Informativni prispevki

VEČ ...|24. 7. 2020
Aleš Čerin o protestih in aktualnih razmerah

V Ljubljani se bodo po predvidevanjih znova zbrali protestniki, ki zahtevajo odstop vlade Janeza Janše. Kako gleda na te proteste in kaj bi bilo treba storiti, da poiščemo skupni jezik za prihodnost našega naroda, smo povprašali pisca portala Preprostost Aleša Čerina.

Aleš Čerin o protestih in aktualnih razmerah

V Ljubljani se bodo po predvidevanjih znova zbrali protestniki, ki zahtevajo odstop vlade Janeza Janše. Kako gleda na te proteste in kaj bi bilo treba storiti, da poiščemo skupni jezik za prihodnost našega naroda, smo povprašali pisca portala Preprostost Aleša Čerina.

politikadružba

Informativni prispevki

Aleš Čerin o protestih in aktualnih razmerah
V Ljubljani se bodo po predvidevanjih znova zbrali protestniki, ki zahtevajo odstop vlade Janeza Janše. Kako gleda na te proteste in kaj bi bilo treba storiti, da poiščemo skupni jezik za prihodnost našega naroda, smo povprašali pisca portala Preprostost Aleša Čerina.
VEČ ...|24. 7. 2020
Aleš Čerin o protestih in aktualnih razmerah
V Ljubljani se bodo po predvidevanjih znova zbrali protestniki, ki zahtevajo odstop vlade Janeza Janše. Kako gleda na te proteste in kaj bi bilo treba storiti, da poiščemo skupni jezik za prihodnost našega naroda, smo povprašali pisca portala Preprostost Aleša Čerina.

Marjana Debevec

politikadružba

Komentar Družina

VEČ ...|16. 7. 2020
Hubert Požarnik: Odmev iz nemirne deželice

Kakšni so glavni vzroki za sedanjo krizo v Sloveniji in proteste ter kako zelo Slovenci potrebujemo medsebojno strpnost in zdravi čut.

Hubert Požarnik: Odmev iz nemirne deželice

Kakšni so glavni vzroki za sedanjo krizo v Sloveniji in proteste ter kako zelo Slovenci potrebujemo medsebojno strpnost in zdravi čut.

komentar

Komentar Družina

Hubert Požarnik: Odmev iz nemirne deželice
Kakšni so glavni vzroki za sedanjo krizo v Sloveniji in proteste ter kako zelo Slovenci potrebujemo medsebojno strpnost in zdravi čut.
VEČ ...|16. 7. 2020
Hubert Požarnik: Odmev iz nemirne deželice
Kakšni so glavni vzroki za sedanjo krizo v Sloveniji in proteste ter kako zelo Slovenci potrebujemo medsebojno strpnost in zdravi čut.

Hubert Požarnik

komentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|13. 7. 2020
Dr. Janez Juhant o napadih na vlado in razdeljenosti družbe v Sloveniji

V oddaji smo gostili filozofa in teologa dr. Janeza Juhanta. Tokrat smo spregovorili o razdeljenosti v družbi, naboju protestnikov in dobronamernih državljanov, o poletnih priložnostih za rast in poglobitev vere in drugih sorodnih temah.

Dr. Janez Juhant o napadih na vlado in razdeljenosti družbe v Sloveniji

V oddaji smo gostili filozofa in teologa dr. Janeza Juhanta. Tokrat smo spregovorili o razdeljenosti v družbi, naboju protestnikov in dobronamernih državljanov, o poletnih priložnostih za rast in poglobitev vere in drugih sorodnih temah.

pogovorpolitikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Janez Juhant o napadih na vlado in razdeljenosti družbe v Sloveniji
V oddaji smo gostili filozofa in teologa dr. Janeza Juhanta. Tokrat smo spregovorili o razdeljenosti v družbi, naboju protestnikov in dobronamernih državljanov, o poletnih priložnostih za rast in poglobitev vere in drugih sorodnih temah.
VEČ ...|13. 7. 2020
Dr. Janez Juhant o napadih na vlado in razdeljenosti družbe v Sloveniji
V oddaji smo gostili filozofa in teologa dr. Janeza Juhanta. Tokrat smo spregovorili o razdeljenosti v družbi, naboju protestnikov in dobronamernih državljanov, o poletnih priložnostih za rast in poglobitev vere in drugih sorodnih temah.

Alen Salihović

pogovorpolitikadružbakomentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|8. 7. 2020
Dr. Ivan Štuhec: Janšizem, kaj je to?

Na zadnjih volitvah je Janez Janša dobil relativno večino, čeprav so večinski mediji dan in noč »nabijali«, kdo vse z njim ne gre v koalicijo. Janez Janša je tudi danes edini politik v slovenskem parlamentu, ki se je dal izvoliti na vseh dosedanjih volitvah. Tega niso naredili ne Milan Kučan ne Spomenka Hribar ne Niko Toš niti Drago Kos, ki si jemljejo pravico, da kot nekoč v socializmu kot nikoli izvoljeni politiki kreirajo slovensko politiko.

Dr. Ivan Štuhec: Janšizem, kaj je to?

Na zadnjih volitvah je Janez Janša dobil relativno večino, čeprav so večinski mediji dan in noč »nabijali«, kdo vse z njim ne gre v koalicijo. Janez Janša je tudi danes edini politik v slovenskem parlamentu, ki se je dal izvoliti na vseh dosedanjih volitvah. Tega niso naredili ne Milan Kučan ne Spomenka Hribar ne Niko Toš niti Drago Kos, ki si jemljejo pravico, da kot nekoč v socializmu kot nikoli izvoljeni politiki kreirajo slovensko politiko.

politikaprotestiJanez Janša

Komentar Časnik.si

Dr. Ivan Štuhec: Janšizem, kaj je to?
Na zadnjih volitvah je Janez Janša dobil relativno večino, čeprav so večinski mediji dan in noč »nabijali«, kdo vse z njim ne gre v koalicijo. Janez Janša je tudi danes edini politik v slovenskem parlamentu, ki se je dal izvoliti na vseh dosedanjih volitvah. Tega niso naredili ne Milan Kučan ne Spomenka Hribar ne Niko Toš niti Drago Kos, ki si jemljejo pravico, da kot nekoč v socializmu kot nikoli izvoljeni politiki kreirajo slovensko politiko.
VEČ ...|8. 7. 2020
Dr. Ivan Štuhec: Janšizem, kaj je to?
Na zadnjih volitvah je Janez Janša dobil relativno večino, čeprav so večinski mediji dan in noč »nabijali«, kdo vse z njim ne gre v koalicijo. Janez Janša je tudi danes edini politik v slovenskem parlamentu, ki se je dal izvoliti na vseh dosedanjih volitvah. Tega niso naredili ne Milan Kučan ne Spomenka Hribar ne Niko Toš niti Drago Kos, ki si jemljejo pravico, da kot nekoč v socializmu kot nikoli izvoljeni politiki kreirajo slovensko politiko.

Ivan Štuhec

politikaprotestiJanez Janša

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 7. 2020
Psihologa Požarnika skrbi sovraštvo, ki ga v Sloveniji razpihuje aktualna opozicija oziroma tako imenovana levica

Psiholog Hubert Požarnik, ki je soustvarjal Demos in s svojimi političnimi sopotniki popeljal Slovenijo v demokratizacijo in osamosvojitev, je zaskrbljen nad sovraštvom, ki se krepi v naši razdeljeni družbi. V pogovoru s Tanjo Dominko je za Radio Ognjišče komentiral zaostreno polarizacijo političnega prostora, pomanjkanje dialoga in proteste, ki smo jim priča od konca februarja.

Psihologa Požarnika skrbi sovraštvo, ki ga v Sloveniji razpihuje aktualna opozicija oziroma tako imenovana levica

Psiholog Hubert Požarnik, ki je soustvarjal Demos in s svojimi političnimi sopotniki popeljal Slovenijo v demokratizacijo in osamosvojitev, je zaskrbljen nad sovraštvom, ki se krepi v naši razdeljeni družbi. V pogovoru s Tanjo Dominko je za Radio Ognjišče komentiral zaostreno polarizacijo političnega prostora, pomanjkanje dialoga in proteste, ki smo jim priča od konca februarja.

infopogovorpolitikaprotesti

Informativni prispevki

Psihologa Požarnika skrbi sovraštvo, ki ga v Sloveniji razpihuje aktualna opozicija oziroma tako imenovana levica
Psiholog Hubert Požarnik, ki je soustvarjal Demos in s svojimi političnimi sopotniki popeljal Slovenijo v demokratizacijo in osamosvojitev, je zaskrbljen nad sovraštvom, ki se krepi v naši razdeljeni družbi. V pogovoru s Tanjo Dominko je za Radio Ognjišče komentiral zaostreno polarizacijo političnega prostora, pomanjkanje dialoga in proteste, ki smo jim priča od konca februarja.
VEČ ...|7. 7. 2020
Psihologa Požarnika skrbi sovraštvo, ki ga v Sloveniji razpihuje aktualna opozicija oziroma tako imenovana levica
Psiholog Hubert Požarnik, ki je soustvarjal Demos in s svojimi političnimi sopotniki popeljal Slovenijo v demokratizacijo in osamosvojitev, je zaskrbljen nad sovraštvom, ki se krepi v naši razdeljeni družbi. V pogovoru s Tanjo Dominko je za Radio Ognjišče komentiral zaostreno polarizacijo političnega prostora, pomanjkanje dialoga in proteste, ki smo jim priča od konca februarja.

Tanja Dominko

infopogovorpolitikaprotesti

Pogovor o

VEČ ...|1. 7. 2020
Bo Trumpu uspelo osvojiti še en mandat?

Pred novembrskimi predsedniškimi volitvami v Združenih državah Amerike smo govorili o soočenju z novim koronavirusom, protestih proti policijskem nasilju in kampanji pred volitvami. V studiu sta bila politični analitik dr. Bogomil Ferfila in sociolog dr. Matevž Tomšič.

Bo Trumpu uspelo osvojiti še en mandat?

Pred novembrskimi predsedniškimi volitvami v Združenih državah Amerike smo govorili o soočenju z novim koronavirusom, protestih proti policijskem nasilju in kampanji pred volitvami. V studiu sta bila politični analitik dr. Bogomil Ferfila in sociolog dr. Matevž Tomšič.

politikaAmerikaZDAsocialavolitve

Pogovor o

Bo Trumpu uspelo osvojiti še en mandat?
Pred novembrskimi predsedniškimi volitvami v Združenih državah Amerike smo govorili o soočenju z novim koronavirusom, protestih proti policijskem nasilju in kampanji pred volitvami. V studiu sta bila politični analitik dr. Bogomil Ferfila in sociolog dr. Matevž Tomšič.
VEČ ...|1. 7. 2020
Bo Trumpu uspelo osvojiti še en mandat?
Pred novembrskimi predsedniškimi volitvami v Združenih državah Amerike smo govorili o soočenju z novim koronavirusom, protestih proti policijskem nasilju in kampanji pred volitvami. V studiu sta bila politični analitik dr. Bogomil Ferfila in sociolog dr. Matevž Tomšič.

Andrej Šinko

politikaAmerikaZDAsocialavolitve

Naš pogled

VEČ ...|30. 6. 2020
S higieno ust proti virusu sovraštva?

Vzporedno s koronavirusom se pri nas nevarno razrašča virus sovraštva, ki ga v izdatni meri širijo mediji, politiki, kulturni ustvarjalci, predstavniki tako imenovane civilne družbe … čakajoči na stolčke, ki so jih zapustili, misleč, da so izdelani po meri njihove zadnje plati.

S higieno ust proti virusu sovraštva?

Vzporedno s koronavirusom se pri nas nevarno razrašča virus sovraštva, ki ga v izdatni meri širijo mediji, politiki, kulturni ustvarjalci, predstavniki tako imenovane civilne družbe … čakajoči na stolčke, ki so jih zapustili, misleč, da so izdelani po meri njihove zadnje plati.

sovraštvopolitikakomentarzgodovinaprotesti

Naš pogled

S higieno ust proti virusu sovraštva?
Vzporedno s koronavirusom se pri nas nevarno razrašča virus sovraštva, ki ga v izdatni meri širijo mediji, politiki, kulturni ustvarjalci, predstavniki tako imenovane civilne družbe … čakajoči na stolčke, ki so jih zapustili, misleč, da so izdelani po meri njihove zadnje plati.
VEČ ...|30. 6. 2020
S higieno ust proti virusu sovraštva?
Vzporedno s koronavirusom se pri nas nevarno razrašča virus sovraštva, ki ga v izdatni meri širijo mediji, politiki, kulturni ustvarjalci, predstavniki tako imenovane civilne družbe … čakajoči na stolčke, ki so jih zapustili, misleč, da so izdelani po meri njihove zadnje plati.

Tone Gorjup

sovraštvopolitikakomentarzgodovinaprotesti

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 6. 2020
Evropski poslanec Bogovič ob dnevu državnosti: Pred nami je veliko izzivov, bodimo bolj enotni

Ob dnevu državnosti smo gostili podpredsednika Slovenske ljudske stranke ter poslanca Slovenske ljudske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Franca Bogoviča. V pogovoru je ocenil večletni finančni okvir Evropske unije in načrt za njeno obnovo po zdravstveni krizi, komentiral je protivladne proteste, ki se v zadnjem času vrstijo v Sloveniji, vprašali smo ga tudi, kakšno je njegovo sporočilo državljanov ob dnevu državnosti.

Evropski poslanec Bogovič ob dnevu državnosti: Pred nami je veliko izzivov, bodimo bolj enotni

Ob dnevu državnosti smo gostili podpredsednika Slovenske ljudske stranke ter poslanca Slovenske ljudske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Franca Bogoviča. V pogovoru je ocenil večletni finančni okvir Evropske unije in načrt za njeno obnovo po zdravstveni krizi, komentiral je protivladne proteste, ki se v zadnjem času vrstijo v Sloveniji, vprašali smo ga tudi, kakšno je njegovo sporočilo državljanov ob dnevu državnosti.

infopogovorpolitika

Informativni prispevki

Evropski poslanec Bogovič ob dnevu državnosti: Pred nami je veliko izzivov, bodimo bolj enotni
Ob dnevu državnosti smo gostili podpredsednika Slovenske ljudske stranke ter poslanca Slovenske ljudske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Franca Bogoviča. V pogovoru je ocenil večletni finančni okvir Evropske unije in načrt za njeno obnovo po zdravstveni krizi, komentiral je protivladne proteste, ki se v zadnjem času vrstijo v Sloveniji, vprašali smo ga tudi, kakšno je njegovo sporočilo državljanov ob dnevu državnosti.
VEČ ...|24. 6. 2020
Evropski poslanec Bogovič ob dnevu državnosti: Pred nami je veliko izzivov, bodimo bolj enotni
Ob dnevu državnosti smo gostili podpredsednika Slovenske ljudske stranke ter poslanca Slovenske ljudske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Franca Bogoviča. V pogovoru je ocenil večletni finančni okvir Evropske unije in načrt za njeno obnovo po zdravstveni krizi, komentiral je protivladne proteste, ki se v zadnjem času vrstijo v Sloveniji, vprašali smo ga tudi, kakšno je njegovo sporočilo državljanov ob dnevu državnosti.

Helena Križnik

infopogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 6. 2020
Analitik Čakš: Opozicija v prvih stotih dneh vlade podrla vse rekorde destruktivnega opozicijskega delovanja.

Ta konec tedna je minilo 100 dni od nastopa 14. slovenske vlade, ki je svoj mandat začela dan po razglasitvi epidemije covida-19. Že prvo noč po zaprisegi je začela razpravo o protikoronskih ukrepih, ki so zaznamovali njeno dosedanje delo, in se doslej sestala na 21 rednih in 56 dopisnih sejah. Po ocenah mnogih se je vlada z zajezitvijo virusa dobro spopadla. Urednik spletnega portala Domovina.je Rok Čakš je ob 100 dneh vlade izpostavil njeno trdnost. V pogovoru za naš radio je dejal, da vlado krepi in povezuje zunanji politični, medijski in protestniški pritisk.

Analitik Čakš: Opozicija v prvih stotih dneh vlade podrla vse rekorde destruktivnega opozicijskega delovanja.

Ta konec tedna je minilo 100 dni od nastopa 14. slovenske vlade, ki je svoj mandat začela dan po razglasitvi epidemije covida-19. Že prvo noč po zaprisegi je začela razpravo o protikoronskih ukrepih, ki so zaznamovali njeno dosedanje delo, in se doslej sestala na 21 rednih in 56 dopisnih sejah. Po ocenah mnogih se je vlada z zajezitvijo virusa dobro spopadla. Urednik spletnega portala Domovina.je Rok Čakš je ob 100 dneh vlade izpostavil njeno trdnost. V pogovoru za naš radio je dejal, da vlado krepi in povezuje zunanji politični, medijski in protestniški pritisk.

koronavirusinfopogovorpolitikavladakomentar

Informativni prispevki

Analitik Čakš: Opozicija v prvih stotih dneh vlade podrla vse rekorde destruktivnega opozicijskega delovanja.
Ta konec tedna je minilo 100 dni od nastopa 14. slovenske vlade, ki je svoj mandat začela dan po razglasitvi epidemije covida-19. Že prvo noč po zaprisegi je začela razpravo o protikoronskih ukrepih, ki so zaznamovali njeno dosedanje delo, in se doslej sestala na 21 rednih in 56 dopisnih sejah. Po ocenah mnogih se je vlada z zajezitvijo virusa dobro spopadla. Urednik spletnega portala Domovina.je Rok Čakš je ob 100 dneh vlade izpostavil njeno trdnost. V pogovoru za naš radio je dejal, da vlado krepi in povezuje zunanji politični, medijski in protestniški pritisk.
VEČ ...|22. 6. 2020
Analitik Čakš: Opozicija v prvih stotih dneh vlade podrla vse rekorde destruktivnega opozicijskega delovanja.
Ta konec tedna je minilo 100 dni od nastopa 14. slovenske vlade, ki je svoj mandat začela dan po razglasitvi epidemije covida-19. Že prvo noč po zaprisegi je začela razpravo o protikoronskih ukrepih, ki so zaznamovali njeno dosedanje delo, in se doslej sestala na 21 rednih in 56 dopisnih sejah. Po ocenah mnogih se je vlada z zajezitvijo virusa dobro spopadla. Urednik spletnega portala Domovina.je Rok Čakš je ob 100 dneh vlade izpostavil njeno trdnost. V pogovoru za naš radio je dejal, da vlado krepi in povezuje zunanji politični, medijski in protestniški pritisk.

Alen Salihović

koronavirusinfopogovorpolitikavladakomentar

Za življenje

VEČ ...|20. 6. 2020
Zakonca Perko

Čas epidemije je prinesel mnoge spremembe, med drugim tudi družinsko bližino. Mnogo ljudi je bilo na čakanju, otroci pa doma. Kaj pomenijo take razmere za odnose? In zakaj ulica kljub uspešni zajezitvi virusne bolezni protestira? Kje korenini anarhija? Odogovorila sta zakonca Perko.

Zakonca Perko

Čas epidemije je prinesel mnoge spremembe, med drugim tudi družinsko bližino. Mnogo ljudi je bilo na čakanju, otroci pa doma. Kaj pomenijo take razmere za odnose? In zakaj ulica kljub uspešni zajezitvi virusne bolezni protestira? Kje korenini anarhija? Odogovorila sta zakonca Perko.

družbapogovorsvetovanjedružina

Za življenje

Zakonca Perko
Čas epidemije je prinesel mnoge spremembe, med drugim tudi družinsko bližino. Mnogo ljudi je bilo na čakanju, otroci pa doma. Kaj pomenijo take razmere za odnose? In zakaj ulica kljub uspešni zajezitvi virusne bolezni protestira? Kje korenini anarhija? Odogovorila sta zakonca Perko.
VEČ ...|20. 6. 2020
Zakonca Perko
Čas epidemije je prinesel mnoge spremembe, med drugim tudi družinsko bližino. Mnogo ljudi je bilo na čakanju, otroci pa doma. Kaj pomenijo take razmere za odnose? In zakaj ulica kljub uspešni zajezitvi virusne bolezni protestira? Kje korenini anarhija? Odogovorila sta zakonca Perko.

Mateja Subotičanec

družbapogovorsvetovanjedružina

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 6. 2020
Komentator Peter Merše o protestih zaradi policijskega nasilja in rasizma v ZDA

ZDA so zajeli protesti proti rasizmu in policijskemu nasilju. Sprožila jih je smrt temnopoltega Georgea Floyda med nedavno aretacijo. Poklicali smo komentatorja Petra Meršeta, ki trenutne razmere čez veliko lužo spremlja za spletni portal Domovina.je.

Komentator Peter Merše o protestih zaradi policijskega nasilja in rasizma v ZDA

ZDA so zajeli protesti proti rasizmu in policijskemu nasilju. Sprožila jih je smrt temnopoltega Georgea Floyda med nedavno aretacijo. Poklicali smo komentatorja Petra Meršeta, ki trenutne razmere čez veliko lužo spremlja za spletni portal Domovina.je.

infopogovorpolitikadružba

Informativni prispevki

Komentator Peter Merše o protestih zaradi policijskega nasilja in rasizma v ZDA
ZDA so zajeli protesti proti rasizmu in policijskemu nasilju. Sprožila jih je smrt temnopoltega Georgea Floyda med nedavno aretacijo. Poklicali smo komentatorja Petra Meršeta, ki trenutne razmere čez veliko lužo spremlja za spletni portal Domovina.je.
VEČ ...|11. 6. 2020
Komentator Peter Merše o protestih zaradi policijskega nasilja in rasizma v ZDA
ZDA so zajeli protesti proti rasizmu in policijskemu nasilju. Sprožila jih je smrt temnopoltega Georgea Floyda med nedavno aretacijo. Poklicali smo komentatorja Petra Meršeta, ki trenutne razmere čez veliko lužo spremlja za spletni portal Domovina.je.

Helena Križnik

infopogovorpolitikadružba

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|8. 6. 2020
Dr. Žiga Turk o Kočevskem rogu, protestih in interpelaciji

Z dr. Žigo Turkom se je Tanja Dominko pogovarjala o aktualnih političnih zadevah, tako o rušenju vlade, o prizadevanjih, da izničili njeno delo v času epidemije, kot tudi o interpelaciji, ki se pripravlja, in o slovesnosti v Kočevskem rogu.

Dr. Žiga Turk o Kočevskem rogu, protestih in interpelaciji

Z dr. Žigo Turkom se je Tanja Dominko pogovarjala o aktualnih političnih zadevah, tako o rušenju vlade, o prizadevanjih, da izničili njeno delo v času epidemije, kot tudi o interpelaciji, ki se pripravlja, in o slovesnosti v Kočevskem rogu.

družbakomentarpolitikapogovorspominzdravstvo

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Žiga Turk o Kočevskem rogu, protestih in interpelaciji
Z dr. Žigo Turkom se je Tanja Dominko pogovarjala o aktualnih političnih zadevah, tako o rušenju vlade, o prizadevanjih, da izničili njeno delo v času epidemije, kot tudi o interpelaciji, ki se pripravlja, in o slovesnosti v Kočevskem rogu.
VEČ ...|8. 6. 2020
Dr. Žiga Turk o Kočevskem rogu, protestih in interpelaciji
Z dr. Žigo Turkom se je Tanja Dominko pogovarjala o aktualnih političnih zadevah, tako o rušenju vlade, o prizadevanjih, da izničili njeno delo v času epidemije, kot tudi o interpelaciji, ki se pripravlja, in o slovesnosti v Kočevskem rogu.

Tanja Dominko

družbakomentarpolitikapogovorspominzdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 6. 2020
Kajetan Gantar o protestu kolesarjev

Na ulicah so spet kolesarji kot že nekaj petkov doslej. Njihov glavni cilj je padec Janševe vlade. Akademik Kajetan Gantar opozarja, da »današnji« kolesarji spominjajo na nacistične provokatorje, ki jih je kot osnovnošolec opazoval v Celju tik pred okupacijo Slovenije.

Kajetan Gantar o protestu kolesarjev

Na ulicah so spet kolesarji kot že nekaj petkov doslej. Njihov glavni cilj je padec Janševe vlade. Akademik Kajetan Gantar opozarja, da »današnji« kolesarji spominjajo na nacistične provokatorje, ki jih je kot osnovnošolec opazoval v Celju tik pred okupacijo Slovenije.

družbainfokomentarkoronaviruspogovorpolitika

Informativni prispevki

Kajetan Gantar o protestu kolesarjev
Na ulicah so spet kolesarji kot že nekaj petkov doslej. Njihov glavni cilj je padec Janševe vlade. Akademik Kajetan Gantar opozarja, da »današnji« kolesarji spominjajo na nacistične provokatorje, ki jih je kot osnovnošolec opazoval v Celju tik pred okupacijo Slovenije.
VEČ ...|5. 6. 2020
Kajetan Gantar o protestu kolesarjev
Na ulicah so spet kolesarji kot že nekaj petkov doslej. Njihov glavni cilj je padec Janševe vlade. Akademik Kajetan Gantar opozarja, da »današnji« kolesarji spominjajo na nacistične provokatorje, ki jih je kot osnovnošolec opazoval v Celju tik pred okupacijo Slovenije.

Tone Gorjup

družbainfokomentarkoronaviruspogovorpolitika

Naš pogled

VEČ ...|2. 6. 2020
Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

komentarkoronavirusinfopolitika

Naš pogled

Kolesarji ne določajo moje poti!
Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?
VEČ ...|2. 6. 2020
Kolesarji ne določajo moje poti!
Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Alen Salihović

komentarkoronavirusinfopolitika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|1. 6. 2020
Prof. dr. Ernest Petrič o sproščanju ukrepov, nakupu zaščitne opreme in protestih

Tokratni gost dr. Ernest Petrič je spregovoril o epidemiji, o ukrepih ki so jo spremljali, o blaženju posledic krize. V pogovoru z njim smo se dotaknili tudi nabave medicinske in zaščitne opreme, interpelacije ministra Počivalška, kolesarskih protestov, političnega spopada za oblast, ki se kaže tudi v državnem zboru.

Prof. dr. Ernest Petrič o sproščanju ukrepov, nakupu zaščitne opreme in protestih

Tokratni gost dr. Ernest Petrič je spregovoril o epidemiji, o ukrepih ki so jo spremljali, o blaženju posledic krize. V pogovoru z njim smo se dotaknili tudi nabave medicinske in zaščitne opreme, interpelacije ministra Počivalška, kolesarskih protestov, političnega spopada za oblast, ki se kaže tudi v državnem zboru.

komentardružbapolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Prof. dr. Ernest Petrič o sproščanju ukrepov, nakupu zaščitne opreme in protestih
Tokratni gost dr. Ernest Petrič je spregovoril o epidemiji, o ukrepih ki so jo spremljali, o blaženju posledic krize. V pogovoru z njim smo se dotaknili tudi nabave medicinske in zaščitne opreme, interpelacije ministra Počivalška, kolesarskih protestov, političnega spopada za oblast, ki se kaže tudi v državnem zboru.
VEČ ...|1. 6. 2020
Prof. dr. Ernest Petrič o sproščanju ukrepov, nakupu zaščitne opreme in protestih
Tokratni gost dr. Ernest Petrič je spregovoril o epidemiji, o ukrepih ki so jo spremljali, o blaženju posledic krize. V pogovoru z njim smo se dotaknili tudi nabave medicinske in zaščitne opreme, interpelacije ministra Počivalška, kolesarskih protestov, političnega spopada za oblast, ki se kaže tudi v državnem zboru.

Tone Gorjup

komentardružbapolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|1. 6. 2020
Lahko jim podari samo denar, ali kako je Janez Janša protestnike oropal uporništva z razlogom

»Lahko ti podarim samo ljubezen,« so svoj čas prepevale transvestitne sestre. Kdo si je njihove ljubezni res želel, je drugo vprašanje, in podobnega bi si lahko zastavili tudi v naši politiki: kdo si želi ljubezni Janeza Janše?Na prvi pogled je vprašanje absurdno: le zakaj bi bilo pomembno, kdo si želi ljubezni predsednika vlade? In navsezadnje, zakaj bi si, izven kroga domačih, prijateljev ter mogoče kakšnega političnega prisklednika, kdorkoli srčno želel, da ga ima Janša rad?A po drugi strani nam to vprašanje lahko ponudi prikladen odgovor na drugo, precej zahtevnejše vprašanje: zakaj ljudje proti Janezu Janši pravzaprav sploh protestirajo?

Lahko jim podari samo denar, ali kako je Janez Janša protestnike oropal uporništva z razlogom

»Lahko ti podarim samo ljubezen,« so svoj čas prepevale transvestitne sestre. Kdo si je njihove ljubezni res želel, je drugo vprašanje, in podobnega bi si lahko zastavili tudi v naši politiki: kdo si želi ljubezni Janeza Janše?Na prvi pogled je vprašanje absurdno: le zakaj bi bilo pomembno, kdo si želi ljubezni predsednika vlade? In navsezadnje, zakaj bi si, izven kroga domačih, prijateljev ter mogoče kakšnega političnega prisklednika, kdorkoli srčno želel, da ga ima Janša rad?A po drugi strani nam to vprašanje lahko ponudi prikladen odgovor na drugo, precej zahtevnejše vprašanje: zakaj ljudje proti Janezu Janši pravzaprav sploh protestirajo?

komentardružbapolitika

Komentar Domovina.je

Lahko jim podari samo denar, ali kako je Janez Janša protestnike oropal uporništva z razlogom
»Lahko ti podarim samo ljubezen,« so svoj čas prepevale transvestitne sestre. Kdo si je njihove ljubezni res želel, je drugo vprašanje, in podobnega bi si lahko zastavili tudi v naši politiki: kdo si želi ljubezni Janeza Janše?Na prvi pogled je vprašanje absurdno: le zakaj bi bilo pomembno, kdo si želi ljubezni predsednika vlade? In navsezadnje, zakaj bi si, izven kroga domačih, prijateljev ter mogoče kakšnega političnega prisklednika, kdorkoli srčno želel, da ga ima Janša rad?A po drugi strani nam to vprašanje lahko ponudi prikladen odgovor na drugo, precej zahtevnejše vprašanje: zakaj ljudje proti Janezu Janši pravzaprav sploh protestirajo?
VEČ ...|1. 6. 2020
Lahko jim podari samo denar, ali kako je Janez Janša protestnike oropal uporništva z razlogom
»Lahko ti podarim samo ljubezen,« so svoj čas prepevale transvestitne sestre. Kdo si je njihove ljubezni res želel, je drugo vprašanje, in podobnega bi si lahko zastavili tudi v naši politiki: kdo si želi ljubezni Janeza Janše?Na prvi pogled je vprašanje absurdno: le zakaj bi bilo pomembno, kdo si želi ljubezni predsednika vlade? In navsezadnje, zakaj bi si, izven kroga domačih, prijateljev ter mogoče kakšnega političnega prisklednika, kdorkoli srčno želel, da ga ima Janša rad?A po drugi strani nam to vprašanje lahko ponudi prikladen odgovor na drugo, precej zahtevnejše vprašanje: zakaj ljudje proti Janezu Janši pravzaprav sploh protestirajo?

Rok Čakš

komentardružbapolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 5. 2020
Dr. Žiga Turk: Pri nas so mediji predvsem psi čuvaji določene politike

Tako kot v večini držav tudi v Sloveniji na nedeljo pred binkoštnim praznikom zaznamujemo svetovni dan sredstev družbenega obveščanja. Papež Frančišek v tokratni poslanici ob tej priložnosti med drugim opozarja, da moramo katoličani prav tako kot ostali premagati skušnjavo zgodb, ki ne gradijo, ampak uničujejo. Prek družbenega omrežja Skype smo se povezali z intelektualcem dr. Žigo Turkom. Je poznavalec sodobnih tehnologij in se je na ravni Evropske unije posebej ukvarjal s tako imenovanimi lažnimi novicami. Že kar nekaj časa lahko na svetovnem spletu beremo njegova razmišljanja o medijih v Sloveniji in o aktualnih razmerah v naši državi. Tudi za naš radio tako ni odgovarjal le na vprašanja o naših medijih, temveč tudi na vprašanja o protivladnih protestih, ki smo jim priča, trgovanju za poslanske sedeže in trdnosti trenutne koalicije.

Dr. Žiga Turk: Pri nas so mediji predvsem psi čuvaji določene politike

Tako kot v večini držav tudi v Sloveniji na nedeljo pred binkoštnim praznikom zaznamujemo svetovni dan sredstev družbenega obveščanja. Papež Frančišek v tokratni poslanici ob tej priložnosti med drugim opozarja, da moramo katoličani prav tako kot ostali premagati skušnjavo zgodb, ki ne gradijo, ampak uničujejo. Prek družbenega omrežja Skype smo se povezali z intelektualcem dr. Žigo Turkom. Je poznavalec sodobnih tehnologij in se je na ravni Evropske unije posebej ukvarjal s tako imenovanimi lažnimi novicami. Že kar nekaj časa lahko na svetovnem spletu beremo njegova razmišljanja o medijih v Sloveniji in o aktualnih razmerah v naši državi. Tudi za naš radio tako ni odgovarjal le na vprašanja o naših medijih, temveč tudi na vprašanja o protivladnih protestih, ki smo jim priča, trgovanju za poslanske sedeže in trdnosti trenutne koalicije.

infokomentarpolitikapogovor

Informativni prispevki

Dr. Žiga Turk: Pri nas so mediji predvsem psi čuvaji določene politike
Tako kot v večini držav tudi v Sloveniji na nedeljo pred binkoštnim praznikom zaznamujemo svetovni dan sredstev družbenega obveščanja. Papež Frančišek v tokratni poslanici ob tej priložnosti med drugim opozarja, da moramo katoličani prav tako kot ostali premagati skušnjavo zgodb, ki ne gradijo, ampak uničujejo. Prek družbenega omrežja Skype smo se povezali z intelektualcem dr. Žigo Turkom. Je poznavalec sodobnih tehnologij in se je na ravni Evropske unije posebej ukvarjal s tako imenovanimi lažnimi novicami. Že kar nekaj časa lahko na svetovnem spletu beremo njegova razmišljanja o medijih v Sloveniji in o aktualnih razmerah v naši državi. Tudi za naš radio tako ni odgovarjal le na vprašanja o naših medijih, temveč tudi na vprašanja o protivladnih protestih, ki smo jim priča, trgovanju za poslanske sedeže in trdnosti trenutne koalicije.
VEČ ...|21. 5. 2020
Dr. Žiga Turk: Pri nas so mediji predvsem psi čuvaji določene politike
Tako kot v večini držav tudi v Sloveniji na nedeljo pred binkoštnim praznikom zaznamujemo svetovni dan sredstev družbenega obveščanja. Papež Frančišek v tokratni poslanici ob tej priložnosti med drugim opozarja, da moramo katoličani prav tako kot ostali premagati skušnjavo zgodb, ki ne gradijo, ampak uničujejo. Prek družbenega omrežja Skype smo se povezali z intelektualcem dr. Žigo Turkom. Je poznavalec sodobnih tehnologij in se je na ravni Evropske unije posebej ukvarjal s tako imenovanimi lažnimi novicami. Že kar nekaj časa lahko na svetovnem spletu beremo njegova razmišljanja o medijih v Sloveniji in o aktualnih razmerah v naši državi. Tudi za naš radio tako ni odgovarjal le na vprašanja o naših medijih, temveč tudi na vprašanja o protivladnih protestih, ki smo jim priča, trgovanju za poslanske sedeže in trdnosti trenutne koalicije.

Helena Križnik

infokomentarpolitikapogovor

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|11. 5. 2020
Dr. Janez Juhant o aktualnem družbenem dogajanju

Naš gost je bil dr. Janez Juhant, pogovarjali pa smo se o ukrepih vlade za zajezitev epidemije, obtožbah glede nabave mask, protestnih kolesarskih pohodih in tudi koncu druge svetovne vojne.

Dr. Janez Juhant o aktualnem družbenem dogajanju

Naš gost je bil dr. Janez Juhant, pogovarjali pa smo se o ukrepih vlade za zajezitev epidemije, obtožbah glede nabave mask, protestnih kolesarskih pohodih in tudi koncu druge svetovne vojne.

družbakoronaviruspolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Janez Juhant o aktualnem družbenem dogajanju
Naš gost je bil dr. Janez Juhant, pogovarjali pa smo se o ukrepih vlade za zajezitev epidemije, obtožbah glede nabave mask, protestnih kolesarskih pohodih in tudi koncu druge svetovne vojne.
VEČ ...|11. 5. 2020
Dr. Janez Juhant o aktualnem družbenem dogajanju
Naš gost je bil dr. Janez Juhant, pogovarjali pa smo se o ukrepih vlade za zajezitev epidemije, obtožbah glede nabave mask, protestnih kolesarskih pohodih in tudi koncu druge svetovne vojne.

Tanja Dominko

družbakoronaviruspolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|11. 5. 2020
Blaž Čermelj: Upor proti vladi, ki je do svojih državljanov med najradodarnejšimi na svetu

Ena najuspešnejših držav pri boju z novim koronavirusom se trenutno ubada z valom protestniškega nezadovoljstva. Na sicer mirnih demonstracijah odmevajo protivladne parole in zahteve po odstopu vlade. A hitro se opazi tudi brezidejnost protestniškega nezadovoljstva, kar daje močan dvom v njihovo dobronamernost ...

Celoten komentar, ki ga je napisal Blaž Čermelj prebral pa Marjan Bunič, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Blaž Čermelj: Upor proti vladi, ki je do svojih državljanov med najradodarnejšimi na svetu

Ena najuspešnejših držav pri boju z novim koronavirusom se trenutno ubada z valom protestniškega nezadovoljstva. Na sicer mirnih demonstracijah odmevajo protivladne parole in zahteve po odstopu vlade. A hitro se opazi tudi brezidejnost protestniškega nezadovoljstva, kar daje močan dvom v njihovo dobronamernost ...

Celoten komentar, ki ga je napisal Blaž Čermelj prebral pa Marjan Bunič, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

družbapolitikakoronavirusprotesti

Komentar Domovina.je

Blaž Čermelj: Upor proti vladi, ki je do svojih državljanov med najradodarnejšimi na svetu
Ena najuspešnejših držav pri boju z novim koronavirusom se trenutno ubada z valom protestniškega nezadovoljstva. Na sicer mirnih demonstracijah odmevajo protivladne parole in zahteve po odstopu vlade. A hitro se opazi tudi brezidejnost protestniškega nezadovoljstva, kar daje močan dvom v njihovo dobronamernost ...

Celoten komentar, ki ga je napisal Blaž Čermelj prebral pa Marjan Bunič, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.
VEČ ...|11. 5. 2020
Blaž Čermelj: Upor proti vladi, ki je do svojih državljanov med najradodarnejšimi na svetu
Ena najuspešnejših držav pri boju z novim koronavirusom se trenutno ubada z valom protestniškega nezadovoljstva. Na sicer mirnih demonstracijah odmevajo protivladne parole in zahteve po odstopu vlade. A hitro se opazi tudi brezidejnost protestniškega nezadovoljstva, kar daje močan dvom v njihovo dobronamernost ...

Celoten komentar, ki ga je napisal Blaž Čermelj prebral pa Marjan Bunič, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Blaž Čermelj

družbapolitikakoronavirusprotesti

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 5. 2020
Dr. Štuhec: Tisti, ki protestirajo, morajo izbrati ustrezen trenutek

Za komentar protestov na kolesih proti vladi Janeza Janše, ki se vrstijo ob petkih, smo poklicali moralnega teologa dr. Ivana Štuheca. Ta ugotavlja, da imajo ljudje pravico na tak način izraziti svoje mnenje, a da nikakor niso izbrali ustreznega trenutka. Z dr. Štuhecem smo govorili tudi o vlogi medijev.

Dr. Štuhec: Tisti, ki protestirajo, morajo izbrati ustrezen trenutek

Za komentar protestov na kolesih proti vladi Janeza Janše, ki se vrstijo ob petkih, smo poklicali moralnega teologa dr. Ivana Štuheca. Ta ugotavlja, da imajo ljudje pravico na tak način izraziti svoje mnenje, a da nikakor niso izbrali ustreznega trenutka. Z dr. Štuhecem smo govorili tudi o vlogi medijev.

družbapolitikakomentar

Informativni prispevki

Dr. Štuhec: Tisti, ki protestirajo, morajo izbrati ustrezen trenutek
Za komentar protestov na kolesih proti vladi Janeza Janše, ki se vrstijo ob petkih, smo poklicali moralnega teologa dr. Ivana Štuheca. Ta ugotavlja, da imajo ljudje pravico na tak način izraziti svoje mnenje, a da nikakor niso izbrali ustreznega trenutka. Z dr. Štuhecem smo govorili tudi o vlogi medijev.
VEČ ...|9. 5. 2020
Dr. Štuhec: Tisti, ki protestirajo, morajo izbrati ustrezen trenutek
Za komentar protestov na kolesih proti vladi Janeza Janše, ki se vrstijo ob petkih, smo poklicali moralnega teologa dr. Ivana Štuheca. Ta ugotavlja, da imajo ljudje pravico na tak način izraziti svoje mnenje, a da nikakor niso izbrali ustreznega trenutka. Z dr. Štuhecem smo govorili tudi o vlogi medijev.

Helena Križnik

družbapolitikakomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 4. 2020
Tomšič in Podobnik kritična do protivladnih protestov

V Ljubljani, Mariboru in še nekaterih drugih krajih so se kljub omejitvam gibanja zaradi epidemije novega koronavirusa zbrale skupine protestnikov na protivladnih shodih. Med drugim so pozivali k ureditvi razmer v Sloveniji in odstopu premiera Janeza Janše. Da je šlo za zelo nespametno dejanje je za naš radio dejal predsednik Združenja novinarjev in publicistov Matevž Tomšič, z njim se strinja tudi predsednik SLS Marjan Podobnik.

Tomšič in Podobnik kritična do protivladnih protestov

V Ljubljani, Mariboru in še nekaterih drugih krajih so se kljub omejitvam gibanja zaradi epidemije novega koronavirusa zbrale skupine protestnikov na protivladnih shodih. Med drugim so pozivali k ureditvi razmer v Sloveniji in odstopu premiera Janeza Janše. Da je šlo za zelo nespametno dejanje je za naš radio dejal predsednik Združenja novinarjev in publicistov Matevž Tomšič, z njim se strinja tudi predsednik SLS Marjan Podobnik.

koronavirusinfopogovorpolitika

Informativni prispevki

Tomšič in Podobnik kritična do protivladnih protestov
V Ljubljani, Mariboru in še nekaterih drugih krajih so se kljub omejitvam gibanja zaradi epidemije novega koronavirusa zbrale skupine protestnikov na protivladnih shodih. Med drugim so pozivali k ureditvi razmer v Sloveniji in odstopu premiera Janeza Janše. Da je šlo za zelo nespametno dejanje je za naš radio dejal predsednik Združenja novinarjev in publicistov Matevž Tomšič, z njim se strinja tudi predsednik SLS Marjan Podobnik.
VEČ ...|28. 4. 2020
Tomšič in Podobnik kritična do protivladnih protestov
V Ljubljani, Mariboru in še nekaterih drugih krajih so se kljub omejitvam gibanja zaradi epidemije novega koronavirusa zbrale skupine protestnikov na protivladnih shodih. Med drugim so pozivali k ureditvi razmer v Sloveniji in odstopu premiera Janeza Janše. Da je šlo za zelo nespametno dejanje je za naš radio dejal predsednik Združenja novinarjev in publicistov Matevž Tomšič, z njim se strinja tudi predsednik SLS Marjan Podobnik.

Alen Salihović

koronavirusinfopogovorpolitika

Z ljudmi na poti

VEČ ...|8. 3. 2020
Mirjana Küzma, Slovenka v Hongkongu

V tokratni oddaji smo gostili dr. Mirjano Küzma, ki se je po končanem študiju kemije zaposlila v Singapurju, kjer je spoznala moža, nato pa se skupaj z njim preselila v Hongkong. V oddaji je spregovorila o življenju v tujini, pojavu novega koronavirusa in protestih v Hongkongu.

Mirjana Küzma, Slovenka v Hongkongu

V tokratni oddaji smo gostili dr. Mirjano Küzma, ki se je po končanem študiju kemije zaposlila v Singapurju, kjer je spoznala moža, nato pa se skupaj z njim preselila v Hongkong. V oddaji je spregovorila o življenju v tujini, pojavu novega koronavirusa in protestih v Hongkongu.

družbaizobraževanjekulturapogovorKitajska

Z ljudmi na poti

Mirjana Küzma, Slovenka v Hongkongu
V tokratni oddaji smo gostili dr. Mirjano Küzma, ki se je po končanem študiju kemije zaposlila v Singapurju, kjer je spoznala moža, nato pa se skupaj z njim preselila v Hongkong. V oddaji je spregovorila o življenju v tujini, pojavu novega koronavirusa in protestih v Hongkongu.
VEČ ...|8. 3. 2020
Mirjana Küzma, Slovenka v Hongkongu
V tokratni oddaji smo gostili dr. Mirjano Küzma, ki se je po končanem študiju kemije zaposlila v Singapurju, kjer je spoznala moža, nato pa se skupaj z njim preselila v Hongkong. V oddaji je spregovorila o življenju v tujini, pojavu novega koronavirusa in protestih v Hongkongu.

Andrej Šinko

družbaizobraževanjekulturapogovorKitajska

Informativni prispevki

VEČ ...|29. 2. 2020
Urednik Jančič kritičen do protestnikov, ki so pozivali k uboju Janše

V centru Ljubljane je včeraj potekal Shod proti koaliciji sovraštva. Na njem so predvsem levo usmerjena gibanja opozorila na prelomljene predvolilne obljube zlasti SMC in DeSUS, ki sta ta teden podpisali koalicijsko pogodbo s SDS. Protestniki so se opremljeni s transparenti sprehodili od sedeža SMC do sedeža DeSUS. Urednika portala spletnicasopis.eu Petra Jančiča ni zmotilo zbiranje, saj imajo po ustavi to pavico, ga pa je zmotil mol večine medijev, ki so prikrili vzklike: »Ubi Janšo«.

Urednik Jančič kritičen do protestnikov, ki so pozivali k uboju Janše

V centru Ljubljane je včeraj potekal Shod proti koaliciji sovraštva. Na njem so predvsem levo usmerjena gibanja opozorila na prelomljene predvolilne obljube zlasti SMC in DeSUS, ki sta ta teden podpisali koalicijsko pogodbo s SDS. Protestniki so se opremljeni s transparenti sprehodili od sedeža SMC do sedeža DeSUS. Urednika portala spletnicasopis.eu Petra Jančiča ni zmotilo zbiranje, saj imajo po ustavi to pavico, ga pa je zmotil mol večine medijev, ki so prikrili vzklike: »Ubi Janšo«.

politikainfoprotest

Informativni prispevki

Urednik Jančič kritičen do protestnikov, ki so pozivali k uboju Janše
V centru Ljubljane je včeraj potekal Shod proti koaliciji sovraštva. Na njem so predvsem levo usmerjena gibanja opozorila na prelomljene predvolilne obljube zlasti SMC in DeSUS, ki sta ta teden podpisali koalicijsko pogodbo s SDS. Protestniki so se opremljeni s transparenti sprehodili od sedeža SMC do sedeža DeSUS. Urednika portala spletnicasopis.eu Petra Jančiča ni zmotilo zbiranje, saj imajo po ustavi to pavico, ga pa je zmotil mol večine medijev, ki so prikrili vzklike: »Ubi Janšo«.
VEČ ...|29. 2. 2020
Urednik Jančič kritičen do protestnikov, ki so pozivali k uboju Janše
V centru Ljubljane je včeraj potekal Shod proti koaliciji sovraštva. Na njem so predvsem levo usmerjena gibanja opozorila na prelomljene predvolilne obljube zlasti SMC in DeSUS, ki sta ta teden podpisali koalicijsko pogodbo s SDS. Protestniki so se opremljeni s transparenti sprehodili od sedeža SMC do sedeža DeSUS. Urednika portala spletnicasopis.eu Petra Jančiča ni zmotilo zbiranje, saj imajo po ustavi to pavico, ga pa je zmotil mol večine medijev, ki so prikrili vzklike: »Ubi Janšo«.

Alen Salihović

politikainfoprotest

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 2. 2020
Morlani teolog Ivan Štuhec kritično o protestu proti še nenastali vladi

Nova vlada še sploh ni sestavljena pa je civilnodružbena Koalicija Brez strahu že napovedala protest. Naslovili so ga z besedami: Shod proti koaliciji sovraštva. Že prejšnji teden pa je zelo preroško današnje dogajanje napovedal moralni teolog Ivan Štuhec, ki nam je danes v pogovoru to ponovil

Morlani teolog Ivan Štuhec kritično o protestu proti še nenastali vladi

Nova vlada še sploh ni sestavljena pa je civilnodružbena Koalicija Brez strahu že napovedala protest. Naslovili so ga z besedami: Shod proti koaliciji sovraštva. Že prejšnji teden pa je zelo preroško današnje dogajanje napovedal moralni teolog Ivan Štuhec, ki nam je danes v pogovoru to ponovil

štuhecvladaodstopprotestinfopolitika

Informativni prispevki

Morlani teolog Ivan Štuhec kritično o protestu proti še nenastali vladi
Nova vlada še sploh ni sestavljena pa je civilnodružbena Koalicija Brez strahu že napovedala protest. Naslovili so ga z besedami: Shod proti koaliciji sovraštva. Že prejšnji teden pa je zelo preroško današnje dogajanje napovedal moralni teolog Ivan Štuhec, ki nam je danes v pogovoru to ponovil
VEČ ...|28. 2. 2020
Morlani teolog Ivan Štuhec kritično o protestu proti še nenastali vladi
Nova vlada še sploh ni sestavljena pa je civilnodružbena Koalicija Brez strahu že napovedala protest. Naslovili so ga z besedami: Shod proti koaliciji sovraštva. Že prejšnji teden pa je zelo preroško današnje dogajanje napovedal moralni teolog Ivan Štuhec, ki nam je danes v pogovoru to ponovil

Alen Salihović

štuhecvladaodstopprotestinfopolitika

Iz naših krajev

VEČ ...|8. 2. 2020
Ptuj, Vojnik, Krško

Poročali smo o višjih položnicah na Ptuju, gradnji hiše za družino v Vojniku, ki se je znašla v stiski, ter o tem, da v Krškem začenjajo niz prireditev ob 500-letnici rojstva slovničarja in protestantskega šolnika Adama Bohoriča.

Ptuj, Vojnik, Krško

Poročali smo o višjih položnicah na Ptuju, gradnji hiše za družino v Vojniku, ki se je znašla v stiski, ter o tem, da v Krškem začenjajo niz prireditev ob 500-letnici rojstva slovničarja in protestantskega šolnika Adama Bohoriča.

družbainfopolitika

Iz naših krajev

Ptuj, Vojnik, Krško
Poročali smo o višjih položnicah na Ptuju, gradnji hiše za družino v Vojniku, ki se je znašla v stiski, ter o tem, da v Krškem začenjajo niz prireditev ob 500-letnici rojstva slovničarja in protestantskega šolnika Adama Bohoriča.
VEČ ...|8. 2. 2020
Ptuj, Vojnik, Krško
Poročali smo o višjih položnicah na Ptuju, gradnji hiše za družino v Vojniku, ki se je znašla v stiski, ter o tem, da v Krškem začenjajo niz prireditev ob 500-letnici rojstva slovničarja in protestantskega šolnika Adama Bohoriča.

Andrej Šinko

družbainfopolitika

Kmetijska oddaja

VEČ ...|2. 2. 2020
Protesti nemških kmetov in predstavitev kmetije Giassi

Zapleteno kmetijsko dogajanje v Nemčiji bo vsekakor prineslo posledice tudi k nam, ste lahko slišali v uvodu v oddajo. Nadaljevali smo z gozdarskimi temami, Nataša Ličen pa nam je predstavila še zelo zanimivo izletniško kmetijo Giassi iz Strunjana, ki stavi na pridelavo in predelavo kakija.

Protesti nemških kmetov in predstavitev kmetije Giassi

Zapleteno kmetijsko dogajanje v Nemčiji bo vsekakor prineslo posledice tudi k nam, ste lahko slišali v uvodu v oddajo. Nadaljevali smo z gozdarskimi temami, Nataša Ličen pa nam je predstavila še zelo zanimivo izletniško kmetijo Giassi iz Strunjana, ki stavi na pridelavo in predelavo kakija.

kmetijstvohranaekologijadružba

Kmetijska oddaja

Protesti nemških kmetov in predstavitev kmetije Giassi
Zapleteno kmetijsko dogajanje v Nemčiji bo vsekakor prineslo posledice tudi k nam, ste lahko slišali v uvodu v oddajo. Nadaljevali smo z gozdarskimi temami, Nataša Ličen pa nam je predstavila še zelo zanimivo izletniško kmetijo Giassi iz Strunjana, ki stavi na pridelavo in predelavo kakija.
VEČ ...|2. 2. 2020
Protesti nemških kmetov in predstavitev kmetije Giassi
Zapleteno kmetijsko dogajanje v Nemčiji bo vsekakor prineslo posledice tudi k nam, ste lahko slišali v uvodu v oddajo. Nadaljevali smo z gozdarskimi temami, Nataša Ličen pa nam je predstavila še zelo zanimivo izletniško kmetijo Giassi iz Strunjana, ki stavi na pridelavo in predelavo kakija.

Robert Božič

kmetijstvohranaekologijadružba

Kmetijska oddaja

VEČ ...|26. 1. 2020
Komu dišijo zemljišča Agrarnih skupnosti, povišanje dajatev na področju kmetijstva in pogled na letošnjo licitacijo najboljšega lesa

SIDG je nekaterim solastnikom Agrarnih skupnosti pošiljal zanimanje za nakup zemljišč. Združenje predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije protestira. Janez Beja, član sveta KGZS je spregovoril o letošnjem povišanju katastrskega dohodka in nadomestil za uporabo gozdnih cest. Jože Mori, vodja Sektorja za ukrepe v gozdovih na ZGS, pa je predstavil zanimiv poged na strukturo kupcev, ki si v teh dneh na 14. licitaciji vrednejših sortimentov lesa ogledujejo najkakovostnejši slovenski les.

Komu dišijo zemljišča Agrarnih skupnosti, povišanje dajatev na področju kmetijstva in pogled na letošnjo licitacijo najboljšega lesa

SIDG je nekaterim solastnikom Agrarnih skupnosti pošiljal zanimanje za nakup zemljišč. Združenje predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije protestira. Janez Beja, član sveta KGZS je spregovoril o letošnjem povišanju katastrskega dohodka in nadomestil za uporabo gozdnih cest. Jože Mori, vodja Sektorja za ukrepe v gozdovih na ZGS, pa je predstavil zanimiv poged na strukturo kupcev, ki si v teh dneh na 14. licitaciji vrednejših sortimentov lesa ogledujejo najkakovostnejši slovenski les.

kmetijstvosvetovanjepolitika

Kmetijska oddaja

Komu dišijo zemljišča Agrarnih skupnosti, povišanje dajatev na področju kmetijstva in pogled na letošnjo licitacijo najboljšega lesa
SIDG je nekaterim solastnikom Agrarnih skupnosti pošiljal zanimanje za nakup zemljišč. Združenje predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije protestira. Janez Beja, član sveta KGZS je spregovoril o letošnjem povišanju katastrskega dohodka in nadomestil za uporabo gozdnih cest. Jože Mori, vodja Sektorja za ukrepe v gozdovih na ZGS, pa je predstavil zanimiv poged na strukturo kupcev, ki si v teh dneh na 14. licitaciji vrednejših sortimentov lesa ogledujejo najkakovostnejši slovenski les.
VEČ ...|26. 1. 2020
Komu dišijo zemljišča Agrarnih skupnosti, povišanje dajatev na področju kmetijstva in pogled na letošnjo licitacijo najboljšega lesa
SIDG je nekaterim solastnikom Agrarnih skupnosti pošiljal zanimanje za nakup zemljišč. Združenje predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije protestira. Janez Beja, član sveta KGZS je spregovoril o letošnjem povišanju katastrskega dohodka in nadomestil za uporabo gozdnih cest. Jože Mori, vodja Sektorja za ukrepe v gozdovih na ZGS, pa je predstavil zanimiv poged na strukturo kupcev, ki si v teh dneh na 14. licitaciji vrednejših sortimentov lesa ogledujejo najkakovostnejši slovenski les.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjepolitika

Kmetijska oddaja

VEČ ...|19. 1. 2020
Problematika naraščanja populacije zveri

Po vsej Evropi se odvijajo protesti kmetov zaradi naraščajočih populacij zveri. To področje, še posebej pogled na razmere v Sloveniji, je bila tudi osrednja tema nedeljske kmetijske oddaje.

Problematika naraščanja populacije zveri

Po vsej Evropi se odvijajo protesti kmetov zaradi naraščajočih populacij zveri. To področje, še posebej pogled na razmere v Sloveniji, je bila tudi osrednja tema nedeljske kmetijske oddaje.

kmetijstvozveriškodelokalno

Kmetijska oddaja

Problematika naraščanja populacije zveri
Po vsej Evropi se odvijajo protesti kmetov zaradi naraščajočih populacij zveri. To področje, še posebej pogled na razmere v Sloveniji, je bila tudi osrednja tema nedeljske kmetijske oddaje.
VEČ ...|19. 1. 2020
Problematika naraščanja populacije zveri
Po vsej Evropi se odvijajo protesti kmetov zaradi naraščajočih populacij zveri. To področje, še posebej pogled na razmere v Sloveniji, je bila tudi osrednja tema nedeljske kmetijske oddaje.

Slavi Košir

kmetijstvozveriškodelokalno

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 1. 2020
Vabilo Aleša Primca na shod za odstop državnega sekretarja Jerneja Štromajerja

Pritisk na premiera Marjana Šarca, da zahteva odstop državnega sekretarja Jerneja Štromajerja, se stopnjuje. Voščilo: »Srečen božič, umazane živali«, ni primerno za tako funkcijo, pa naj je želel zveneti kakorkoli. Da bo s tem žalil čustva vernikov in nevernikov, bi se moral zavedati ne glede na svojo mladost in zaletavost. Peticijo za njegov odstop je podpisalo že pet tisoč ljudi.

Vabilo Aleša Primca na shod za odstop državnega sekretarja Jerneja Štromajerja

Pritisk na premiera Marjana Šarca, da zahteva odstop državnega sekretarja Jerneja Štromajerja, se stopnjuje. Voščilo: »Srečen božič, umazane živali«, ni primerno za tako funkcijo, pa naj je želel zveneti kakorkoli. Da bo s tem žalil čustva vernikov in nevernikov, bi se moral zavedati ne glede na svojo mladost in zaletavost. Peticijo za njegov odstop je podpisalo že pet tisoč ljudi.

primcvladaodstopprotestinfopolitika

Informativni prispevki

Vabilo Aleša Primca na shod za odstop državnega sekretarja Jerneja Štromajerja
Pritisk na premiera Marjana Šarca, da zahteva odstop državnega sekretarja Jerneja Štromajerja, se stopnjuje. Voščilo: »Srečen božič, umazane živali«, ni primerno za tako funkcijo, pa naj je želel zveneti kakorkoli. Da bo s tem žalil čustva vernikov in nevernikov, bi se moral zavedati ne glede na svojo mladost in zaletavost. Peticijo za njegov odstop je podpisalo že pet tisoč ljudi.
VEČ ...|15. 1. 2020
Vabilo Aleša Primca na shod za odstop državnega sekretarja Jerneja Štromajerja
Pritisk na premiera Marjana Šarca, da zahteva odstop državnega sekretarja Jerneja Štromajerja, se stopnjuje. Voščilo: »Srečen božič, umazane živali«, ni primerno za tako funkcijo, pa naj je želel zveneti kakorkoli. Da bo s tem žalil čustva vernikov in nevernikov, bi se moral zavedati ne glede na svojo mladost in zaletavost. Peticijo za njegov odstop je podpisalo že pet tisoč ljudi.

Alen Salihović

primcvladaodstopprotestinfopolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Komentar Domovina.je

Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.
VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Dr. Ivan Štuhec

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 11. 2019
Kako daleč je bližnjevzhodni dogovor in kaj sporočajo protesti v Hongkongu?

Vprašanje judovskih naselbin na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu je že dolga leta eno glavnih jabolk spora med Izraelci in Palestinci. Za večji del mednarodne skupnosti so nezakonite. ZDA so od tega stališča odstopile. Za pojasnila smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača. Komentiral je tudi ostalo aktualno dogajanje, med drugim smo ga vprašali, kako resne so razmere v Hongkongu.

Kako daleč je bližnjevzhodni dogovor in kaj sporočajo protesti v Hongkongu?

Vprašanje judovskih naselbin na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu je že dolga leta eno glavnih jabolk spora med Izraelci in Palestinci. Za večji del mednarodne skupnosti so nezakonite. ZDA so od tega stališča odstopile. Za pojasnila smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača. Komentiral je tudi ostalo aktualno dogajanje, med drugim smo ga vprašali, kako resne so razmere v Hongkongu.

infokomentarpolitika

Informativni prispevki

Kako daleč je bližnjevzhodni dogovor in kaj sporočajo protesti v Hongkongu?
Vprašanje judovskih naselbin na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu je že dolga leta eno glavnih jabolk spora med Izraelci in Palestinci. Za večji del mednarodne skupnosti so nezakonite. ZDA so od tega stališča odstopile. Za pojasnila smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača. Komentiral je tudi ostalo aktualno dogajanje, med drugim smo ga vprašali, kako resne so razmere v Hongkongu.
VEČ ...|20. 11. 2019
Kako daleč je bližnjevzhodni dogovor in kaj sporočajo protesti v Hongkongu?
Vprašanje judovskih naselbin na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu je že dolga leta eno glavnih jabolk spora med Izraelci in Palestinci. Za večji del mednarodne skupnosti so nezakonite. ZDA so od tega stališča odstopile. Za pojasnila smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača. Komentiral je tudi ostalo aktualno dogajanje, med drugim smo ga vprašali, kako resne so razmere v Hongkongu.

Helena Križnik

infokomentarpolitika

Naš pogled

VEČ ...|22. 10. 2019
Silvestra Sadar: Ulica da ali ne

Ko se je 10. oktobra zgodil protest Rešimo Slovenijo na Prešernovem trgu v Ljubljani, sem se spomnila protestov v letih Janševe vlade. Kaj točno je prignalo množice predvsem na ulice Ljubljane in Maribora, da imajo na internetu, Wikipediji, kar samostojno stran z naslovom Protesti v Sloveniji v letih 2012 do 2014? Bi verjeli, če vam povem, da je bilo samo v novembru in decembru leta 2012 kar sedemnajst protestov. Pet vseslovenskih splošnih vstaj se je odvilo v samo petih mesecih. Do junija 2014 se je zvrstilo še 29 protestov in njihovih slavnih obletnic. Preteči naslovi Gotof je! Mariborska vstaja, Nesimo ga vun! Spečimo hobotnico! Pometimo jih vun! so polnili takratne medije.

Silvestra Sadar: Ulica da ali ne

Ko se je 10. oktobra zgodil protest Rešimo Slovenijo na Prešernovem trgu v Ljubljani, sem se spomnila protestov v letih Janševe vlade. Kaj točno je prignalo množice predvsem na ulice Ljubljane in Maribora, da imajo na internetu, Wikipediji, kar samostojno stran z naslovom Protesti v Sloveniji v letih 2012 do 2014? Bi verjeli, če vam povem, da je bilo samo v novembru in decembru leta 2012 kar sedemnajst protestov. Pet vseslovenskih splošnih vstaj se je odvilo v samo petih mesecih. Do junija 2014 se je zvrstilo še 29 protestov in njihovih slavnih obletnic. Preteči naslovi Gotof je! Mariborska vstaja, Nesimo ga vun! Spečimo hobotnico! Pometimo jih vun! so polnili takratne medije.

komentar

Naš pogled

Silvestra Sadar: Ulica da ali ne
Ko se je 10. oktobra zgodil protest Rešimo Slovenijo na Prešernovem trgu v Ljubljani, sem se spomnila protestov v letih Janševe vlade. Kaj točno je prignalo množice predvsem na ulice Ljubljane in Maribora, da imajo na internetu, Wikipediji, kar samostojno stran z naslovom Protesti v Sloveniji v letih 2012 do 2014? Bi verjeli, če vam povem, da je bilo samo v novembru in decembru leta 2012 kar sedemnajst protestov. Pet vseslovenskih splošnih vstaj se je odvilo v samo petih mesecih. Do junija 2014 se je zvrstilo še 29 protestov in njihovih slavnih obletnic. Preteči naslovi Gotof je! Mariborska vstaja, Nesimo ga vun! Spečimo hobotnico! Pometimo jih vun! so polnili takratne medije.
VEČ ...|22. 10. 2019
Silvestra Sadar: Ulica da ali ne
Ko se je 10. oktobra zgodil protest Rešimo Slovenijo na Prešernovem trgu v Ljubljani, sem se spomnila protestov v letih Janševe vlade. Kaj točno je prignalo množice predvsem na ulice Ljubljane in Maribora, da imajo na internetu, Wikipediji, kar samostojno stran z naslovom Protesti v Sloveniji v letih 2012 do 2014? Bi verjeli, če vam povem, da je bilo samo v novembru in decembru leta 2012 kar sedemnajst protestov. Pet vseslovenskih splošnih vstaj se je odvilo v samo petih mesecih. Do junija 2014 se je zvrstilo še 29 protestov in njihovih slavnih obletnic. Preteči naslovi Gotof je! Mariborska vstaja, Nesimo ga vun! Spečimo hobotnico! Pometimo jih vun! so polnili takratne medije.

Silvestra Sadar

komentar

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 10. 2019
Države so temelj mednarodnih odnosov, vsaka ima pravico do obrambe

Obletnica okrutnega umora novinarja Saudove Arabije, iransko jedrsko vprašanje, dejanja Severne Koreje, govor predsednika ZDA v Združenih narodih, 70 let Kitajske in protesti v Hongkongu. V svetu se dogaja marsikaj, za komentar smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača.

Države so temelj mednarodnih odnosov, vsaka ima pravico do obrambe

Obletnica okrutnega umora novinarja Saudove Arabije, iransko jedrsko vprašanje, dejanja Severne Koreje, govor predsednika ZDA v Združenih narodih, 70 let Kitajske in protesti v Hongkongu. V svetu se dogaja marsikaj, za komentar smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača.

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

Države so temelj mednarodnih odnosov, vsaka ima pravico do obrambe
Obletnica okrutnega umora novinarja Saudove Arabije, iransko jedrsko vprašanje, dejanja Severne Koreje, govor predsednika ZDA v Združenih narodih, 70 let Kitajske in protesti v Hongkongu. V svetu se dogaja marsikaj, za komentar smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača.
VEČ ...|2. 10. 2019
Države so temelj mednarodnih odnosov, vsaka ima pravico do obrambe
Obletnica okrutnega umora novinarja Saudove Arabije, iransko jedrsko vprašanje, dejanja Severne Koreje, govor predsednika ZDA v Združenih narodih, 70 let Kitajske in protesti v Hongkongu. V svetu se dogaja marsikaj, za komentar smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača.

Helena Križnik

infopolitikapogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 9. 2019
Nagrade in odlikovanja za Sng Maribor, Festival slovenskega filma, film o Grozdetu, Majo Haderlap

Slovenskemu narodnemu gledališču Maribor ob sto letnici obstoja zlati red za zasluge.V Portorožu se je sklenil 22. Festival slovenskega filma. Največ nagrad je prejel film Zgodbe iz kostanjevih gozdov.Filem o blaženem Lojzetu Grozdetu dobil nagrado izvrstnosti na festivalu v Kaliforniji.Avstrijsko državno nagrado za umetnost med drugim prejmeta Maja Haderlap in Slovensko prosvetno društvo Rož iz Šentjakoba.KUD-a Kdo vabi na pogovor na temo Protestantizem in Umetnost.

Nagrade in odlikovanja za Sng Maribor, Festival slovenskega filma, film o Grozdetu, Majo Haderlap

Slovenskemu narodnemu gledališču Maribor ob sto letnici obstoja zlati red za zasluge.V Portorožu se je sklenil 22. Festival slovenskega filma. Največ nagrad je prejel film Zgodbe iz kostanjevih gozdov.Filem o blaženem Lojzetu Grozdetu dobil nagrado izvrstnosti na festivalu v Kaliforniji.Avstrijsko državno nagrado za umetnost med drugim prejmeta Maja Haderlap in Slovensko prosvetno društvo Rož iz Šentjakoba.KUD-a Kdo vabi na pogovor na temo Protestantizem in Umetnost.

kultura

Kulturni utrinki

Nagrade in odlikovanja za Sng Maribor, Festival slovenskega filma, film o Grozdetu, Majo Haderlap
Slovenskemu narodnemu gledališču Maribor ob sto letnici obstoja zlati red za zasluge.V Portorožu se je sklenil 22. Festival slovenskega filma. Največ nagrad je prejel film Zgodbe iz kostanjevih gozdov.Filem o blaženem Lojzetu Grozdetu dobil nagrado izvrstnosti na festivalu v Kaliforniji.Avstrijsko državno nagrado za umetnost med drugim prejmeta Maja Haderlap in Slovensko prosvetno društvo Rož iz Šentjakoba.KUD-a Kdo vabi na pogovor na temo Protestantizem in Umetnost.
VEČ ...|24. 9. 2019
Nagrade in odlikovanja za Sng Maribor, Festival slovenskega filma, film o Grozdetu, Majo Haderlap
Slovenskemu narodnemu gledališču Maribor ob sto letnici obstoja zlati red za zasluge.V Portorožu se je sklenil 22. Festival slovenskega filma. Največ nagrad je prejel film Zgodbe iz kostanjevih gozdov.Filem o blaženem Lojzetu Grozdetu dobil nagrado izvrstnosti na festivalu v Kaliforniji.Avstrijsko državno nagrado za umetnost med drugim prejmeta Maja Haderlap in Slovensko prosvetno društvo Rož iz Šentjakoba.KUD-a Kdo vabi na pogovor na temo Protestantizem in Umetnost.

Jože Bartolj

kultura

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|13. 9. 2019
Nocoj bodo po celotni Evropi v znamenje protesta in kot opozorilo politikom zagoreli kresovi

Nocoj bodo po celotni Evropi v znamenje protesta in kot opozorilo politikom zagoreli kresovi. Z njimi bodo kmetje poskušali javnost opozoriti na nevzdržne razmere za živinorejo in še posebej rejo drobnice, do katerih je privedla brezglava evropska politika zaščite volkov in velikih zveri ter posledično njihovega velikega širjenja. Kresovi bodo letos prvič zagoreli tudi v Sloveniji.

Nocoj bodo po celotni Evropi v znamenje protesta in kot opozorilo politikom zagoreli kresovi

Nocoj bodo po celotni Evropi v znamenje protesta in kot opozorilo politikom zagoreli kresovi. Z njimi bodo kmetje poskušali javnost opozoriti na nevzdržne razmere za živinorejo in še posebej rejo drobnice, do katerih je privedla brezglava evropska politika zaščite volkov in velikih zveri ter posledično njihovega velikega širjenja. Kresovi bodo letos prvič zagoreli tudi v Sloveniji.

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Nocoj bodo po celotni Evropi v znamenje protesta in kot opozorilo politikom zagoreli kresovi
Nocoj bodo po celotni Evropi v znamenje protesta in kot opozorilo politikom zagoreli kresovi. Z njimi bodo kmetje poskušali javnost opozoriti na nevzdržne razmere za živinorejo in še posebej rejo drobnice, do katerih je privedla brezglava evropska politika zaščite volkov in velikih zveri ter posledično njihovega velikega širjenja. Kresovi bodo letos prvič zagoreli tudi v Sloveniji.
VEČ ...|13. 9. 2019
Nocoj bodo po celotni Evropi v znamenje protesta in kot opozorilo politikom zagoreli kresovi
Nocoj bodo po celotni Evropi v znamenje protesta in kot opozorilo politikom zagoreli kresovi. Z njimi bodo kmetje poskušali javnost opozoriti na nevzdržne razmere za živinorejo in še posebej rejo drobnice, do katerih je privedla brezglava evropska politika zaščite volkov in velikih zveri ter posledično njihovega velikega širjenja. Kresovi bodo letos prvič zagoreli tudi v Sloveniji.

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|16. 8. 2019
Jutri II. protest kmetov v Jelšanah in problemska okrogla miza v Davči

Sindikat Kmetov Slovenije vabi vse kmete in podeželane, ki so prizadeti zaradi napadov zveri in vse ljudi, ki želijo podpreti njihov boj za varno, obdelano in poseljeno podeželje, da se jim jutri ob 10.00 uri pridružite na II. velikem protestnem shodu pod sloganom »Slovenija ne bo zverinjak!« na športnem igrišču ob osnovni šoli v Jelšanah. Popoldne ob 17.00 pa se bo v Davči na gorenjskem, odvijala okrogla mizo na temo: »Vpliv zveri na življenje na podeželju«. Tamkajšnja CI, ki se bori proti naselitvi zveri na gorenjskem področju, bo s svojimi vprašanji in stališči izzvala ministra Zajca in ministrico Pivčevo, da javno, pred publiko in kamerami pojasnijo nastalo situacijo in, da skupaj poiščemo rešitev iz nevzdržne situacije, ki se dogaja praktično v vsej zahodni polovici Slovenije.

Jutri II. protest kmetov v Jelšanah in problemska okrogla miza v Davči

Sindikat Kmetov Slovenije vabi vse kmete in podeželane, ki so prizadeti zaradi napadov zveri in vse ljudi, ki želijo podpreti njihov boj za varno, obdelano in poseljeno podeželje, da se jim jutri ob 10.00 uri pridružite na II. velikem protestnem shodu pod sloganom »Slovenija ne bo zverinjak!« na športnem igrišču ob osnovni šoli v Jelšanah. Popoldne ob 17.00 pa se bo v Davči na gorenjskem, odvijala okrogla mizo na temo: »Vpliv zveri na življenje na podeželju«. Tamkajšnja CI, ki se bori proti naselitvi zveri na gorenjskem področju, bo s svojimi vprašanji in stališči izzvala ministra Zajca in ministrico Pivčevo, da javno, pred publiko in kamerami pojasnijo nastalo situacijo in, da skupaj poiščemo rešitev iz nevzdržne situacije, ki se dogaja praktično v vsej zahodni polovici Slovenije.

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Jutri II. protest kmetov v Jelšanah in problemska okrogla miza v Davči
Sindikat Kmetov Slovenije vabi vse kmete in podeželane, ki so prizadeti zaradi napadov zveri in vse ljudi, ki želijo podpreti njihov boj za varno, obdelano in poseljeno podeželje, da se jim jutri ob 10.00 uri pridružite na II. velikem protestnem shodu pod sloganom »Slovenija ne bo zverinjak!« na športnem igrišču ob osnovni šoli v Jelšanah. Popoldne ob 17.00 pa se bo v Davči na gorenjskem, odvijala okrogla mizo na temo: »Vpliv zveri na življenje na podeželju«. Tamkajšnja CI, ki se bori proti naselitvi zveri na gorenjskem področju, bo s svojimi vprašanji in stališči izzvala ministra Zajca in ministrico Pivčevo, da javno, pred publiko in kamerami pojasnijo nastalo situacijo in, da skupaj poiščemo rešitev iz nevzdržne situacije, ki se dogaja praktično v vsej zahodni polovici Slovenije.
VEČ ...|16. 8. 2019
Jutri II. protest kmetov v Jelšanah in problemska okrogla miza v Davči
Sindikat Kmetov Slovenije vabi vse kmete in podeželane, ki so prizadeti zaradi napadov zveri in vse ljudi, ki želijo podpreti njihov boj za varno, obdelano in poseljeno podeželje, da se jim jutri ob 10.00 uri pridružite na II. velikem protestnem shodu pod sloganom »Slovenija ne bo zverinjak!« na športnem igrišču ob osnovni šoli v Jelšanah. Popoldne ob 17.00 pa se bo v Davči na gorenjskem, odvijala okrogla mizo na temo: »Vpliv zveri na življenje na podeželju«. Tamkajšnja CI, ki se bori proti naselitvi zveri na gorenjskem področju, bo s svojimi vprašanji in stališči izzvala ministra Zajca in ministrico Pivčevo, da javno, pred publiko in kamerami pojasnijo nastalo situacijo in, da skupaj poiščemo rešitev iz nevzdržne situacije, ki se dogaja praktično v vsej zahodni polovici Slovenije.

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Kmetijska oddaja

VEČ ...|11. 8. 2019
Slovensko podeželje ne bo zverinjak

Kmetijsko oddajo je zaznamoval utrip prvega protesta kmetov, ki so ga pod naslovom Slovensko podeželje ne bo zverinjak pripravili v Velikih Laščah. In čeprav so nekateri slovenski mediji poročali, da so kmetom popustili živci, temu ni bilo tako in je celotno dogajanje minevalo umirjeno in na visokem kulturnem nivoju, vključno s protestno zaporo ceste. Vabljeni k poslušanju!

Slovensko podeželje ne bo zverinjak

Kmetijsko oddajo je zaznamoval utrip prvega protesta kmetov, ki so ga pod naslovom Slovensko podeželje ne bo zverinjak pripravili v Velikih Laščah. In čeprav so nekateri slovenski mediji poročali, da so kmetom popustili živci, temu ni bilo tako in je celotno dogajanje minevalo umirjeno in na visokem kulturnem nivoju, vključno s protestno zaporo ceste. Vabljeni k poslušanju!

kmetijstvodružbapolitikakomentar

Kmetijska oddaja

Slovensko podeželje ne bo zverinjak
Kmetijsko oddajo je zaznamoval utrip prvega protesta kmetov, ki so ga pod naslovom Slovensko podeželje ne bo zverinjak pripravili v Velikih Laščah. In čeprav so nekateri slovenski mediji poročali, da so kmetom popustili živci, temu ni bilo tako in je celotno dogajanje minevalo umirjeno in na visokem kulturnem nivoju, vključno s protestno zaporo ceste. Vabljeni k poslušanju!
VEČ ...|11. 8. 2019
Slovensko podeželje ne bo zverinjak
Kmetijsko oddajo je zaznamoval utrip prvega protesta kmetov, ki so ga pod naslovom Slovensko podeželje ne bo zverinjak pripravili v Velikih Laščah. In čeprav so nekateri slovenski mediji poročali, da so kmetom popustili živci, temu ni bilo tako in je celotno dogajanje minevalo umirjeno in na visokem kulturnem nivoju, vključno s protestno zaporo ceste. Vabljeni k poslušanju!

Robert Božič

kmetijstvodružbapolitikakomentar

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|9. 8. 2019
Roman Žveglič: Jutri na protest kmetov v Velikih Laščah!

Vsak lastnik živali je odgovoren za škodo, ki jo živali povzročijo, pravijo v Sindikatu kmetov Slovenije in pri tem s prstom kažejo na državo, ki se je pri nas v preteklosti po boljševistični maniri oklicala za lastnico vseh divjih živali in tudi zveri, zato da bi nekaterim skupinam omogočila nadaljevanje privilegijev. Sindikat kmetov Slovenije zato jutri ob 10.00 v Velikih Laščah pripravlja protestni shod proti takemu ravnanju. O glavnih zahtevah je spregovoril Roman Žveglič, podpredsednik SKS.

Roman Žveglič: Jutri na protest kmetov v Velikih Laščah!

Vsak lastnik živali je odgovoren za škodo, ki jo živali povzročijo, pravijo v Sindikatu kmetov Slovenije in pri tem s prstom kažejo na državo, ki se je pri nas v preteklosti po boljševistični maniri oklicala za lastnico vseh divjih živali in tudi zveri, zato da bi nekaterim skupinam omogočila nadaljevanje privilegijev. Sindikat kmetov Slovenije zato jutri ob 10.00 v Velikih Laščah pripravlja protestni shod proti takemu ravnanju. O glavnih zahtevah je spregovoril Roman Žveglič, podpredsednik SKS.

družbakmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Roman Žveglič: Jutri na protest kmetov v Velikih Laščah!
Vsak lastnik živali je odgovoren za škodo, ki jo živali povzročijo, pravijo v Sindikatu kmetov Slovenije in pri tem s prstom kažejo na državo, ki se je pri nas v preteklosti po boljševistični maniri oklicala za lastnico vseh divjih živali in tudi zveri, zato da bi nekaterim skupinam omogočila nadaljevanje privilegijev. Sindikat kmetov Slovenije zato jutri ob 10.00 v Velikih Laščah pripravlja protestni shod proti takemu ravnanju. O glavnih zahtevah je spregovoril Roman Žveglič, podpredsednik SKS.
VEČ ...|9. 8. 2019
Roman Žveglič: Jutri na protest kmetov v Velikih Laščah!
Vsak lastnik živali je odgovoren za škodo, ki jo živali povzročijo, pravijo v Sindikatu kmetov Slovenije in pri tem s prstom kažejo na državo, ki se je pri nas v preteklosti po boljševistični maniri oklicala za lastnico vseh divjih živali in tudi zveri, zato da bi nekaterim skupinam omogočila nadaljevanje privilegijev. Sindikat kmetov Slovenije zato jutri ob 10.00 v Velikih Laščah pripravlja protestni shod proti takemu ravnanju. O glavnih zahtevah je spregovoril Roman Žveglič, podpredsednik SKS.

Robert Božič

družbakmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|6. 8. 2019
Slovensko podeželje ne bo zverinjak!

V napadih volkov prizadeti kmetje petkov obisk ministra Zajca in medijske izjave, da je nujno omogočiti sobivanje z volkom, jemljejo kot norčevanje oblasti. Zato je po novih hudih nedeljskih napadih volkov Sindikat kmetov Slovenije za soboto, 10. avgusta 2019 ob 10 uri, na trgu v Velikih Laščah, napovedal velik protestni shod pod sloganom »Slovensko podeželje ne bo zverinjak«.

Slovensko podeželje ne bo zverinjak!

V napadih volkov prizadeti kmetje petkov obisk ministra Zajca in medijske izjave, da je nujno omogočiti sobivanje z volkom, jemljejo kot norčevanje oblasti. Zato je po novih hudih nedeljskih napadih volkov Sindikat kmetov Slovenije za soboto, 10. avgusta 2019 ob 10 uri, na trgu v Velikih Laščah, napovedal velik protestni shod pod sloganom »Slovensko podeželje ne bo zverinjak«.

kmetijstvosvetovanjepolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Slovensko podeželje ne bo zverinjak!
V napadih volkov prizadeti kmetje petkov obisk ministra Zajca in medijske izjave, da je nujno omogočiti sobivanje z volkom, jemljejo kot norčevanje oblasti. Zato je po novih hudih nedeljskih napadih volkov Sindikat kmetov Slovenije za soboto, 10. avgusta 2019 ob 10 uri, na trgu v Velikih Laščah, napovedal velik protestni shod pod sloganom »Slovensko podeželje ne bo zverinjak«.
VEČ ...|6. 8. 2019
Slovensko podeželje ne bo zverinjak!
V napadih volkov prizadeti kmetje petkov obisk ministra Zajca in medijske izjave, da je nujno omogočiti sobivanje z volkom, jemljejo kot norčevanje oblasti. Zato je po novih hudih nedeljskih napadih volkov Sindikat kmetov Slovenije za soboto, 10. avgusta 2019 ob 10 uri, na trgu v Velikih Laščah, napovedal velik protestni shod pod sloganom »Slovensko podeželje ne bo zverinjak«.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjepolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 7. 2019
Udeleženci protesta o sporni noveli zakona o financiranju šolstva

Anketa med udeleženci protesta je pokazala, da si vsi skupaj želijo umik Pikalove novele in pripravo novega besedila zakona, ki bi dejansko spoštoval odločbo ustavnega sodišča.

Udeleženci protesta o sporni noveli zakona o financiranju šolstva

Anketa med udeleženci protesta je pokazala, da si vsi skupaj želijo umik Pikalove novele in pripravo novega besedila zakona, ki bi dejansko spoštoval odločbo ustavnega sodišča.

politikasodstvoizobraževanjeotroci

Informativni prispevki

Udeleženci protesta o sporni noveli zakona o financiranju šolstva
Anketa med udeleženci protesta je pokazala, da si vsi skupaj želijo umik Pikalove novele in pripravo novega besedila zakona, ki bi dejansko spoštoval odločbo ustavnega sodišča.
VEČ ...|10. 7. 2019
Udeleženci protesta o sporni noveli zakona o financiranju šolstva
Anketa med udeleženci protesta je pokazala, da si vsi skupaj želijo umik Pikalove novele in pripravo novega besedila zakona, ki bi dejansko spoštoval odločbo ustavnega sodišča.

Tanja Dominko

politikasodstvoizobraževanjeotroci

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 6. 2019
O zasebnem šolstvu in kritikah Pikalovega zakona

V prostorih državnega sveta je potekal posvet o zasebnem in javnem šolstvu, ki so se ga udeležili vrhovni sodnik Jan Zobec, direktor Zavoda sv. Stanislava Tone Česen, Iztok Kordiš iz Waldorfske šole, Pavel Demšar iz Montessori inštituta in Matevž Tomšič iz Fakultete za uporabne družbene študije. Potekal je tudi protest pred parlamentom.

O zasebnem šolstvu in kritikah Pikalovega zakona

V prostorih državnega sveta je potekal posvet o zasebnem in javnem šolstvu, ki so se ga udeležili vrhovni sodnik Jan Zobec, direktor Zavoda sv. Stanislava Tone Česen, Iztok Kordiš iz Waldorfske šole, Pavel Demšar iz Montessori inštituta in Matevž Tomšič iz Fakultete za uporabne družbene študije. Potekal je tudi protest pred parlamentom.

izobraževanjeinfokomentarotrocipolitikapolitika

Informativni prispevki

O zasebnem šolstvu in kritikah Pikalovega zakona
V prostorih državnega sveta je potekal posvet o zasebnem in javnem šolstvu, ki so se ga udeležili vrhovni sodnik Jan Zobec, direktor Zavoda sv. Stanislava Tone Česen, Iztok Kordiš iz Waldorfske šole, Pavel Demšar iz Montessori inštituta in Matevž Tomšič iz Fakultete za uporabne družbene študije. Potekal je tudi protest pred parlamentom.
VEČ ...|20. 6. 2019
O zasebnem šolstvu in kritikah Pikalovega zakona
V prostorih državnega sveta je potekal posvet o zasebnem in javnem šolstvu, ki so se ga udeležili vrhovni sodnik Jan Zobec, direktor Zavoda sv. Stanislava Tone Česen, Iztok Kordiš iz Waldorfske šole, Pavel Demšar iz Montessori inštituta in Matevž Tomšič iz Fakultete za uporabne družbene študije. Potekal je tudi protest pred parlamentom.

Tanja Dominko

izobraževanjeinfokomentarotrocipolitikapolitika

Kmetijska oddaja

VEČ ...|2. 6. 2019
Kmetje napovedali proteste

Vlada in pristojni se na nevzdržno stanje zaradi napadov zveri na domače živali in pozive kmetov ne odzivajo, zato je KGZS napovedala organizacijo protesta v Ljubljani. V oddaji pa tudi o zaključku javne obravnave krovnega zakona zemljiške politike, pa pogledu na mesec maj, o bližajočem se posvetu prašičerejcev in poziv k oddaji vloge za prestrukturiranje vinogradov.

Kmetje napovedali proteste

Vlada in pristojni se na nevzdržno stanje zaradi napadov zveri na domače živali in pozive kmetov ne odzivajo, zato je KGZS napovedala organizacijo protesta v Ljubljani. V oddaji pa tudi o zaključku javne obravnave krovnega zakona zemljiške politike, pa pogledu na mesec maj, o bližajočem se posvetu prašičerejcev in poziv k oddaji vloge za prestrukturiranje vinogradov.

kmetijstvokomentardružbapolitika

Kmetijska oddaja

Kmetje napovedali proteste
Vlada in pristojni se na nevzdržno stanje zaradi napadov zveri na domače živali in pozive kmetov ne odzivajo, zato je KGZS napovedala organizacijo protesta v Ljubljani. V oddaji pa tudi o zaključku javne obravnave krovnega zakona zemljiške politike, pa pogledu na mesec maj, o bližajočem se posvetu prašičerejcev in poziv k oddaji vloge za prestrukturiranje vinogradov.
VEČ ...|2. 6. 2019
Kmetje napovedali proteste
Vlada in pristojni se na nevzdržno stanje zaradi napadov zveri na domače živali in pozive kmetov ne odzivajo, zato je KGZS napovedala organizacijo protesta v Ljubljani. V oddaji pa tudi o zaključku javne obravnave krovnega zakona zemljiške politike, pa pogledu na mesec maj, o bližajočem se posvetu prašičerejcev in poziv k oddaji vloge za prestrukturiranje vinogradov.

Robert Božič

kmetijstvokomentardružbapolitika

Kmetijska oddaja

VEČ ...|23. 5. 2019
Kdo se dela norca?

Ni prav kar se dogaja. Ni prav, da lahko neka nevladna skupina z grožnjo tožb na sodišču ovira strokovno sprejete odločitve. Ni prav, da o tem ne protestira kmetijsko ministrstvo, in ni prav, da molči predsednik vlade. In ni prav, da imamo uradništvo, ki je nedotakljivo in ne odgovarja za posledice svojih dejanj.

Kdo se dela norca?

Ni prav kar se dogaja. Ni prav, da lahko neka nevladna skupina z grožnjo tožb na sodišču ovira strokovno sprejete odločitve. Ni prav, da o tem ne protestira kmetijsko ministrstvo, in ni prav, da molči predsednik vlade. In ni prav, da imamo uradništvo, ki je nedotakljivo in ne odgovarja za posledice svojih dejanj.

kmetijstvopolitika

Kmetijska oddaja

Kdo se dela norca?
Ni prav kar se dogaja. Ni prav, da lahko neka nevladna skupina z grožnjo tožb na sodišču ovira strokovno sprejete odločitve. Ni prav, da o tem ne protestira kmetijsko ministrstvo, in ni prav, da molči predsednik vlade. In ni prav, da imamo uradništvo, ki je nedotakljivo in ne odgovarja za posledice svojih dejanj.
VEČ ...|23. 5. 2019
Kdo se dela norca?
Ni prav kar se dogaja. Ni prav, da lahko neka nevladna skupina z grožnjo tožb na sodišču ovira strokovno sprejete odločitve. Ni prav, da o tem ne protestira kmetijsko ministrstvo, in ni prav, da molči predsednik vlade. In ni prav, da imamo uradništvo, ki je nedotakljivo in ne odgovarja za posledice svojih dejanj.

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|19. 5. 2019
Pogovor s pravnikom in o Cerkvi v Nemčiji

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali pogovor s cerkvenim pravnikom dr. Andrejem Sajetom o novih vatikanskih predpisih v boju proti spolnim zlorabam. Msgr. Janeza Puclja pa smo vprašali po razlogih, zakaj naj bi število katoličanov in protestantov v Nemčiji v naslednjih letih upadlo skoraj za polovico, kot napovedujejo projekcije.

Pogovor s pravnikom in o Cerkvi v Nemčiji

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali pogovor s cerkvenim pravnikom dr. Andrejem Sajetom o novih vatikanskih predpisih v boju proti spolnim zlorabam. Msgr. Janeza Puclja pa smo vprašali po razlogih, zakaj naj bi število katoličanov in protestantov v Nemčiji v naslednjih letih upadlo skoraj za polovico, kot napovedujejo projekcije.

duhovnostpapeždružba

Iz življenja vesoljne Cerkve

Pogovor s pravnikom in o Cerkvi v Nemčiji
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali pogovor s cerkvenim pravnikom dr. Andrejem Sajetom o novih vatikanskih predpisih v boju proti spolnim zlorabam. Msgr. Janeza Puclja pa smo vprašali po razlogih, zakaj naj bi število katoličanov in protestantov v Nemčiji v naslednjih letih upadlo skoraj za polovico, kot napovedujejo projekcije.
VEČ ...|19. 5. 2019
Pogovor s pravnikom in o Cerkvi v Nemčiji
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali pogovor s cerkvenim pravnikom dr. Andrejem Sajetom o novih vatikanskih predpisih v boju proti spolnim zlorabam. Msgr. Janeza Puclja pa smo vprašali po razlogih, zakaj naj bi število katoličanov in protestantov v Nemčiji v naslednjih letih upadlo skoraj za polovico, kot napovedujejo projekcije.

Marta Jerebič

duhovnostpapeždružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|13. 5. 2019
Poanta teh evropskih volitev: lahko nadzoruješ novice, a včasih se zgodi, da novice nadzorujejo tebe

Zdi se, da je ugrabitev nedolžnega starejšega vinogradnika v Beli Krajini popolnoma zasukala letošnjo kampanjo pred evropskimi volitvami. Dogodek je v najbolj neprimernem času ujel tako vladne stranke, ki računajo na zmago spričo zaslug za odlične trende v državi, kot tudi mainstream medije, ki so vse stavili na politični obrat na teh evropskih volitvah. Tako pa se zdi, da je ta nesrečnež sprožil plaz dogodkov, ki ga uveljavljene politične sile levice ne morejo več kontrolirati. Počakati bo sicer treba do samih volitev in do takrat se lahko zgodi še marsikaj, toda nekaj ugotovitev že lahko pokomentiramo.Z Belo Krajino je migrantska problematika dokončno postala odločujoč faktor na letošnjih volitvah. Še vedno smo sicer priče intenzivnemu omalovaževanju dogodkov in ljudi s strani določenih mnenjskih voditeljev, toda zdi se, da le-ti tudi s svojimi poskusi iz obupa ne uspejo in ne uspejo zmanipulirati javnosti.Glavni mediji so sprva poskušali s taktiko popolne ignorance dogodkov. Ker ta pristop ni obrodil sadov, so se politične konkurence lotili na način »shoot the messenger«, t.j. uničiti kredibilnost civilne družbe in politike, ki je na težave opozarjala. V tej luči je bil nedavni protestni shod v Črnomlju izveden premišljeno. Prednost na odru so dobili predstavniki javnosti, shod je bil odločen, a tudi zamejen s kulturnim programom, prisotnim političnim predstavnikom pa se namenoma ni dalo prostora na odru. Naj ljudje sami povedo, kaj čutijo in mislijo. To je zmedlo prenekatere novinarje, ki so pričakujoč blamažo ali škandal, čakali v zasedi. Z vedno večjo gotovostjo lahko trdimo, da zborovanje v Črnomlju ni bilo ne prvo in ne zadnje in da lahko pričakujemo stopnjevanje podobnih dogodkov – neodvisno od samih volitev.Ne moremo se znebiti občutka, da je letos levica tista, ki je na defenzivi, čeprav bi glede na vse dogodke morda pričakovali, da bi te volitve lahko bile dokončen obračun z »neposlušno« desnico v državi. Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo.Premešane karte na levi, konsolidacija na desniŠe več, opazimo lahko, da imajo te volitve morda celo potencial premešati pozicije moči znotraj Šarčeve vlade. Prvič: Levo sredino, ki ni bila sposobna sestaviti skupne liste za skupino ALDE, je vsem viden polom Šarčeve »spitzenkandidatke« Irene Joveve pahnil v hude škripce. Drugič: Tekom kampanje smo že videli dvakratno (evropsko ter slovensko) blamažo prve tovarišice liste Levica. Violeta Tomić je s tem v zadrego spravila trdo levi pravoverni del medijev, ki je morebiten visok odstotek liste Levica že videl kot »znamenje na nebu«, da je tudi v Slovenijo končno prišel duh Podemos-a. Tretjič: V mesecu maju, mesecu rdečih zvezd, Socialni Demokrati vedno bolj odločno prevzemajo ikonografijo svojih »nedonošenčkov« iz Levice, ki jim v resnici nikoli niso oprostili, da so jim prevzeli primat na levem polu, ki si ga SD kot uradni nasledniki KPS seveda nedvomno zaslužijo.Desnica se je medtem konsolidirala. Na pomladnem delu sta SDS in SLS jeseni zakopali bojno sekiro in nato letos pomladi postavili skupno listo ter tako naredili prvi korak v pomiritvi pomladnega tabora. NSi nadaljuje svojo jasno zgodbo že iz prejšnjih volitev v DZ in gre na te volitve s svojo listo močnih in preverjenih kandidatov, ki jo je nadgradila in razširila. Stranke pomladi z jasnimi in argumentiranimi nastopi nagovarjajo širok nabor volivcev, se medsebojno ne napadajo, lastnim članom pa dajejo motivacijo, da se volitev udeležijo ter pripomorejo h končnemu rezultatu. Tehnično in vsebinsko smo torej priča izvrstni kampanji, ki trenutno kaže na dober rezultat vseh treh strank oz. obeh list.Presenečenje te kampanje je nova desna stranka DOM, za katero se zdi, da je prva izvorno desno populistična stranka od osamosvojitve. Velik del desnice Jelinčičeve SNS zaradi njenega koketiranja namreč nikoli ni sprejel za svojo. DOM-ovci so zelo aktivni predvsem na družbenih omrežjih in se tako borijo proti medijski marginalizaciji, ki je lani (po krivici) pokopala Požarja. Požarjev »požar« so mediji še pogasili, DOM-ovega, ki ga kurijo ilegalni migranti, pa verjetno ne bodo zmogli. DOM sicer delno nagovarja iste volivce kot SNS, zato bo njena usoda na volitvah najverjetneje močno zaznamovala politiko v prihodnje. SNS si lahko upravičeno obeta poslanca na teh volitvah, toda morebiten dober rezultat Brščičeve četvorke – ne nujno s poslancem, ampak po številu glasov oz. odstotkov – lahko že pomeni, da smo dobili prihodnjega člana DZ, ki bo ključ do sestave prihodnje Vlade RS.Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo. Z evropskimi volitvami je bilo v preteklosti v različnih evropskih državah pogosto tako, da so bile tretirane kvečjemu kot priložnost, da volivci dajo oceno vladi. Letos volivci odločajo ne samo o medijsko doziranih puhlicah o posameznih področjih, ampak se bistveno bolj politično opredeljujejo do tega, kaj jim Evropa pomeni in v katero smer želijo, da bi se upravljanje Evropske unije zasukalo.Tudi v Sloveniji so volitve presegle ta namen in služijo bistveno večji politični prerazporeditvi. Kdo ve, morda pa je letošnja kampanja samo del daljšega trenda in smo priča ogrevanju za nekaj večjega. Karel Erjavec že ve.

Poanta teh evropskih volitev: lahko nadzoruješ novice, a včasih se zgodi, da novice nadzorujejo tebe

Zdi se, da je ugrabitev nedolžnega starejšega vinogradnika v Beli Krajini popolnoma zasukala letošnjo kampanjo pred evropskimi volitvami. Dogodek je v najbolj neprimernem času ujel tako vladne stranke, ki računajo na zmago spričo zaslug za odlične trende v državi, kot tudi mainstream medije, ki so vse stavili na politični obrat na teh evropskih volitvah. Tako pa se zdi, da je ta nesrečnež sprožil plaz dogodkov, ki ga uveljavljene politične sile levice ne morejo več kontrolirati. Počakati bo sicer treba do samih volitev in do takrat se lahko zgodi še marsikaj, toda nekaj ugotovitev že lahko pokomentiramo.Z Belo Krajino je migrantska problematika dokončno postala odločujoč faktor na letošnjih volitvah. Še vedno smo sicer priče intenzivnemu omalovaževanju dogodkov in ljudi s strani določenih mnenjskih voditeljev, toda zdi se, da le-ti tudi s svojimi poskusi iz obupa ne uspejo in ne uspejo zmanipulirati javnosti.Glavni mediji so sprva poskušali s taktiko popolne ignorance dogodkov. Ker ta pristop ni obrodil sadov, so se politične konkurence lotili na način »shoot the messenger«, t.j. uničiti kredibilnost civilne družbe in politike, ki je na težave opozarjala. V tej luči je bil nedavni protestni shod v Črnomlju izveden premišljeno. Prednost na odru so dobili predstavniki javnosti, shod je bil odločen, a tudi zamejen s kulturnim programom, prisotnim političnim predstavnikom pa se namenoma ni dalo prostora na odru. Naj ljudje sami povedo, kaj čutijo in mislijo. To je zmedlo prenekatere novinarje, ki so pričakujoč blamažo ali škandal, čakali v zasedi. Z vedno večjo gotovostjo lahko trdimo, da zborovanje v Črnomlju ni bilo ne prvo in ne zadnje in da lahko pričakujemo stopnjevanje podobnih dogodkov – neodvisno od samih volitev.Ne moremo se znebiti občutka, da je letos levica tista, ki je na defenzivi, čeprav bi glede na vse dogodke morda pričakovali, da bi te volitve lahko bile dokončen obračun z »neposlušno« desnico v državi. Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo.Premešane karte na levi, konsolidacija na desniŠe več, opazimo lahko, da imajo te volitve morda celo potencial premešati pozicije moči znotraj Šarčeve vlade. Prvič: Levo sredino, ki ni bila sposobna sestaviti skupne liste za skupino ALDE, je vsem viden polom Šarčeve »spitzenkandidatke« Irene Joveve pahnil v hude škripce. Drugič: Tekom kampanje smo že videli dvakratno (evropsko ter slovensko) blamažo prve tovarišice liste Levica. Violeta Tomić je s tem v zadrego spravila trdo levi pravoverni del medijev, ki je morebiten visok odstotek liste Levica že videl kot »znamenje na nebu«, da je tudi v Slovenijo končno prišel duh Podemos-a. Tretjič: V mesecu maju, mesecu rdečih zvezd, Socialni Demokrati vedno bolj odločno prevzemajo ikonografijo svojih »nedonošenčkov« iz Levice, ki jim v resnici nikoli niso oprostili, da so jim prevzeli primat na levem polu, ki si ga SD kot uradni nasledniki KPS seveda nedvomno zaslužijo.Desnica se je medtem konsolidirala. Na pomladnem delu sta SDS in SLS jeseni zakopali bojno sekiro in nato letos pomladi postavili skupno listo ter tako naredili prvi korak v pomiritvi pomladnega tabora. NSi nadaljuje svojo jasno zgodbo že iz prejšnjih volitev v DZ in gre na te volitve s svojo listo močnih in preverjenih kandidatov, ki jo je nadgradila in razširila. Stranke pomladi z jasnimi in argumentiranimi nastopi nagovarjajo širok nabor volivcev, se medsebojno ne napadajo, lastnim članom pa dajejo motivacijo, da se volitev udeležijo ter pripomorejo h končnemu rezultatu. Tehnično in vsebinsko smo torej priča izvrstni kampanji, ki trenutno kaže na dober rezultat vseh treh strank oz. obeh list.Presenečenje te kampanje je nova desna stranka DOM, za katero se zdi, da je prva izvorno desno populistična stranka od osamosvojitve. Velik del desnice Jelinčičeve SNS zaradi njenega koketiranja namreč nikoli ni sprejel za svojo. DOM-ovci so zelo aktivni predvsem na družbenih omrežjih in se tako borijo proti medijski marginalizaciji, ki je lani (po krivici) pokopala Požarja. Požarjev »požar« so mediji še pogasili, DOM-ovega, ki ga kurijo ilegalni migranti, pa verjetno ne bodo zmogli. DOM sicer delno nagovarja iste volivce kot SNS, zato bo njena usoda na volitvah najverjetneje močno zaznamovala politiko v prihodnje. SNS si lahko upravičeno obeta poslanca na teh volitvah, toda morebiten dober rezultat Brščičeve četvorke – ne nujno s poslancem, ampak po številu glasov oz. odstotkov – lahko že pomeni, da smo dobili prihodnjega člana DZ, ki bo ključ do sestave prihodnje Vlade RS.Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo. Z evropskimi volitvami je bilo v preteklosti v različnih evropskih državah pogosto tako, da so bile tretirane kvečjemu kot priložnost, da volivci dajo oceno vladi. Letos volivci odločajo ne samo o medijsko doziranih puhlicah o posameznih področjih, ampak se bistveno bolj politično opredeljujejo do tega, kaj jim Evropa pomeni in v katero smer želijo, da bi se upravljanje Evropske unije zasukalo.Tudi v Sloveniji so volitve presegle ta namen in služijo bistveno večji politični prerazporeditvi. Kdo ve, morda pa je letošnja kampanja samo del daljšega trenda in smo priča ogrevanju za nekaj večjega. Karel Erjavec že ve.

domovinakomentareuvolitveparlament

Komentar Domovina.je

Poanta teh evropskih volitev: lahko nadzoruješ novice, a včasih se zgodi, da novice nadzorujejo tebe
Zdi se, da je ugrabitev nedolžnega starejšega vinogradnika v Beli Krajini popolnoma zasukala letošnjo kampanjo pred evropskimi volitvami. Dogodek je v najbolj neprimernem času ujel tako vladne stranke, ki računajo na zmago spričo zaslug za odlične trende v državi, kot tudi mainstream medije, ki so vse stavili na politični obrat na teh evropskih volitvah. Tako pa se zdi, da je ta nesrečnež sprožil plaz dogodkov, ki ga uveljavljene politične sile levice ne morejo več kontrolirati. Počakati bo sicer treba do samih volitev in do takrat se lahko zgodi še marsikaj, toda nekaj ugotovitev že lahko pokomentiramo.Z Belo Krajino je migrantska problematika dokončno postala odločujoč faktor na letošnjih volitvah. Še vedno smo sicer priče intenzivnemu omalovaževanju dogodkov in ljudi s strani določenih mnenjskih voditeljev, toda zdi se, da le-ti tudi s svojimi poskusi iz obupa ne uspejo in ne uspejo zmanipulirati javnosti.Glavni mediji so sprva poskušali s taktiko popolne ignorance dogodkov. Ker ta pristop ni obrodil sadov, so se politične konkurence lotili na način »shoot the messenger«, t.j. uničiti kredibilnost civilne družbe in politike, ki je na težave opozarjala. V tej luči je bil nedavni protestni shod v Črnomlju izveden premišljeno. Prednost na odru so dobili predstavniki javnosti, shod je bil odločen, a tudi zamejen s kulturnim programom, prisotnim političnim predstavnikom pa se namenoma ni dalo prostora na odru. Naj ljudje sami povedo, kaj čutijo in mislijo. To je zmedlo prenekatere novinarje, ki so pričakujoč blamažo ali škandal, čakali v zasedi. Z vedno večjo gotovostjo lahko trdimo, da zborovanje v Črnomlju ni bilo ne prvo in ne zadnje in da lahko pričakujemo stopnjevanje podobnih dogodkov – neodvisno od samih volitev.Ne moremo se znebiti občutka, da je letos levica tista, ki je na defenzivi, čeprav bi glede na vse dogodke morda pričakovali, da bi te volitve lahko bile dokončen obračun z »neposlušno« desnico v državi. Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo.Premešane karte na levi, konsolidacija na desniŠe več, opazimo lahko, da imajo te volitve morda celo potencial premešati pozicije moči znotraj Šarčeve vlade. Prvič: Levo sredino, ki ni bila sposobna sestaviti skupne liste za skupino ALDE, je vsem viden polom Šarčeve »spitzenkandidatke« Irene Joveve pahnil v hude škripce. Drugič: Tekom kampanje smo že videli dvakratno (evropsko ter slovensko) blamažo prve tovarišice liste Levica. Violeta Tomić je s tem v zadrego spravila trdo levi pravoverni del medijev, ki je morebiten visok odstotek liste Levica že videl kot »znamenje na nebu«, da je tudi v Slovenijo končno prišel duh Podemos-a. Tretjič: V mesecu maju, mesecu rdečih zvezd, Socialni Demokrati vedno bolj odločno prevzemajo ikonografijo svojih »nedonošenčkov« iz Levice, ki jim v resnici nikoli niso oprostili, da so jim prevzeli primat na levem polu, ki si ga SD kot uradni nasledniki KPS seveda nedvomno zaslužijo.Desnica se je medtem konsolidirala. Na pomladnem delu sta SDS in SLS jeseni zakopali bojno sekiro in nato letos pomladi postavili skupno listo ter tako naredili prvi korak v pomiritvi pomladnega tabora. NSi nadaljuje svojo jasno zgodbo že iz prejšnjih volitev v DZ in gre na te volitve s svojo listo močnih in preverjenih kandidatov, ki jo je nadgradila in razširila. Stranke pomladi z jasnimi in argumentiranimi nastopi nagovarjajo širok nabor volivcev, se medsebojno ne napadajo, lastnim članom pa dajejo motivacijo, da se volitev udeležijo ter pripomorejo h končnemu rezultatu. Tehnično in vsebinsko smo torej priča izvrstni kampanji, ki trenutno kaže na dober rezultat vseh treh strank oz. obeh list.Presenečenje te kampanje je nova desna stranka DOM, za katero se zdi, da je prva izvorno desno populistična stranka od osamosvojitve. Velik del desnice Jelinčičeve SNS zaradi njenega koketiranja namreč nikoli ni sprejel za svojo. DOM-ovci so zelo aktivni predvsem na družbenih omrežjih in se tako borijo proti medijski marginalizaciji, ki je lani (po krivici) pokopala Požarja. Požarjev »požar« so mediji še pogasili, DOM-ovega, ki ga kurijo ilegalni migranti, pa verjetno ne bodo zmogli. DOM sicer delno nagovarja iste volivce kot SNS, zato bo njena usoda na volitvah najverjetneje močno zaznamovala politiko v prihodnje. SNS si lahko upravičeno obeta poslanca na teh volitvah, toda morebiten dober rezultat Brščičeve četvorke – ne nujno s poslancem, ampak po številu glasov oz. odstotkov – lahko že pomeni, da smo dobili prihodnjega člana DZ, ki bo ključ do sestave prihodnje Vlade RS.Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo. Z evropskimi volitvami je bilo v preteklosti v različnih evropskih državah pogosto tako, da so bile tretirane kvečjemu kot priložnost, da volivci dajo oceno vladi. Letos volivci odločajo ne samo o medijsko doziranih puhlicah o posameznih področjih, ampak se bistveno bolj politično opredeljujejo do tega, kaj jim Evropa pomeni in v katero smer želijo, da bi se upravljanje Evropske unije zasukalo.Tudi v Sloveniji so volitve presegle ta namen in služijo bistveno večji politični prerazporeditvi. Kdo ve, morda pa je letošnja kampanja samo del daljšega trenda in smo priča ogrevanju za nekaj večjega. Karel Erjavec že ve.
VEČ ...|13. 5. 2019
Poanta teh evropskih volitev: lahko nadzoruješ novice, a včasih se zgodi, da novice nadzorujejo tebe
Zdi se, da je ugrabitev nedolžnega starejšega vinogradnika v Beli Krajini popolnoma zasukala letošnjo kampanjo pred evropskimi volitvami. Dogodek je v najbolj neprimernem času ujel tako vladne stranke, ki računajo na zmago spričo zaslug za odlične trende v državi, kot tudi mainstream medije, ki so vse stavili na politični obrat na teh evropskih volitvah. Tako pa se zdi, da je ta nesrečnež sprožil plaz dogodkov, ki ga uveljavljene politične sile levice ne morejo več kontrolirati. Počakati bo sicer treba do samih volitev in do takrat se lahko zgodi še marsikaj, toda nekaj ugotovitev že lahko pokomentiramo.Z Belo Krajino je migrantska problematika dokončno postala odločujoč faktor na letošnjih volitvah. Še vedno smo sicer priče intenzivnemu omalovaževanju dogodkov in ljudi s strani določenih mnenjskih voditeljev, toda zdi se, da le-ti tudi s svojimi poskusi iz obupa ne uspejo in ne uspejo zmanipulirati javnosti.Glavni mediji so sprva poskušali s taktiko popolne ignorance dogodkov. Ker ta pristop ni obrodil sadov, so se politične konkurence lotili na način »shoot the messenger«, t.j. uničiti kredibilnost civilne družbe in politike, ki je na težave opozarjala. V tej luči je bil nedavni protestni shod v Črnomlju izveden premišljeno. Prednost na odru so dobili predstavniki javnosti, shod je bil odločen, a tudi zamejen s kulturnim programom, prisotnim političnim predstavnikom pa se namenoma ni dalo prostora na odru. Naj ljudje sami povedo, kaj čutijo in mislijo. To je zmedlo prenekatere novinarje, ki so pričakujoč blamažo ali škandal, čakali v zasedi. Z vedno večjo gotovostjo lahko trdimo, da zborovanje v Črnomlju ni bilo ne prvo in ne zadnje in da lahko pričakujemo stopnjevanje podobnih dogodkov – neodvisno od samih volitev.Ne moremo se znebiti občutka, da je letos levica tista, ki je na defenzivi, čeprav bi glede na vse dogodke morda pričakovali, da bi te volitve lahko bile dokončen obračun z »neposlušno« desnico v državi. Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo.Premešane karte na levi, konsolidacija na desniŠe več, opazimo lahko, da imajo te volitve morda celo potencial premešati pozicije moči znotraj Šarčeve vlade. Prvič: Levo sredino, ki ni bila sposobna sestaviti skupne liste za skupino ALDE, je vsem viden polom Šarčeve »spitzenkandidatke« Irene Joveve pahnil v hude škripce. Drugič: Tekom kampanje smo že videli dvakratno (evropsko ter slovensko) blamažo prve tovarišice liste Levica. Violeta Tomić je s tem v zadrego spravila trdo levi pravoverni del medijev, ki je morebiten visok odstotek liste Levica že videl kot »znamenje na nebu«, da je tudi v Slovenijo končno prišel duh Podemos-a. Tretjič: V mesecu maju, mesecu rdečih zvezd, Socialni Demokrati vedno bolj odločno prevzemajo ikonografijo svojih »nedonošenčkov« iz Levice, ki jim v resnici nikoli niso oprostili, da so jim prevzeli primat na levem polu, ki si ga SD kot uradni nasledniki KPS seveda nedvomno zaslužijo.Desnica se je medtem konsolidirala. Na pomladnem delu sta SDS in SLS jeseni zakopali bojno sekiro in nato letos pomladi postavili skupno listo ter tako naredili prvi korak v pomiritvi pomladnega tabora. NSi nadaljuje svojo jasno zgodbo že iz prejšnjih volitev v DZ in gre na te volitve s svojo listo močnih in preverjenih kandidatov, ki jo je nadgradila in razširila. Stranke pomladi z jasnimi in argumentiranimi nastopi nagovarjajo širok nabor volivcev, se medsebojno ne napadajo, lastnim članom pa dajejo motivacijo, da se volitev udeležijo ter pripomorejo h končnemu rezultatu. Tehnično in vsebinsko smo torej priča izvrstni kampanji, ki trenutno kaže na dober rezultat vseh treh strank oz. obeh list.Presenečenje te kampanje je nova desna stranka DOM, za katero se zdi, da je prva izvorno desno populistična stranka od osamosvojitve. Velik del desnice Jelinčičeve SNS zaradi njenega koketiranja namreč nikoli ni sprejel za svojo. DOM-ovci so zelo aktivni predvsem na družbenih omrežjih in se tako borijo proti medijski marginalizaciji, ki je lani (po krivici) pokopala Požarja. Požarjev »požar« so mediji še pogasili, DOM-ovega, ki ga kurijo ilegalni migranti, pa verjetno ne bodo zmogli. DOM sicer delno nagovarja iste volivce kot SNS, zato bo njena usoda na volitvah najverjetneje močno zaznamovala politiko v prihodnje. SNS si lahko upravičeno obeta poslanca na teh volitvah, toda morebiten dober rezultat Brščičeve četvorke – ne nujno s poslancem, ampak po številu glasov oz. odstotkov – lahko že pomeni, da smo dobili prihodnjega člana DZ, ki bo ključ do sestave prihodnje Vlade RS.Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo. Z evropskimi volitvami je bilo v preteklosti v različnih evropskih državah pogosto tako, da so bile tretirane kvečjemu kot priložnost, da volivci dajo oceno vladi. Letos volivci odločajo ne samo o medijsko doziranih puhlicah o posameznih področjih, ampak se bistveno bolj politično opredeljujejo do tega, kaj jim Evropa pomeni in v katero smer želijo, da bi se upravljanje Evropske unije zasukalo.Tudi v Sloveniji so volitve presegle ta namen in služijo bistveno večji politični prerazporeditvi. Kdo ve, morda pa je letošnja kampanja samo del daljšega trenda in smo priča ogrevanju za nekaj večjega. Karel Erjavec že ve.

Rajko Podgoršek

domovinakomentareuvolitveparlament

Kmetijska oddaja

VEČ ...|28. 4. 2019
Zveri dnevno koljejo živino. Do kdaj še?

Sindikat kmetov Slovenije je v petek pred Ministrstvo za okolje in prostor pripeljal kadavre domačih živali, ki so posledica zadnjih napadov zveri in na tak način protestiral proti zgrešenemu načinu gospodarjenja z divjadjo in zvermi v zadnjih letih. Kmetje poudarjajo, da se je država sama razglasila za lastnika zveri in divjadi, za katere bi torej morala kot dober gospodar poskrbeti, da ne bi povzročale škode. Še več, s pametnim načinom trajnostnega upravljanja z divjadjo in zvermi bi morala omogočiti razvoj in obdelanost podeželja ter ohranitev njegove poseljenosti.

Zveri dnevno koljejo živino. Do kdaj še?

Sindikat kmetov Slovenije je v petek pred Ministrstvo za okolje in prostor pripeljal kadavre domačih živali, ki so posledica zadnjih napadov zveri in na tak način protestiral proti zgrešenemu načinu gospodarjenja z divjadjo in zvermi v zadnjih letih. Kmetje poudarjajo, da se je država sama razglasila za lastnika zveri in divjadi, za katere bi torej morala kot dober gospodar poskrbeti, da ne bi povzročale škode. Še več, s pametnim načinom trajnostnega upravljanja z divjadjo in zvermi bi morala omogočiti razvoj in obdelanost podeželja ter ohranitev njegove poseljenosti.

kmetijstvoizobraževanjesvetovanjenarava

Kmetijska oddaja

Zveri dnevno koljejo živino. Do kdaj še?
Sindikat kmetov Slovenije je v petek pred Ministrstvo za okolje in prostor pripeljal kadavre domačih živali, ki so posledica zadnjih napadov zveri in na tak način protestiral proti zgrešenemu načinu gospodarjenja z divjadjo in zvermi v zadnjih letih. Kmetje poudarjajo, da se je država sama razglasila za lastnika zveri in divjadi, za katere bi torej morala kot dober gospodar poskrbeti, da ne bi povzročale škode. Še več, s pametnim načinom trajnostnega upravljanja z divjadjo in zvermi bi morala omogočiti razvoj in obdelanost podeželja ter ohranitev njegove poseljenosti.
VEČ ...|28. 4. 2019
Zveri dnevno koljejo živino. Do kdaj še?
Sindikat kmetov Slovenije je v petek pred Ministrstvo za okolje in prostor pripeljal kadavre domačih živali, ki so posledica zadnjih napadov zveri in na tak način protestiral proti zgrešenemu načinu gospodarjenja z divjadjo in zvermi v zadnjih letih. Kmetje poudarjajo, da se je država sama razglasila za lastnika zveri in divjadi, za katere bi torej morala kot dober gospodar poskrbeti, da ne bi povzročale škode. Še več, s pametnim načinom trajnostnega upravljanja z divjadjo in zvermi bi morala omogočiti razvoj in obdelanost podeželja ter ohranitev njegove poseljenosti.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanjesvetovanjenarava

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 4. 2019
Število nezakonitih prehodov meje narašča, minister Poklukar miri prebivalce

Notranji minister Boštjan Poklukar je v Ilirski Bistrici z občani izmenjali poglede na problematiko nezakonitih migrantov. Predstavniki občine, krajevne skupnosti Jelšane in občani so ministru in vodstvu policije predstavili težave, s katerimi se srečujejo zaradi migrantov, Poklukar pa je zatrdil, da policija dobro varuje mejo, a občanov ni prepričal. Pozvali so k boljšemu varovanju meje, v soboto pa se bodo zbrali tudi na protestu v Jelšanah. O omenjenem je za naš radio spregovoril predsednik krajevne skupnosti Jelšane Ivan Ceglar.

Število nezakonitih prehodov meje narašča, minister Poklukar miri prebivalce

Notranji minister Boštjan Poklukar je v Ilirski Bistrici z občani izmenjali poglede na problematiko nezakonitih migrantov. Predstavniki občine, krajevne skupnosti Jelšane in občani so ministru in vodstvu policije predstavili težave, s katerimi se srečujejo zaradi migrantov, Poklukar pa je zatrdil, da policija dobro varuje mejo, a občanov ni prepričal. Pozvali so k boljšemu varovanju meje, v soboto pa se bodo zbrali tudi na protestu v Jelšanah. O omenjenem je za naš radio spregovoril predsednik krajevne skupnosti Jelšane Ivan Ceglar.

družbainfopolitika

Informativni prispevki

Število nezakonitih prehodov meje narašča, minister Poklukar miri prebivalce
Notranji minister Boštjan Poklukar je v Ilirski Bistrici z občani izmenjali poglede na problematiko nezakonitih migrantov. Predstavniki občine, krajevne skupnosti Jelšane in občani so ministru in vodstvu policije predstavili težave, s katerimi se srečujejo zaradi migrantov, Poklukar pa je zatrdil, da policija dobro varuje mejo, a občanov ni prepričal. Pozvali so k boljšemu varovanju meje, v soboto pa se bodo zbrali tudi na protestu v Jelšanah. O omenjenem je za naš radio spregovoril predsednik krajevne skupnosti Jelšane Ivan Ceglar.
VEČ ...|25. 4. 2019
Število nezakonitih prehodov meje narašča, minister Poklukar miri prebivalce
Notranji minister Boštjan Poklukar je v Ilirski Bistrici z občani izmenjali poglede na problematiko nezakonitih migrantov. Predstavniki občine, krajevne skupnosti Jelšane in občani so ministru in vodstvu policije predstavili težave, s katerimi se srečujejo zaradi migrantov, Poklukar pa je zatrdil, da policija dobro varuje mejo, a občanov ni prepričal. Pozvali so k boljšemu varovanju meje, v soboto pa se bodo zbrali tudi na protestu v Jelšanah. O omenjenem je za naš radio spregovoril predsednik krajevne skupnosti Jelšane Ivan Ceglar.

Andrej Šinko

družbainfopolitika

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 3. 2019
Koncert MePZ Emil Komelj iz Gorice v Ljubljani

Z dirigentom MePZ Emil Komel iz Gorice Davidom Bandljem smo predstavili koncert z naslovom Oikoumene, ki bo v soboto 16. marca ob 19.30 v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani. To bo meditativni koncert, ki želi predstaviti zgodovino odrešenja skozi zborovsko glasbo treh velikih krščanskih religij katoliške, pravoslavne in protestantske. Mladi pevci se bodo skozi glasbo različnih stilnih obdobij dotaknili nekaterih ključnih trenutkov Kristusovega življenja od rojstva, trpljenja in smrti do vstajenja.

Koncert MePZ Emil Komelj iz Gorice v Ljubljani

Z dirigentom MePZ Emil Komel iz Gorice Davidom Bandljem smo predstavili koncert z naslovom Oikoumene, ki bo v soboto 16. marca ob 19.30 v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani. To bo meditativni koncert, ki želi predstaviti zgodovino odrešenja skozi zborovsko glasbo treh velikih krščanskih religij katoliške, pravoslavne in protestantske. Mladi pevci se bodo skozi glasbo različnih stilnih obdobij dotaknili nekaterih ključnih trenutkov Kristusovega življenja od rojstva, trpljenja in smrti do vstajenja.

MePZ Emil KomelDavid BandeljOikoumene

Kulturni utrinki

Koncert MePZ Emil Komelj iz Gorice v Ljubljani
Z dirigentom MePZ Emil Komel iz Gorice Davidom Bandljem smo predstavili koncert z naslovom Oikoumene, ki bo v soboto 16. marca ob 19.30 v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani. To bo meditativni koncert, ki želi predstaviti zgodovino odrešenja skozi zborovsko glasbo treh velikih krščanskih religij katoliške, pravoslavne in protestantske. Mladi pevci se bodo skozi glasbo različnih stilnih obdobij dotaknili nekaterih ključnih trenutkov Kristusovega življenja od rojstva, trpljenja in smrti do vstajenja.
VEČ ...|14. 3. 2019
Koncert MePZ Emil Komelj iz Gorice v Ljubljani
Z dirigentom MePZ Emil Komel iz Gorice Davidom Bandljem smo predstavili koncert z naslovom Oikoumene, ki bo v soboto 16. marca ob 19.30 v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani. To bo meditativni koncert, ki želi predstaviti zgodovino odrešenja skozi zborovsko glasbo treh velikih krščanskih religij katoliške, pravoslavne in protestantske. Mladi pevci se bodo skozi glasbo različnih stilnih obdobij dotaknili nekaterih ključnih trenutkov Kristusovega življenja od rojstva, trpljenja in smrti do vstajenja.

Jože Bartolj

MePZ Emil KomelDavid BandeljOikoumene

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 12. 2018
P. dr. Edvard Kovač o protestih v Franciji

Francoski predsednik Emmanuel Macron bo po četrtem vikendu nasilnih protestov drevi Francozom predstavil ukrepe, ki naj bi končali vsesplošni družbeni upor v državi. Za komentar o dogajanju smo poklicali p. dr. Edvarda Kovačam, ki pravi, da bo pri iskanju rešitve s strani politike potreben ne le pogum, ampak po novem tudi ponižnost.

P. dr. Edvard Kovač o protestih v Franciji

Francoski predsednik Emmanuel Macron bo po četrtem vikendu nasilnih protestov drevi Francozom predstavil ukrepe, ki naj bi končali vsesplošni družbeni upor v državi. Za komentar o dogajanju smo poklicali p. dr. Edvarda Kovačam, ki pravi, da bo pri iskanju rešitve s strani politike potreben ne le pogum, ampak po novem tudi ponižnost.

infopolitikakomentar

Informativni prispevki

P. dr. Edvard Kovač o protestih v Franciji
Francoski predsednik Emmanuel Macron bo po četrtem vikendu nasilnih protestov drevi Francozom predstavil ukrepe, ki naj bi končali vsesplošni družbeni upor v državi. Za komentar o dogajanju smo poklicali p. dr. Edvarda Kovačam, ki pravi, da bo pri iskanju rešitve s strani politike potreben ne le pogum, ampak po novem tudi ponižnost.
VEČ ...|10. 12. 2018
P. dr. Edvard Kovač o protestih v Franciji
Francoski predsednik Emmanuel Macron bo po četrtem vikendu nasilnih protestov drevi Francozom predstavil ukrepe, ki naj bi končali vsesplošni družbeni upor v državi. Za komentar o dogajanju smo poklicali p. dr. Edvarda Kovačam, ki pravi, da bo pri iskanju rešitve s strani politike potreben ne le pogum, ampak po novem tudi ponižnost.

Petra Stopar

infopolitikakomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 12. 2018
Bolčina: Kar Bruselj počne Italiji, vlada v Rimu počne vsem svojim državljanom

V Italiji se obetajo protesti proti Evropski uniji. Njihov pobudnik naj bi bil sam notranji minister Matteo Salvini. Trenuten odnos vlade v Rimu do Bruslja je za naš radio v kratki izjavi pokomentiral škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina.

Bolčina: Kar Bruselj počne Italiji, vlada v Rimu počne vsem svojim državljanom

V Italiji se obetajo protesti proti Evropski uniji. Njihov pobudnik naj bi bil sam notranji minister Matteo Salvini. Trenuten odnos vlade v Rimu do Bruslja je za naš radio v kratki izjavi pokomentiral škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina.

politikainfokomentar

Informativni prispevki

Bolčina: Kar Bruselj počne Italiji, vlada v Rimu počne vsem svojim državljanom
V Italiji se obetajo protesti proti Evropski uniji. Njihov pobudnik naj bi bil sam notranji minister Matteo Salvini. Trenuten odnos vlade v Rimu do Bruslja je za naš radio v kratki izjavi pokomentiral škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina.
VEČ ...|7. 12. 2018
Bolčina: Kar Bruselj počne Italiji, vlada v Rimu počne vsem svojim državljanom
V Italiji se obetajo protesti proti Evropski uniji. Njihov pobudnik naj bi bil sam notranji minister Matteo Salvini. Trenuten odnos vlade v Rimu do Bruslja je za naš radio v kratki izjavi pokomentiral škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina.

Helena Škrlec

politikainfokomentar

Priporočamo
|
Aktualno

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|26. 4. 2020
P. Kerubin Tušek

P. Kerubin Tušek

Jože Bartolj

duhovnostpolitika

Pogovor o

VEČ ...|5. 8. 2020
Slovenska vojska v letu priprav na 30. obletnico slovenske osamosvojitve

Poveljnik Sil Slovenske vojske (SV) brigadir Miha Škerbinc je govoril o možeh, ki so ubranili našo suverenost leta 1991, zakaj je SV tako pomembna za slovensko suverenost, zakaj vlagati v organizacijo, če nas nihče ne ogroža, ter v mednarosne strukture, na katerih misijah se nahajajo naši vojaki. Predstavil je letošnjo osrednjo vajo SV Preskok med epidemiojo novega koronavirusa in svojo izkušnjo dela v Natovem poveljstvu v Bruslju. Kako je uspešnost SV odvisna od financ, ki naj bi ji jih namenila nova vlada?

Slovenska vojska v letu priprav na 30. obletnico slovenske osamosvojitve

Poveljnik Sil Slovenske vojske (SV) brigadir Miha Škerbinc je govoril o možeh, ki so ubranili našo suverenost leta 1991, zakaj je SV tako pomembna za slovensko suverenost, zakaj vlagati v organizacijo, če nas nihče ne ogroža, ter v mednarosne strukture, na katerih misijah se nahajajo naši vojaki. Predstavil je letošnjo osrednjo vajo SV Preskok med epidemiojo novega koronavirusa in svojo izkušnjo dela v Natovem poveljstvu v Bruslju. Kako je uspešnost SV odvisna od financ, ki naj bi ji jih namenila nova vlada?

Silvestra Sadar, Miha Škerbinc

družbainfopolitika

Svetovalnica

VEČ ...|10. 8. 2020
Korona bonton

Strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk svetuje, kako ravnati in na kaj še posebno paziti v nekaterih novih življenjskih situacijah, ki nam jih prinaša pandemija. Ob koriščenju turističnih bonov marsikdo prvič stopi v hotelsko življenje, zato tudi nekaj nasvetov turistom in turističnim delavcem. Vsem pa splošno priporočilo: veliko potrpljenja, prijaznosti in malce ponižnosti ...

Korona bonton

Strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk svetuje, kako ravnati in na kaj še posebno paziti v nekaterih novih življenjskih situacijah, ki nam jih prinaša pandemija. Ob koriščenju turističnih bonov marsikdo prvič stopi v hotelsko življenje, zato tudi nekaj nasvetov turistom in turističnim delavcem. Vsem pa splošno priporočilo: veliko potrpljenja, prijaznosti in malce ponižnosti ...

Marjan Bunič

bontonsvetovanjekultura odnosovturizempandemija

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 8. 2020
Program za repatriiane iz Venezele, utrip iz Melbourna, spomin na Andreja Selana

Rojaki iz Venezuele so se ta teden udeležili Jezikovno počitniškega tabora, ki ga je v CŠOD Kavka pri Kobaridu ob podpori USZS pripravil Svetovni slovenski kongres. Pogovarjali smo se s frančiškanom p. Simonom Petrom Berlecem, ki od letošnjega februarja deluje v Melbournu v Avstraliji. V Buenos Airesu so se poslovili od Andreja Selana. V oddaji tudi o obisku ministrice Helene Jaklitsch pri rojakih v Videmski pokrajini.

Program za repatriiane iz Venezele, utrip iz Melbourna, spomin na Andreja Selana

Rojaki iz Venezuele so se ta teden udeležili Jezikovno počitniškega tabora, ki ga je v CŠOD Kavka pri Kobaridu ob podpori USZS pripravil Svetovni slovenski kongres. Pogovarjali smo se s frančiškanom p. Simonom Petrom Berlecem, ki od letošnjega februarja deluje v Melbournu v Avstraliji. V Buenos Airesu so se poslovili od Andreja Selana. V oddaji tudi o obisku ministrice Helene Jaklitsch pri rojakih v Videmski pokrajini.

Matjaž Merljak

infovenezuelarojakiargentinamelbourne

Za življenje

VEČ ...|1. 8. 2020
P. dr. Christian Gostečnik o depresiji

Kadar govorimo o depresiji, govorimo o izgubi. Kako se depresija kaže skozi različna življenjska obdobja, kaj je pubertetniška depresija in kakšen odgovor na vprašanje trpljenja daje starozavezni Job? Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. ► DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

P. dr. Christian Gostečnik o depresiji

Kadar govorimo o depresiji, govorimo o izgubi. Kako se depresija kaže skozi različna življenjska obdobja, kaj je pubertetniška depresija in kakšen odgovor na vprašanje trpljenja daje starozavezni Job? Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. ► DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

Blaž Lesnik

duhovnostpogovorsvetovanjevzgojadepresija

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|10. 8. 2020
Dr. Žiga Turk o dogajanju v stranki Desus

V oddaji je bil z nami dr. Žiga Turk. Poleg ocene aktualnega dogajanja v Sloveniji smo slišali, kako sogovornik vidi tudi nekatere dogodke na tujem.

Dr. Žiga Turk o dogajanju v stranki Desus

V oddaji je bil z nami dr. Žiga Turk. Poleg ocene aktualnega dogajanja v Sloveniji smo slišali, kako sogovornik vidi tudi nekatere dogodke na tujem.

Tanja Dominko

politikadružbakomentar

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 8. 2020
Ogled gradbišča novih koprskih orgel - Javne prireditve Koronavirus NIJZ

Ogled gradbišča novih koprskih orgel - Javne prireditve Koronavirus NIJZ

Jože Bartolj

kultura

Komentar Domovina.je

VEČ ...|10. 8. 2020
Rok Frelih: Ste opazili? Vojak ni uperil puške v civilista v aferi, ki se ni prijela

Domnevni incident je dvignil veliko prahu, v njegovi vsebini pa je kar mrgolelo nekonsistentnosti; obtoževalci se niti niso mogli odločiti niti, na kateri dan naj bi se dogodek zgodil. Zato je minister Tonin, tako kot vsak razumen človek, dopustil možnost, da gre za klasično lažno novico, hkrati pa je zahteval, da se stvar razjasni. Zato, da pridemo resnici do dna.

Rok Frelih: Ste opazili? Vojak ni uperil puške v civilista v aferi, ki se ni prijela

Domnevni incident je dvignil veliko prahu, v njegovi vsebini pa je kar mrgolelo nekonsistentnosti; obtoževalci se niti niso mogli odločiti niti, na kateri dan naj bi se dogodek zgodil. Zato je minister Tonin, tako kot vsak razumen človek, dopustil možnost, da gre za klasično lažno novico, hkrati pa je zahteval, da se stvar razjasni. Zato, da pridemo resnici do dna.

Rok Frelih

politikadružbakomentar

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|10. 8. 2020
Anja Mager: Zame trditev kjer kakovost sreča nizko ceno ne obstaja!

V Minutah za kmetijstvo in podeželje ste slišali nekaj misli o pravi ceni hrane, Anje Mager, nove predsednice Zveze podeželske mladine Slovenije.

Anja Mager: Zame trditev kjer kakovost sreča nizko ceno ne obstaja!

V Minutah za kmetijstvo in podeželje ste slišali nekaj misli o pravi ceni hrane, Anje Mager, nove predsednice Zveze podeželske mladine Slovenije.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanjepolitika