Pojdite in učite

VEČ ...|22. 9. 2024
s. Cvetka Erce

V misijonski rubriki smo tokrat gostili benediktinko s. Cvetko Erce, ki že dvajset let živi in dela v samostanu na hrvaškem otoku Rab. 

s. Cvetka Erce

V misijonski rubriki smo tokrat gostili benediktinko s. Cvetko Erce, ki že dvajset let živi in dela v samostanu na hrvaškem otoku Rab. 

duhovnostmisijon

Pojdite in učite

s. Cvetka Erce

V misijonski rubriki smo tokrat gostili benediktinko s. Cvetko Erce, ki že dvajset let živi in dela v samostanu na hrvaškem otoku Rab. 

VEČ ...|22. 9. 2024
s. Cvetka Erce

V misijonski rubriki smo tokrat gostili benediktinko s. Cvetko Erce, ki že dvajset let živi in dela v samostanu na hrvaškem otoku Rab. 

Jure Sešekrabs. cvetka erce

duhovnostmisijon

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|19. 9. 2024
Novi župnik v Kanalski dolini

Na Trbižu v Kanalski dolini bodo dobili novega župnika. Videmski škof Riccardo Lamba je prisluhnil prošnji Alana Iacoponija, ki je bil župnik na celotnem Pastoralnem sodelovanju Trbiž od novembra 2019 in kot piše petnajstndevnik Dom, se je to nedeljo že poslovil od vernikov, že julija pa sta se poslovila vikarja, duhovnika indijskega rodu Kou Venkata Ratnam in Sudhakar Gode. Novi župnik bo 47-letni Emanuele Paravano, ki prihaja iz furlanske vasi Mortegliano. Uradni sprejem bo to nedeljo, 22. septembra. Poleg Trbiža bo skrbel še za Žabnice, Belo Peč in Rabelj. Kot še piše petnajstdnevnik Dom, župnik v Naborjetu in Ukvah z Ovčjo vasjo ostaja Giuseppe Marano, za pastoralo v svetišču na Sv. Višarjah pa ostaja odgovoren p. Peter Lah. 

Novi župnik v Kanalski dolini

Na Trbižu v Kanalski dolini bodo dobili novega župnika. Videmski škof Riccardo Lamba je prisluhnil prošnji Alana Iacoponija, ki je bil župnik na celotnem Pastoralnem sodelovanju Trbiž od novembra 2019 in kot piše petnajstndevnik Dom, se je to nedeljo že poslovil od vernikov, že julija pa sta se poslovila vikarja, duhovnika indijskega rodu Kou Venkata Ratnam in Sudhakar Gode. Novi župnik bo 47-letni Emanuele Paravano, ki prihaja iz furlanske vasi Mortegliano. Uradni sprejem bo to nedeljo, 22. septembra. Poleg Trbiža bo skrbel še za Žabnice, Belo Peč in Rabelj. Kot še piše petnajstdnevnik Dom, župnik v Naborjetu in Ukvah z Ovčjo vasjo ostaja Giuseppe Marano, za pastoralo v svetišču na Sv. Višarjah pa ostaja odgovoren p. Peter Lah. 

družbarojakicerkev

Slovencem po svetu in domovini

Novi župnik v Kanalski dolini

Na Trbižu v Kanalski dolini bodo dobili novega župnika. Videmski škof Riccardo Lamba je prisluhnil prošnji Alana Iacoponija, ki je bil župnik na celotnem Pastoralnem sodelovanju Trbiž od novembra 2019 in kot piše petnajstndevnik Dom, se je to nedeljo že poslovil od vernikov, že julija pa sta se poslovila vikarja, duhovnika indijskega rodu Kou Venkata Ratnam in Sudhakar Gode. Novi župnik bo 47-letni Emanuele Paravano, ki prihaja iz furlanske vasi Mortegliano. Uradni sprejem bo to nedeljo, 22. septembra. Poleg Trbiža bo skrbel še za Žabnice, Belo Peč in Rabelj. Kot še piše petnajstdnevnik Dom, župnik v Naborjetu in Ukvah z Ovčjo vasjo ostaja Giuseppe Marano, za pastoralo v svetišču na Sv. Višarjah pa ostaja odgovoren p. Peter Lah. 

VEČ ...|19. 9. 2024
Novi župnik v Kanalski dolini

Na Trbižu v Kanalski dolini bodo dobili novega župnika. Videmski škof Riccardo Lamba je prisluhnil prošnji Alana Iacoponija, ki je bil župnik na celotnem Pastoralnem sodelovanju Trbiž od novembra 2019 in kot piše petnajstndevnik Dom, se je to nedeljo že poslovil od vernikov, že julija pa sta se poslovila vikarja, duhovnika indijskega rodu Kou Venkata Ratnam in Sudhakar Gode. Novi župnik bo 47-letni Emanuele Paravano, ki prihaja iz furlanske vasi Mortegliano. Uradni sprejem bo to nedeljo, 22. septembra. Poleg Trbiža bo skrbel še za Žabnice, Belo Peč in Rabelj. Kot še piše petnajstdnevnik Dom, župnik v Naborjetu in Ukvah z Ovčjo vasjo ostaja Giuseppe Marano, za pastoralo v svetišču na Sv. Višarjah pa ostaja odgovoren p. Peter Lah. 

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Informativne oddaje

VEČ ...|5. 9. 2024
Utrip dneva dne 5. 9.

  • V Državnem zboru vroča razprava o romski problematiki v jugovzhodni Sloveniji.
  • Stanje v Tešu resno: grozi jim 2500 odpovedi in 286 milijonov evrov nepoplačanega dolga.
  • Papež tretji dan v Indoneziji z muslimani o gradnji družbe spoštovanja brez ekstremizmov; pri maši je vernike povabil, naj se omaknejo od povprečnosti.
  • Članice Varnostnega sveta Združenih narodov razočarane, ker ne pride do izpustitve talcev in prekinitve ognja v Gazi.
  • Predsednik Macron za premierja imenoval Michela Barnierja, pogajalca Unije za brexit.
  • Radijsko kolesarsko romanje Od Marije k Mariji danes od Prevalj do Šoštanja.
  • Ponekod na podeželju težave z avobusnimi prevozi, dijaki do šole rabijo tudi do dve uri.
  • Predsednik Putin kot glavni cilj Rusije navaja zavzetje Donbasa, ukrajinski parlament razšil zunanjega ministra Kulebo.
  • Paralimpijske igre: V Parizu danes zadnji slovenski tekmovalni nastop, naša lokostrelca v mešani ekipni tekmi popoldne čaka četrfinale.
  • VREME: Ponoči bodo padavine z nevihtami zajele večji del države in do jutra povečini ponehale.

Utrip dneva dne 5. 9.

  • V Državnem zboru vroča razprava o romski problematiki v jugovzhodni Sloveniji.
  • Stanje v Tešu resno: grozi jim 2500 odpovedi in 286 milijonov evrov nepoplačanega dolga.
  • Papež tretji dan v Indoneziji z muslimani o gradnji družbe spoštovanja brez ekstremizmov; pri maši je vernike povabil, naj se omaknejo od povprečnosti.
  • Članice Varnostnega sveta Združenih narodov razočarane, ker ne pride do izpustitve talcev in prekinitve ognja v Gazi.
  • Predsednik Macron za premierja imenoval Michela Barnierja, pogajalca Unije za brexit.
  • Radijsko kolesarsko romanje Od Marije k Mariji danes od Prevalj do Šoštanja.
  • Ponekod na podeželju težave z avobusnimi prevozi, dijaki do šole rabijo tudi do dve uri.
  • Predsednik Putin kot glavni cilj Rusije navaja zavzetje Donbasa, ukrajinski parlament razšil zunanjega ministra Kulebo.
  • Paralimpijske igre: V Parizu danes zadnji slovenski tekmovalni nastop, naša lokostrelca v mešani ekipni tekmi popoldne čaka četrfinale.
  • VREME: Ponoči bodo padavine z nevihtami zajele večji del države in do jutra povečini ponehale.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 5. 9.
  • V Državnem zboru vroča razprava o romski problematiki v jugovzhodni Sloveniji.
  • Stanje v Tešu resno: grozi jim 2500 odpovedi in 286 milijonov evrov nepoplačanega dolga.
  • Papež tretji dan v Indoneziji z muslimani o gradnji družbe spoštovanja brez ekstremizmov; pri maši je vernike povabil, naj se omaknejo od povprečnosti.
  • Članice Varnostnega sveta Združenih narodov razočarane, ker ne pride do izpustitve talcev in prekinitve ognja v Gazi.
  • Predsednik Macron za premierja imenoval Michela Barnierja, pogajalca Unije za brexit.
  • Radijsko kolesarsko romanje Od Marije k Mariji danes od Prevalj do Šoštanja.
  • Ponekod na podeželju težave z avobusnimi prevozi, dijaki do šole rabijo tudi do dve uri.
  • Predsednik Putin kot glavni cilj Rusije navaja zavzetje Donbasa, ukrajinski parlament razšil zunanjega ministra Kulebo.
  • Paralimpijske igre: V Parizu danes zadnji slovenski tekmovalni nastop, naša lokostrelca v mešani ekipni tekmi popoldne čaka četrfinale.
  • VREME: Ponoči bodo padavine z nevihtami zajele večji del države in do jutra povečini ponehale.
VEČ ...|5. 9. 2024
Utrip dneva dne 5. 9.
  • V Državnem zboru vroča razprava o romski problematiki v jugovzhodni Sloveniji.
  • Stanje v Tešu resno: grozi jim 2500 odpovedi in 286 milijonov evrov nepoplačanega dolga.
  • Papež tretji dan v Indoneziji z muslimani o gradnji družbe spoštovanja brez ekstremizmov; pri maši je vernike povabil, naj se omaknejo od povprečnosti.
  • Članice Varnostnega sveta Združenih narodov razočarane, ker ne pride do izpustitve talcev in prekinitve ognja v Gazi.
  • Predsednik Macron za premierja imenoval Michela Barnierja, pogajalca Unije za brexit.
  • Radijsko kolesarsko romanje Od Marije k Mariji danes od Prevalj do Šoštanja.
  • Ponekod na podeželju težave z avobusnimi prevozi, dijaki do šole rabijo tudi do dve uri.
  • Predsednik Putin kot glavni cilj Rusije navaja zavzetje Donbasa, ukrajinski parlament razšil zunanjega ministra Kulebo.
  • Paralimpijske igre: V Parizu danes zadnji slovenski tekmovalni nastop, naša lokostrelca v mešani ekipni tekmi popoldne čaka četrfinale.
  • VREME: Ponoči bodo padavine z nevihtami zajele večji del države in do jutra povečini ponehale.

Radio Ognjišče

infonovice

Sol in luč

VEČ ...|3. 9. 2024
Marko Puschner: pasti pametnih telefonov. (ponovitev)

V oddaji Sol in luč smo pripravili povzetek oddaje Via pozitiva v kateri je pred leti kolegica Nataša Ličen (že pred leti) gostila strokovnjaka na področju varne rabe interneta in mobilnih naprav, sodelavca spletne strani Safe.si, Marka Puschnerja. Je res vredno toliko časa namenjati cenenim vsebinam številnih aplikacij? Če otrok prvič poseže po telefonu, tablici ali računalniku, zaradi zabave, je to lahko že vzrok poznejših resnejših težav v njegovem dojemanju omenjene tehnologije. Glavna težava je torej, da se otroci veliko prezgodaj srečajo z ekrani vseh vrst.

Marko Puschner: pasti pametnih telefonov. (ponovitev)

V oddaji Sol in luč smo pripravili povzetek oddaje Via pozitiva v kateri je pred leti kolegica Nataša Ličen (že pred leti) gostila strokovnjaka na področju varne rabe interneta in mobilnih naprav, sodelavca spletne strani Safe.si, Marka Puschnerja. Je res vredno toliko časa namenjati cenenim vsebinam številnih aplikacij? Če otrok prvič poseže po telefonu, tablici ali računalniku, zaradi zabave, je to lahko že vzrok poznejših resnejših težav v njegovem dojemanju omenjene tehnologije. Glavna težava je torej, da se otroci veliko prezgodaj srečajo z ekrani vseh vrst.

otrociodnosimladi

Sol in luč

Marko Puschner: pasti pametnih telefonov. (ponovitev)

V oddaji Sol in luč smo pripravili povzetek oddaje Via pozitiva v kateri je pred leti kolegica Nataša Ličen (že pred leti) gostila strokovnjaka na področju varne rabe interneta in mobilnih naprav, sodelavca spletne strani Safe.si, Marka Puschnerja. Je res vredno toliko časa namenjati cenenim vsebinam številnih aplikacij? Če otrok prvič poseže po telefonu, tablici ali računalniku, zaradi zabave, je to lahko že vzrok poznejših resnejših težav v njegovem dojemanju omenjene tehnologije. Glavna težava je torej, da se otroci veliko prezgodaj srečajo z ekrani vseh vrst.

VEČ ...|3. 9. 2024
Marko Puschner: pasti pametnih telefonov. (ponovitev)

V oddaji Sol in luč smo pripravili povzetek oddaje Via pozitiva v kateri je pred leti kolegica Nataša Ličen (že pred leti) gostila strokovnjaka na področju varne rabe interneta in mobilnih naprav, sodelavca spletne strani Safe.si, Marka Puschnerja. Je res vredno toliko časa namenjati cenenim vsebinam številnih aplikacij? Če otrok prvič poseže po telefonu, tablici ali računalniku, zaradi zabave, je to lahko že vzrok poznejših resnejših težav v njegovem dojemanju omenjene tehnologije. Glavna težava je torej, da se otroci veliko prezgodaj srečajo z ekrani vseh vrst.

Tadej Sadar

otrociodnosimladi

Za življenje

VEČ ...|10. 8. 2024
Alenka Rebula: Izjave, kaj kdo je, so povsem brezpredmetne. Tega ne rabimo.

Kljub poletju smo se v avgustovskem dopoldnevu srečali z Alenko Rebula, v kraju blizu morja, ki bo zaigralo ob sklepu oddaje. V pogovoru smo se zaustavili pri sprostitvi, kako si prisluhniti, da se v počitniškem času napolnimo s tistim, kar resnično potrebujemo, kdaj zamenjujemo potrebi po odobravanju in potrditvi, zakaj je slednja eden od pogojev zadovoljstva in notranje moči. Govorili pa smo tudi o sporočilih telesa.   

Alenka Rebula: Izjave, kaj kdo je, so povsem brezpredmetne. Tega ne rabimo.

Kljub poletju smo se v avgustovskem dopoldnevu srečali z Alenko Rebula, v kraju blizu morja, ki bo zaigralo ob sklepu oddaje. V pogovoru smo se zaustavili pri sprostitvi, kako si prisluhniti, da se v počitniškem času napolnimo s tistim, kar resnično potrebujemo, kdaj zamenjujemo potrebi po odobravanju in potrditvi, zakaj je slednja eden od pogojev zadovoljstva in notranje moči. Govorili pa smo tudi o sporočilih telesa.   

vzgojaduhovnostdružbaodnosimladipogovor

Za življenje

Alenka Rebula: Izjave, kaj kdo je, so povsem brezpredmetne. Tega ne rabimo.

Kljub poletju smo se v avgustovskem dopoldnevu srečali z Alenko Rebula, v kraju blizu morja, ki bo zaigralo ob sklepu oddaje. V pogovoru smo se zaustavili pri sprostitvi, kako si prisluhniti, da se v počitniškem času napolnimo s tistim, kar resnično potrebujemo, kdaj zamenjujemo potrebi po odobravanju in potrditvi, zakaj je slednja eden od pogojev zadovoljstva in notranje moči. Govorili pa smo tudi o sporočilih telesa.   

VEČ ...|10. 8. 2024
Alenka Rebula: Izjave, kaj kdo je, so povsem brezpredmetne. Tega ne rabimo.

Kljub poletju smo se v avgustovskem dopoldnevu srečali z Alenko Rebula, v kraju blizu morja, ki bo zaigralo ob sklepu oddaje. V pogovoru smo se zaustavili pri sprostitvi, kako si prisluhniti, da se v počitniškem času napolnimo s tistim, kar resnično potrebujemo, kdaj zamenjujemo potrebi po odobravanju in potrditvi, zakaj je slednja eden od pogojev zadovoljstva in notranje moči. Govorili pa smo tudi o sporočilih telesa.   

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostdružbaodnosimladipogovor

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|24. 7. 2024
Boranja

To je jed iz stročjega fižola in mesa, rečemo ji tudi zelenjavni golaž oziroma golaž s fižolom. Najprej damo pražit čebulo, dodamo narezano meso (goveje). Ko lepo zadiši in se že čisti, dodamo narezan mlad (ali iz skrinje) fižol, premešamo, začinimo (dodamo česen, sesekljano papriko), zalijemo in vse skupaj naj vre od mehkega. Če je govedina starejša, bo rabila malo več časa, zato je dobro, da meso že prej pokrito dušimo in ko je dovolj mehko, dodamo fižol. To potem rahlo zgostimo - kot rahli podmet, dodamo paradižnikovo mezgo, žlico smetane, žličko žlico moke in po potrebi zalijemo.  

Boranja

To je jed iz stročjega fižola in mesa, rečemo ji tudi zelenjavni golaž oziroma golaž s fižolom. Najprej damo pražit čebulo, dodamo narezano meso (goveje). Ko lepo zadiši in se že čisti, dodamo narezan mlad (ali iz skrinje) fižol, premešamo, začinimo (dodamo česen, sesekljano papriko), zalijemo in vse skupaj naj vre od mehkega. Če je govedina starejša, bo rabila malo več časa, zato je dobro, da meso že prej pokrito dušimo in ko je dovolj mehko, dodamo fižol. To potem rahlo zgostimo - kot rahli podmet, dodamo paradižnikovo mezgo, žlico smetane, žličko žlico moke in po potrebi zalijemo.  

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Boranja

To je jed iz stročjega fižola in mesa, rečemo ji tudi zelenjavni golaž oziroma golaž s fižolom. Najprej damo pražit čebulo, dodamo narezano meso (goveje). Ko lepo zadiši in se že čisti, dodamo narezan mlad (ali iz skrinje) fižol, premešamo, začinimo (dodamo česen, sesekljano papriko), zalijemo in vse skupaj naj vre od mehkega. Če je govedina starejša, bo rabila malo več časa, zato je dobro, da meso že prej pokrito dušimo in ko je dovolj mehko, dodamo fižol. To potem rahlo zgostimo - kot rahli podmet, dodamo paradižnikovo mezgo, žlico smetane, žličko žlico moke in po potrebi zalijemo.  

VEČ ...|24. 7. 2024
Boranja

To je jed iz stročjega fižola in mesa, rečemo ji tudi zelenjavni golaž oziroma golaž s fižolom. Najprej damo pražit čebulo, dodamo narezano meso (goveje). Ko lepo zadiši in se že čisti, dodamo narezan mlad (ali iz skrinje) fižol, premešamo, začinimo (dodamo česen, sesekljano papriko), zalijemo in vse skupaj naj vre od mehkega. Če je govedina starejša, bo rabila malo več časa, zato je dobro, da meso že prej pokrito dušimo in ko je dovolj mehko, dodamo fižol. To potem rahlo zgostimo - kot rahli podmet, dodamo paradižnikovo mezgo, žlico smetane, žličko žlico moke in po potrebi zalijemo.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Naš pogled

VEČ ...|9. 7. 2024
Pohabljene besede

Boli me vse bolj skrivenčena oblika besede. Ta se širi kot virus, proti kateremu očitno nimamo nobenega ustreznega cepiva. Beseda zboleva v vseh družbenih okoljih in na vseh življenjskih področjih. Tako že vsi nekaj ’rabijo’ in ne ’potrebujejo’, ’zmagujejo nasprotnike’ namesto ’premagujejo’, ’ne rabijo priti’ namesto ’jim ni treba priti’, ’brez da bi vadili’ namesto ’ne da bi vadili’, začenjajo ’z gradnjo’, potrjujejo ’kvaliteto’, skrivajo pred ’otroci’, štejejo ’procente’ … Pohabljene besede in cele fraze krevsajo na vsakem koraku – ne le v pogovarjalnem jeziku, ampak na govorniških pultih, v popevkah, v medijih ... Le kdo jim bo pomagal!

Pohabljene besede

Boli me vse bolj skrivenčena oblika besede. Ta se širi kot virus, proti kateremu očitno nimamo nobenega ustreznega cepiva. Beseda zboleva v vseh družbenih okoljih in na vseh življenjskih področjih. Tako že vsi nekaj ’rabijo’ in ne ’potrebujejo’, ’zmagujejo nasprotnike’ namesto ’premagujejo’, ’ne rabijo priti’ namesto ’jim ni treba priti’, ’brez da bi vadili’ namesto ’ne da bi vadili’, začenjajo ’z gradnjo’, potrjujejo ’kvaliteto’, skrivajo pred ’otroci’, štejejo ’procente’ … Pohabljene besede in cele fraze krevsajo na vsakem koraku – ne le v pogovarjalnem jeziku, ampak na govorniških pultih, v popevkah, v medijih ... Le kdo jim bo pomagal!

komentarslovenščinajezik

Naš pogled

Pohabljene besede

Boli me vse bolj skrivenčena oblika besede. Ta se širi kot virus, proti kateremu očitno nimamo nobenega ustreznega cepiva. Beseda zboleva v vseh družbenih okoljih in na vseh življenjskih področjih. Tako že vsi nekaj ’rabijo’ in ne ’potrebujejo’, ’zmagujejo nasprotnike’ namesto ’premagujejo’, ’ne rabijo priti’ namesto ’jim ni treba priti’, ’brez da bi vadili’ namesto ’ne da bi vadili’, začenjajo ’z gradnjo’, potrjujejo ’kvaliteto’, skrivajo pred ’otroci’, štejejo ’procente’ … Pohabljene besede in cele fraze krevsajo na vsakem koraku – ne le v pogovarjalnem jeziku, ampak na govorniških pultih, v popevkah, v medijih ... Le kdo jim bo pomagal!

VEČ ...|9. 7. 2024
Pohabljene besede

Boli me vse bolj skrivenčena oblika besede. Ta se širi kot virus, proti kateremu očitno nimamo nobenega ustreznega cepiva. Beseda zboleva v vseh družbenih okoljih in na vseh življenjskih področjih. Tako že vsi nekaj ’rabijo’ in ne ’potrebujejo’, ’zmagujejo nasprotnike’ namesto ’premagujejo’, ’ne rabijo priti’ namesto ’jim ni treba priti’, ’brez da bi vadili’ namesto ’ne da bi vadili’, začenjajo ’z gradnjo’, potrjujejo ’kvaliteto’, skrivajo pred ’otroci’, štejejo ’procente’ … Pohabljene besede in cele fraze krevsajo na vsakem koraku – ne le v pogovarjalnem jeziku, ampak na govorniških pultih, v popevkah, v medijih ... Le kdo jim bo pomagal!

Marjan Bunič

komentarslovenščinajezik

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|20. 6. 2024
Premalo enakopravnosti slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem

Potrebe slovenske narodne skupnosti za krepitev večjezičnosti in enakopravnosti jezika se le deloma upoštevajo. Tako je bila koroška Slovenka Olga Voglauer kritična do poročila, ki ga je v ponedeljek predstavil deželni glavar Peter Kaiser. Ta je sicer navedel številne ukrepe glede spodbujanja rabe slovenščine kot uradnega jezika in razvoj ocenil kot pozitiven. Kot enega od primerov je navedel obrazce v slovenskem jeziku deželne vlade, ki so bili razširjeni tudi na občine. Poslanka v dunajskem zveznem parlamentu in manjšinska govornica avstrijskih Zelenih Olga Voglauer pričakuje, da se bo Koroška jasno postavila na stran manjšine in spoznala večjezičnost kot dodano vrednost in dejansko obogatitev dežele, so zapisali v slovenskem uredništvu ORF.

Premalo enakopravnosti slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem

Potrebe slovenske narodne skupnosti za krepitev večjezičnosti in enakopravnosti jezika se le deloma upoštevajo. Tako je bila koroška Slovenka Olga Voglauer kritična do poročila, ki ga je v ponedeljek predstavil deželni glavar Peter Kaiser. Ta je sicer navedel številne ukrepe glede spodbujanja rabe slovenščine kot uradnega jezika in razvoj ocenil kot pozitiven. Kot enega od primerov je navedel obrazce v slovenskem jeziku deželne vlade, ki so bili razširjeni tudi na občine. Poslanka v dunajskem zveznem parlamentu in manjšinska govornica avstrijskih Zelenih Olga Voglauer pričakuje, da se bo Koroška jasno postavila na stran manjšine in spoznala večjezičnost kot dodano vrednost in dejansko obogatitev dežele, so zapisali v slovenskem uredništvu ORF.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Premalo enakopravnosti slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem

Potrebe slovenske narodne skupnosti za krepitev večjezičnosti in enakopravnosti jezika se le deloma upoštevajo. Tako je bila koroška Slovenka Olga Voglauer kritična do poročila, ki ga je v ponedeljek predstavil deželni glavar Peter Kaiser. Ta je sicer navedel številne ukrepe glede spodbujanja rabe slovenščine kot uradnega jezika in razvoj ocenil kot pozitiven. Kot enega od primerov je navedel obrazce v slovenskem jeziku deželne vlade, ki so bili razširjeni tudi na občine. Poslanka v dunajskem zveznem parlamentu in manjšinska govornica avstrijskih Zelenih Olga Voglauer pričakuje, da se bo Koroška jasno postavila na stran manjšine in spoznala večjezičnost kot dodano vrednost in dejansko obogatitev dežele, so zapisali v slovenskem uredništvu ORF.

VEČ ...|20. 6. 2024
Premalo enakopravnosti slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem

Potrebe slovenske narodne skupnosti za krepitev večjezičnosti in enakopravnosti jezika se le deloma upoštevajo. Tako je bila koroška Slovenka Olga Voglauer kritična do poročila, ki ga je v ponedeljek predstavil deželni glavar Peter Kaiser. Ta je sicer navedel številne ukrepe glede spodbujanja rabe slovenščine kot uradnega jezika in razvoj ocenil kot pozitiven. Kot enega od primerov je navedel obrazce v slovenskem jeziku deželne vlade, ki so bili razširjeni tudi na občine. Poslanka v dunajskem zveznem parlamentu in manjšinska govornica avstrijskih Zelenih Olga Voglauer pričakuje, da se bo Koroška jasno postavila na stran manjšine in spoznala večjezičnost kot dodano vrednost in dejansko obogatitev dežele, so zapisali v slovenskem uredništvu ORF.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|28. 9. 2024
Karel Smolle

Koroški Slovenec Karel Smolle je bil dejaven v manjšinski in državni avstrijski politiki. Za vstop v politiko je bila odločilna ustanovitev Koroške dijaške zveze leta 1969 na Slovenski gimnaziji v Celovcu. Študij na pravni fakulteti na Dunaju je prekinil zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, nato je ustanovil prevalsko pisarno in postal sodni tolmač. Čeprav je že vrsto let v pokoju, ga še vedno pokličejo na avstrijska sodišča za prevajalca in tolmača, tudi v makedonščino. Dvakrat je bil izvoljen za poslanca v dunajskem zveznem parlamentu. Ustanovil je tudi Center avstrijskih narodnosti - krovno organizacijo avstrijskih manjšin. Bil je med pobudniki za ustanovitev Dvojezične trgovske akademije v Celovcu, prav tako je njegova pobuda za ustanovitev Slovenske gospodarske zveze. Jeseni 1990 je postal uradni predstavnik vlade Republike Slovenije v Avstriji. Januarja letos, nekaj mesecev pred svojim osemdesetim rojstnim dnem, je prejel Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza.

Karel Smolle

Koroški Slovenec Karel Smolle je bil dejaven v manjšinski in državni avstrijski politiki. Za vstop v politiko je bila odločilna ustanovitev Koroške dijaške zveze leta 1969 na Slovenski gimnaziji v Celovcu. Študij na pravni fakulteti na Dunaju je prekinil zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, nato je ustanovil prevalsko pisarno in postal sodni tolmač. Čeprav je že vrsto let v pokoju, ga še vedno pokličejo na avstrijska sodišča za prevajalca in tolmača, tudi v makedonščino. Dvakrat je bil izvoljen za poslanca v dunajskem zveznem parlamentu. Ustanovil je tudi Center avstrijskih narodnosti - krovno organizacijo avstrijskih manjšin. Bil je med pobudniki za ustanovitev Dvojezične trgovske akademije v Celovcu, prav tako je njegova pobuda za ustanovitev Slovenske gospodarske zveze. Jeseni 1990 je postal uradni predstavnik vlade Republike Slovenije v Avstriji. Januarja letos, nekaj mesecev pred svojim osemdesetim rojstnim dnem, je prejel Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza.

Matjaž Merljak

spominživljenjerojaki

Pogovor o

VEČ ...|25. 9. 2024
Obljube pred volitvami v organe KGZS

Pred nami so volitve v organe Kmetijsko gozdarske zbronice Slovenije, največje kmečke stanovske organizacije. V oddaji so sodelujoče liste, ki se potegujejo za svetniška mesta, pojasnile svoja stališča do najbolj perečih kmetijskih tem in rešitve, ki jih obljubljajo v primeru izvolitve.

Obljube pred volitvami v organe KGZS

Pred nami so volitve v organe Kmetijsko gozdarske zbronice Slovenije, največje kmečke stanovske organizacije. V oddaji so sodelujoče liste, ki se potegujejo za svetniška mesta, pojasnile svoja stališča do najbolj perečih kmetijskih tem in rešitve, ki jih obljubljajo v primeru izvolitve.

Robert Božič

politikaživljenje

Program zadnjega tedna

VEČ ...|29. 9. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. september 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. september 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kmetijska oddaja

VEČ ...|29. 9. 2024
Pred volitvami v KGZS - o prihodnosti JSKS. Mag. Jože Mohar o pripravah na setev ozimin.

Še vedno je odprto vprašanje nove koncesije za izvajanje Javne službe kmetijskega svetovanja. Slišite lahko, kako na ta zaplet gledajo predstavniki list, ki se potegujejo za vodenje Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Mag. Jože Mohar pa je pripravil nekaj nasvetov pred setvijo ozimin.

Pred volitvami v KGZS - o prihodnosti JSKS. Mag. Jože Mohar o pripravah na setev ozimin.

Še vedno je odprto vprašanje nove koncesije za izvajanje Javne službe kmetijskega svetovanja. Slišite lahko, kako na ta zaplet gledajo predstavniki list, ki se potegujejo za vodenje Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Mag. Jože Mohar pa je pripravil nekaj nasvetov pred setvijo ozimin.

Robert Božič

kmetijstvoJSKSKGZSvolitveozimine

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 9. 2024
Dežela Koroška nagradila pet Slovencev

Tomi Partl, Ingrid Gasser, Bernard Sadovnik, Roman Verdel in Zalka Kuchling so v tem tednu v Celovcu iz rok prvega moža avstrijske Koroške Petra Kaiserja prejeli Velike častne znake. To je odlikovanje, ki ga dežela podeljuje osebnostim za posebne zasluge za Koroško. Za upokojenega sodnika in dolgoletnega športnega funkcionarja Tomija Partla velja, da se je kljub številnim uspehom in dosežkom vedno skromno držal v ozadju, vedno je poudarjal svojo pripadnost domovini in slovenskemu jeziku s svojim pozitivnim duhom. Ingrid Gasser iz Bilčovsa več kot 30 let združuje umetnost, kulturo in les v vseh svojih vidikih, vzpostavlja most med umetnostjo, kulturo in gospodarstvom. Bernard Sadovnik po besedah deželnega glavarja kot župan in predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev živi skupnost, zastopa pravice ljudske kulture v duhu moderne demokracije in je graditelj mostov. Roman Verdel je veliki častni znak dežele Koroške prejel za svoje dosežke na področju slovenskega glasbenega šolstva in za življenjsko delo na kulturnem in političnem področju. Zalka Kuchling, ki se je z letošnjim šolskim letom upokojila kot ravnateljica, pa je slovensko gimnazijo naredila za vzor, tudi v mednarodnem primerjalnem pogledu, in mladim posredovala večjezičnost kot veliko priložnost.

Dežela Koroška nagradila pet Slovencev

Tomi Partl, Ingrid Gasser, Bernard Sadovnik, Roman Verdel in Zalka Kuchling so v tem tednu v Celovcu iz rok prvega moža avstrijske Koroške Petra Kaiserja prejeli Velike častne znake. To je odlikovanje, ki ga dežela podeljuje osebnostim za posebne zasluge za Koroško. Za upokojenega sodnika in dolgoletnega športnega funkcionarja Tomija Partla velja, da se je kljub številnim uspehom in dosežkom vedno skromno držal v ozadju, vedno je poudarjal svojo pripadnost domovini in slovenskemu jeziku s svojim pozitivnim duhom. Ingrid Gasser iz Bilčovsa več kot 30 let združuje umetnost, kulturo in les v vseh svojih vidikih, vzpostavlja most med umetnostjo, kulturo in gospodarstvom. Bernard Sadovnik po besedah deželnega glavarja kot župan in predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev živi skupnost, zastopa pravice ljudske kulture v duhu moderne demokracije in je graditelj mostov. Roman Verdel je veliki častni znak dežele Koroške prejel za svoje dosežke na področju slovenskega glasbenega šolstva in za življenjsko delo na kulturnem in političnem področju. Zalka Kuchling, ki se je z letošnjim šolskim letom upokojila kot ravnateljica, pa je slovensko gimnazijo naredila za vzor, tudi v mednarodnem primerjalnem pogledu, in mladim posredovala večjezičnost kot veliko priložnost.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Pojdite in učite

VEČ ...|29. 9. 2024
Gradnja šole v Ugandi

V kratki rubriki smo slišali hvaležnost misijonarke s. Urše Marinčič, ki nam je na Stični mladih povedala kako napreduje gradnja šole na podeželju v Ugandi, kako raste dobro delo, ki ste ga poslušalci posadili v letošnji Pustni Sobotni iskrici.

Gradnja šole v Ugandi

V kratki rubriki smo slišali hvaležnost misijonarke s. Urše Marinčič, ki nam je na Stični mladih povedala kako napreduje gradnja šole na podeželju v Ugandi, kako raste dobro delo, ki ste ga poslušalci posadili v letošnji Pustni Sobotni iskrici.

Jure Sešek

duhovnostmisijon

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|29. 9. 2024
160 let frančiškanov v Mariboru

V letošnjem letu se spominjamo 160-letnice prihoda bratov frančiškanov v Maribor, ki so se odzvali povabilu bl. škofa Antona Martina Slomška in prevzeli nekdanji kapucinski in kasneje minoritski samostan ter župnijo sv. Marije, Matere usmiljenja. Prisluhnili smo pogovoru z župnikom p. Janezom Papo. 

Svetovni molitveni dan žensk je molitveno gibanje, ki ponuja tudi vsebine za mame z otroki. Več o tem je povedala Tanja Povšnar Vrečar. 

Bili smo tudi pri sveti maši za policiste v Srednji vasi pri Bohinju, slišali ste tudi, kaj je nadškof Marjan Turnšek povedal učiteljem na 21. Slomškovem dnevu na Ponikvi.

160 let frančiškanov v Mariboru

V letošnjem letu se spominjamo 160-letnice prihoda bratov frančiškanov v Maribor, ki so se odzvali povabilu bl. škofa Antona Martina Slomška in prevzeli nekdanji kapucinski in kasneje minoritski samostan ter župnijo sv. Marije, Matere usmiljenja. Prisluhnili smo pogovoru z župnikom p. Janezom Papo. 

Svetovni molitveni dan žensk je molitveno gibanje, ki ponuja tudi vsebine za mame z otroki. Več o tem je povedala Tanja Povšnar Vrečar. 

Bili smo tudi pri sveti maši za policiste v Srednji vasi pri Bohinju, slišali ste tudi, kaj je nadškof Marjan Turnšek povedal učiteljem na 21. Slomškovem dnevu na Ponikvi.

Petra Stopar

duhovnostinfo

Kmetijska oddaja

VEČ ...|29. 9. 2024
Pred volitvami v KGZS - o prihodnosti JSKS. Mag. Jože Mohar o pripravah na setev ozimin.

Še vedno je odprto vprašanje nove koncesije za izvajanje Javne službe kmetijskega svetovanja. Slišite lahko, kako na ta zaplet gledajo predstavniki list, ki se potegujejo za vodenje Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Mag. Jože Mohar pa je pripravil nekaj nasvetov pred setvijo ozimin.

Pred volitvami v KGZS - o prihodnosti JSKS. Mag. Jože Mohar o pripravah na setev ozimin.

Še vedno je odprto vprašanje nove koncesije za izvajanje Javne službe kmetijskega svetovanja. Slišite lahko, kako na ta zaplet gledajo predstavniki list, ki se potegujejo za vodenje Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Mag. Jože Mohar pa je pripravil nekaj nasvetov pred setvijo ozimin.

Robert Božič

kmetijstvoJSKSKGZSvolitveozimine

Spominjamo se

VEČ ...|29. 9. 2024
Spominjamo se dne 29. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 29. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče