V misijonski rubriki smo tokrat gostili benediktinko s. Cvetko Erce, ki že dvajset let živi in dela v samostanu na hrvaškem otoku Rab.
V misijonski rubriki smo tokrat gostili benediktinko s. Cvetko Erce, ki že dvajset let živi in dela v samostanu na hrvaškem otoku Rab.
Na Trbižu v Kanalski dolini bodo dobili novega župnika. Videmski škof Riccardo Lamba je prisluhnil prošnji Alana Iacoponija, ki je bil župnik na celotnem Pastoralnem sodelovanju Trbiž od novembra 2019 in kot piše petnajstndevnik Dom, se je to nedeljo že poslovil od vernikov, že julija pa sta se poslovila vikarja, duhovnika indijskega rodu Kou Venkata Ratnam in Sudhakar Gode. Novi župnik bo 47-letni Emanuele Paravano, ki prihaja iz furlanske vasi Mortegliano. Uradni sprejem bo to nedeljo, 22. septembra. Poleg Trbiža bo skrbel še za Žabnice, Belo Peč in Rabelj. Kot še piše petnajstdnevnik Dom, župnik v Naborjetu in Ukvah z Ovčjo vasjo ostaja Giuseppe Marano, za pastoralo v svetišču na Sv. Višarjah pa ostaja odgovoren p. Peter Lah.
Na Trbižu v Kanalski dolini bodo dobili novega župnika. Videmski škof Riccardo Lamba je prisluhnil prošnji Alana Iacoponija, ki je bil župnik na celotnem Pastoralnem sodelovanju Trbiž od novembra 2019 in kot piše petnajstndevnik Dom, se je to nedeljo že poslovil od vernikov, že julija pa sta se poslovila vikarja, duhovnika indijskega rodu Kou Venkata Ratnam in Sudhakar Gode. Novi župnik bo 47-letni Emanuele Paravano, ki prihaja iz furlanske vasi Mortegliano. Uradni sprejem bo to nedeljo, 22. septembra. Poleg Trbiža bo skrbel še za Žabnice, Belo Peč in Rabelj. Kot še piše petnajstdnevnik Dom, župnik v Naborjetu in Ukvah z Ovčjo vasjo ostaja Giuseppe Marano, za pastoralo v svetišču na Sv. Višarjah pa ostaja odgovoren p. Peter Lah.
V oddaji Sol in luč smo pripravili povzetek oddaje Via pozitiva v kateri je pred leti kolegica Nataša Ličen (že pred leti) gostila strokovnjaka na področju varne rabe interneta in mobilnih naprav, sodelavca spletne strani Safe.si, Marka Puschnerja. Je res vredno toliko časa namenjati cenenim vsebinam številnih aplikacij? Če otrok prvič poseže po telefonu, tablici ali računalniku, zaradi zabave, je to lahko že vzrok poznejših resnejših težav v njegovem dojemanju omenjene tehnologije. Glavna težava je torej, da se otroci veliko prezgodaj srečajo z ekrani vseh vrst.
V oddaji Sol in luč smo pripravili povzetek oddaje Via pozitiva v kateri je pred leti kolegica Nataša Ličen (že pred leti) gostila strokovnjaka na področju varne rabe interneta in mobilnih naprav, sodelavca spletne strani Safe.si, Marka Puschnerja. Je res vredno toliko časa namenjati cenenim vsebinam številnih aplikacij? Če otrok prvič poseže po telefonu, tablici ali računalniku, zaradi zabave, je to lahko že vzrok poznejših resnejših težav v njegovem dojemanju omenjene tehnologije. Glavna težava je torej, da se otroci veliko prezgodaj srečajo z ekrani vseh vrst.
Kljub poletju smo se v avgustovskem dopoldnevu srečali z Alenko Rebula, v kraju blizu morja, ki bo zaigralo ob sklepu oddaje. V pogovoru smo se zaustavili pri sprostitvi, kako si prisluhniti, da se v počitniškem času napolnimo s tistim, kar resnično potrebujemo, kdaj zamenjujemo potrebi po odobravanju in potrditvi, zakaj je slednja eden od pogojev zadovoljstva in notranje moči. Govorili pa smo tudi o sporočilih telesa.
Kljub poletju smo se v avgustovskem dopoldnevu srečali z Alenko Rebula, v kraju blizu morja, ki bo zaigralo ob sklepu oddaje. V pogovoru smo se zaustavili pri sprostitvi, kako si prisluhniti, da se v počitniškem času napolnimo s tistim, kar resnično potrebujemo, kdaj zamenjujemo potrebi po odobravanju in potrditvi, zakaj je slednja eden od pogojev zadovoljstva in notranje moči. Govorili pa smo tudi o sporočilih telesa.
To je jed iz stročjega fižola in mesa, rečemo ji tudi zelenjavni golaž oziroma golaž s fižolom. Najprej damo pražit čebulo, dodamo narezano meso (goveje). Ko lepo zadiši in se že čisti, dodamo narezan mlad (ali iz skrinje) fižol, premešamo, začinimo (dodamo česen, sesekljano papriko), zalijemo in vse skupaj naj vre od mehkega. Če je govedina starejša, bo rabila malo več časa, zato je dobro, da meso že prej pokrito dušimo in ko je dovolj mehko, dodamo fižol. To potem rahlo zgostimo - kot rahli podmet, dodamo paradižnikovo mezgo, žlico smetane, žličko žlico moke in po potrebi zalijemo.
To je jed iz stročjega fižola in mesa, rečemo ji tudi zelenjavni golaž oziroma golaž s fižolom. Najprej damo pražit čebulo, dodamo narezano meso (goveje). Ko lepo zadiši in se že čisti, dodamo narezan mlad (ali iz skrinje) fižol, premešamo, začinimo (dodamo česen, sesekljano papriko), zalijemo in vse skupaj naj vre od mehkega. Če je govedina starejša, bo rabila malo več časa, zato je dobro, da meso že prej pokrito dušimo in ko je dovolj mehko, dodamo fižol. To potem rahlo zgostimo - kot rahli podmet, dodamo paradižnikovo mezgo, žlico smetane, žličko žlico moke in po potrebi zalijemo.
Boli me vse bolj skrivenčena oblika besede. Ta se širi kot virus, proti kateremu očitno nimamo nobenega ustreznega cepiva. Beseda zboleva v vseh družbenih okoljih in na vseh življenjskih področjih. Tako že vsi nekaj ’rabijo’ in ne ’potrebujejo’, ’zmagujejo nasprotnike’ namesto ’premagujejo’, ’ne rabijo priti’ namesto ’jim ni treba priti’, ’brez da bi vadili’ namesto ’ne da bi vadili’, začenjajo ’z gradnjo’, potrjujejo ’kvaliteto’, skrivajo pred ’otroci’, štejejo ’procente’ … Pohabljene besede in cele fraze krevsajo na vsakem koraku – ne le v pogovarjalnem jeziku, ampak na govorniških pultih, v popevkah, v medijih ... Le kdo jim bo pomagal!
Boli me vse bolj skrivenčena oblika besede. Ta se širi kot virus, proti kateremu očitno nimamo nobenega ustreznega cepiva. Beseda zboleva v vseh družbenih okoljih in na vseh življenjskih področjih. Tako že vsi nekaj ’rabijo’ in ne ’potrebujejo’, ’zmagujejo nasprotnike’ namesto ’premagujejo’, ’ne rabijo priti’ namesto ’jim ni treba priti’, ’brez da bi vadili’ namesto ’ne da bi vadili’, začenjajo ’z gradnjo’, potrjujejo ’kvaliteto’, skrivajo pred ’otroci’, štejejo ’procente’ … Pohabljene besede in cele fraze krevsajo na vsakem koraku – ne le v pogovarjalnem jeziku, ampak na govorniških pultih, v popevkah, v medijih ... Le kdo jim bo pomagal!
Potrebe slovenske narodne skupnosti za krepitev večjezičnosti in enakopravnosti jezika se le deloma upoštevajo. Tako je bila koroška Slovenka Olga Voglauer kritična do poročila, ki ga je v ponedeljek predstavil deželni glavar Peter Kaiser. Ta je sicer navedel številne ukrepe glede spodbujanja rabe slovenščine kot uradnega jezika in razvoj ocenil kot pozitiven. Kot enega od primerov je navedel obrazce v slovenskem jeziku deželne vlade, ki so bili razširjeni tudi na občine. Poslanka v dunajskem zveznem parlamentu in manjšinska govornica avstrijskih Zelenih Olga Voglauer pričakuje, da se bo Koroška jasno postavila na stran manjšine in spoznala večjezičnost kot dodano vrednost in dejansko obogatitev dežele, so zapisali v slovenskem uredništvu ORF.
Potrebe slovenske narodne skupnosti za krepitev večjezičnosti in enakopravnosti jezika se le deloma upoštevajo. Tako je bila koroška Slovenka Olga Voglauer kritična do poročila, ki ga je v ponedeljek predstavil deželni glavar Peter Kaiser. Ta je sicer navedel številne ukrepe glede spodbujanja rabe slovenščine kot uradnega jezika in razvoj ocenil kot pozitiven. Kot enega od primerov je navedel obrazce v slovenskem jeziku deželne vlade, ki so bili razširjeni tudi na občine. Poslanka v dunajskem zveznem parlamentu in manjšinska govornica avstrijskih Zelenih Olga Voglauer pričakuje, da se bo Koroška jasno postavila na stran manjšine in spoznala večjezičnost kot dodano vrednost in dejansko obogatitev dežele, so zapisali v slovenskem uredništvu ORF.
Koroški Slovenec Karel Smolle je bil dejaven v manjšinski in državni avstrijski politiki. Za vstop v politiko je bila odločilna ustanovitev Koroške dijaške zveze leta 1969 na Slovenski gimnaziji v Celovcu. Študij na pravni fakulteti na Dunaju je prekinil zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, nato je ustanovil prevalsko pisarno in postal sodni tolmač. Čeprav je že vrsto let v pokoju, ga še vedno pokličejo na avstrijska sodišča za prevajalca in tolmača, tudi v makedonščino. Dvakrat je bil izvoljen za poslanca v dunajskem zveznem parlamentu. Ustanovil je tudi Center avstrijskih narodnosti - krovno organizacijo avstrijskih manjšin. Bil je med pobudniki za ustanovitev Dvojezične trgovske akademije v Celovcu, prav tako je njegova pobuda za ustanovitev Slovenske gospodarske zveze. Jeseni 1990 je postal uradni predstavnik vlade Republike Slovenije v Avstriji. Januarja letos, nekaj mesecev pred svojim osemdesetim rojstnim dnem, je prejel Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza.
Pred nami so volitve v organe Kmetijsko gozdarske zbronice Slovenije, največje kmečke stanovske organizacije. V oddaji so sodelujoče liste, ki se potegujejo za svetniška mesta, pojasnile svoja stališča do najbolj perečih kmetijskih tem in rešitve, ki jih obljubljajo v primeru izvolitve.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. september 2024 ob 05-ih
Še vedno je odprto vprašanje nove koncesije za izvajanje Javne službe kmetijskega svetovanja. Slišite lahko, kako na ta zaplet gledajo predstavniki list, ki se potegujejo za vodenje Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Mag. Jože Mohar pa je pripravil nekaj nasvetov pred setvijo ozimin.
Tomi Partl, Ingrid Gasser, Bernard Sadovnik, Roman Verdel in Zalka Kuchling so v tem tednu v Celovcu iz rok prvega moža avstrijske Koroške Petra Kaiserja prejeli Velike častne znake. To je odlikovanje, ki ga dežela podeljuje osebnostim za posebne zasluge za Koroško. Za upokojenega sodnika in dolgoletnega športnega funkcionarja Tomija Partla velja, da se je kljub številnim uspehom in dosežkom vedno skromno držal v ozadju, vedno je poudarjal svojo pripadnost domovini in slovenskemu jeziku s svojim pozitivnim duhom. Ingrid Gasser iz Bilčovsa več kot 30 let združuje umetnost, kulturo in les v vseh svojih vidikih, vzpostavlja most med umetnostjo, kulturo in gospodarstvom. Bernard Sadovnik po besedah deželnega glavarja kot župan in predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev živi skupnost, zastopa pravice ljudske kulture v duhu moderne demokracije in je graditelj mostov. Roman Verdel je veliki častni znak dežele Koroške prejel za svoje dosežke na področju slovenskega glasbenega šolstva in za življenjsko delo na kulturnem in političnem področju. Zalka Kuchling, ki se je z letošnjim šolskim letom upokojila kot ravnateljica, pa je slovensko gimnazijo naredila za vzor, tudi v mednarodnem primerjalnem pogledu, in mladim posredovala večjezičnost kot veliko priložnost.
V kratki rubriki smo slišali hvaležnost misijonarke s. Urše Marinčič, ki nam je na Stični mladih povedala kako napreduje gradnja šole na podeželju v Ugandi, kako raste dobro delo, ki ste ga poslušalci posadili v letošnji Pustni Sobotni iskrici.
V letošnjem letu se spominjamo 160-letnice prihoda bratov frančiškanov v Maribor, ki so se odzvali povabilu bl. škofa Antona Martina Slomška in prevzeli nekdanji kapucinski in kasneje minoritski samostan ter župnijo sv. Marije, Matere usmiljenja. Prisluhnili smo pogovoru z župnikom p. Janezom Papo.
Svetovni molitveni dan žensk je molitveno gibanje, ki ponuja tudi vsebine za mame z otroki. Več o tem je povedala Tanja Povšnar Vrečar.
Bili smo tudi pri sveti maši za policiste v Srednji vasi pri Bohinju, slišali ste tudi, kaj je nadškof Marjan Turnšek povedal učiteljem na 21. Slomškovem dnevu na Ponikvi.
Še vedno je odprto vprašanje nove koncesije za izvajanje Javne službe kmetijskega svetovanja. Slišite lahko, kako na ta zaplet gledajo predstavniki list, ki se potegujejo za vodenje Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Mag. Jože Mohar pa je pripravil nekaj nasvetov pred setvijo ozimin.