Slovencem po svetu in domovini
V osrednjem švicarskem Marijinem romarskem svetišču v Einsidelnu je včeraj potekalo tradicionalno, že 56. romanje Slovencev, ki živijo v Švici in sosednjih državah. Prišlo jih je blizu 300. Najprej so se zbrali pri molitvi križevega pota, medtem je bilo spovedovanje, vrh srečanja pa je bila slovesna sveta maša v baziliki, ki jo je ob somaševanju župnika Davida Taljata in predsednika Zveze duhovnikov, ki delujejo v Evropi Dorija Pečovnika vodil škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev v zamejstvu in po svetu. Pri maši je bil navzoč tudi veleposlanik Republike Slovenije v Švici Iztok Grmek s sodelavci, ki je zbrane tudi nagovoril in vsem skupaj zaželel, da bi to tradicionalno romanje povezovalo vse Slovence v Švici, posebej pa se je zahvalil župniku Taljatu za njegovo požrtvovalno in povezovalno poslanstvo. Letošnjemu romanju sta dala poseben pečat Nika in Jakob, ki sta med mašo prejela zakrament svete birme. Škof se je rojakom zahvalil za njihovo zvestobo veri, kulturi in jeziku ter za mnoge dejavnosti, ki se odvijajo v njihovih skupnostih. Letošnje romanje je potekalo v svetem letu, ko smo vsi skupaj kot romarji upanja povabljeni, da smo žive priče radosti, poguma in odgovornosti drug do drugega ter da nam je mar za naše bližnje, je iz Einsiedelna v Švici še sporočil škof Jamnik.
Slovencem po svetu in domovini
V osrednjem švicarskem Marijinem romarskem svetišču v Einsidelnu je včeraj potekalo tradicionalno, že 56. romanje Slovencev, ki živijo v Švici in sosednjih državah. Prišlo jih je blizu 300. Najprej so se zbrali pri molitvi križevega pota, medtem je bilo spovedovanje, vrh srečanja pa je bila slovesna sveta maša v baziliki, ki jo je ob somaševanju župnika Davida Taljata in predsednika Zveze duhovnikov, ki delujejo v Evropi Dorija Pečovnika vodil škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev v zamejstvu in po svetu. Pri maši je bil navzoč tudi veleposlanik Republike Slovenije v Švici Iztok Grmek s sodelavci, ki je zbrane tudi nagovoril in vsem skupaj zaželel, da bi to tradicionalno romanje povezovalo vse Slovence v Švici, posebej pa se je zahvalil župniku Taljatu za njegovo požrtvovalno in povezovalno poslanstvo. Letošnjemu romanju sta dala poseben pečat Nika in Jakob, ki sta med mašo prejela zakrament svete birme. Škof se je rojakom zahvalil za njihovo zvestobo veri, kulturi in jeziku ter za mnoge dejavnosti, ki se odvijajo v njihovih skupnostih. Letošnje romanje je potekalo v svetem letu, ko smo vsi skupaj kot romarji upanja povabljeni, da smo žive priče radosti, poguma in odgovornosti drug do drugega ter da nam je mar za naše bližnje, je iz Einsiedelna v Švici še sporočil škof Jamnik.
Slovencem po svetu in domovini
Ob 60. študijskih dnevi Draga je izšel tudi jubilejni zbornik, ki prinaša oblikovne in vsebinske novosti. V oddaji ste slišali njegovo urednico Nadio Roncelli. Zbornik se deli v dva dela: v prvem so objavljeni kratki izvlečki predavanj in okroglih miz, ki so se zvrstili na lanskih 59. študijskih dnevih. Pripravili so jih pripravili: Jadranka Cergol, Jakob Tul, Martina Valentinčič, Erika Jazbar ter uredništvo. Običajnega obsežnega prepisa predavanj, srečanj in debat v zborniku ni, vendar so ob vsakem izvlečku natisnjene QR-kode, preko katerih se bralec lahko poveže na YouTube stran Slovenske prosvete, kjer si je mogoče ogledati video posnetke lanske Drage in slediti dogajanju v celoti. V drugem delu zbornika so zbrana pričevanja in razmišljanja ob letošnji 60. jubilejni Dragi. Napisali so jih: predsednik Društva slovenskih izobražecev Martin Brecelj, odbornica društva in hčerka enega od ustanoviteljev Drage Anka Peterlin, nekdanji predsednik DSI Sergij Pahor, nekdanji predsednik Slovenske prosvete Marij Maver, predavatelj na prvi Dragi leta 1966 Drago Štoka, predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, redna obiskovalka Drage Marilka Koršič z Goriškega, udeleženec prve Drage Valentin Inzko iz Koroške, predavatelj na Dragi 1985 Gregor Batagelj med Buenos Airesom in Slovenijo, obiskovalka Drage Mirjam Oblak iz Buenos Airesa, predavatelj na Dragi 1987 Andrej Fink med Buenos Airesom in Slovenijo, organizatorka Drage mladih Ksenija Kosmač iz Trsta, avtor knjige Karla. Udba o Dragi Igor Omerza, novinarka Večera Darka Zvonar Predan. Ivo Jevnikar je avtor zapisa o Draginih zbornikih, video posnetkih in priznanju, red za zasluge, ki ga je Draga leta 2015 prejela od predsednik RS Boruta Pahorja. V tretjem delu zbornika je objavljen seznam tem in predavateljev, ki so v letih 1966–2024 ustvarjali Drago. V oddaji ste slišali tudi o priznanju, ki ga je organizatorjem Drage podelila občina Trst in druge novice iz zamejstva in sveta.
Slovencem po svetu in domovini
Ob 60. študijskih dnevi Draga je izšel tudi jubilejni zbornik, ki prinaša oblikovne in vsebinske novosti. V oddaji ste slišali njegovo urednico Nadio Roncelli. Zbornik se deli v dva dela: v prvem so objavljeni kratki izvlečki predavanj in okroglih miz, ki so se zvrstili na lanskih 59. študijskih dnevih. Pripravili so jih pripravili: Jadranka Cergol, Jakob Tul, Martina Valentinčič, Erika Jazbar ter uredništvo. Običajnega obsežnega prepisa predavanj, srečanj in debat v zborniku ni, vendar so ob vsakem izvlečku natisnjene QR-kode, preko katerih se bralec lahko poveže na YouTube stran Slovenske prosvete, kjer si je mogoče ogledati video posnetke lanske Drage in slediti dogajanju v celoti. V drugem delu zbornika so zbrana pričevanja in razmišljanja ob letošnji 60. jubilejni Dragi. Napisali so jih: predsednik Društva slovenskih izobražecev Martin Brecelj, odbornica društva in hčerka enega od ustanoviteljev Drage Anka Peterlin, nekdanji predsednik DSI Sergij Pahor, nekdanji predsednik Slovenske prosvete Marij Maver, predavatelj na prvi Dragi leta 1966 Drago Štoka, predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, redna obiskovalka Drage Marilka Koršič z Goriškega, udeleženec prve Drage Valentin Inzko iz Koroške, predavatelj na Dragi 1985 Gregor Batagelj med Buenos Airesom in Slovenijo, obiskovalka Drage Mirjam Oblak iz Buenos Airesa, predavatelj na Dragi 1987 Andrej Fink med Buenos Airesom in Slovenijo, organizatorka Drage mladih Ksenija Kosmač iz Trsta, avtor knjige Karla. Udba o Dragi Igor Omerza, novinarka Večera Darka Zvonar Predan. Ivo Jevnikar je avtor zapisa o Draginih zbornikih, video posnetkih in priznanju, red za zasluge, ki ga je Draga leta 2015 prejela od predsednik RS Boruta Pahorja. V tretjem delu zbornika je objavljen seznam tem in predavateljev, ki so v letih 1966–2024 ustvarjali Drago. V oddaji ste slišali tudi o priznanju, ki ga je organizatorjem Drage podelila občina Trst in druge novice iz zamejstva in sveta.
Duhovni nagovor
Zdravstveni delavci so v svetem letu upanja počaščeni za svoje sočutno in požrtvovalno delo. Njihovo poslanstvo je služenje življenju, prinašanje upanja bolnim in razodevanje Božje ljubezni. Nagovor jih spodbuja k vztrajnosti, vero in zaupanju ter vse vernike poziva k molitvi in solidarnosti z bolniki
Duhovni nagovor
Zdravstveni delavci so v svetem letu upanja počaščeni za svoje sočutno in požrtvovalno delo. Njihovo poslanstvo je služenje življenju, prinašanje upanja bolnim in razodevanje Božje ljubezni. Nagovor jih spodbuja k vztrajnosti, vero in zaupanju ter vse vernike poziva k molitvi in solidarnosti z bolniki
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Zakladi naše dediščine
Na Krki so pred tamkajšnjo podružnično osnovno šolo pred leti postavili učni čebelnjak, kjer pridelajo med, ki ima certifikat z geografsko označbo. Učencem, ki imajo veselje, predstavijo delo čebelarja, jih uvedejo v to lepo poslanstvo in jim obenem predstavijo dragocenost čebel ter pomen skrbi za naravo. V čebelnjak nas je popeljal Tonček Markovič.
Zakladi naše dediščine
Na Krki so pred tamkajšnjo podružnično osnovno šolo pred leti postavili učni čebelnjak, kjer pridelajo med, ki ima certifikat z geografsko označbo. Učencem, ki imajo veselje, predstavijo delo čebelarja, jih uvedejo v to lepo poslanstvo in jim obenem predstavijo dragocenost čebel ter pomen skrbi za naravo. V čebelnjak nas je popeljal Tonček Markovič.
Svetovalnica
Slišali smo nekaj duhovnih poudarkov, ki jih prinaša praznik Marijinega rojstva. Na našem kolesarskem romanju smo se ustavili v župniji Krka, kjer smo izvedeli tudi, kako tamkajšnji župnik, ki je bil naš gost, združuje svoje duhovniško poslanstvo s še enim poklicem - Dejan Pavlin je namreč tudi medicinski tehnik in voznik reševalnega vozila.
Svetovalnica
Slišali smo nekaj duhovnih poudarkov, ki jih prinaša praznik Marijinega rojstva. Na našem kolesarskem romanju smo se ustavili v župniji Krka, kjer smo izvedeli tudi, kako tamkajšnji župnik, ki je bil naš gost, združuje svoje duhovniško poslanstvo s še enim poklicem - Dejan Pavlin je namreč tudi medicinski tehnik in voznik reševalnega vozila.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Gradimo odprto družbo
Jezuitsko združenje za begunce JRS Evropa je ob svetovnem dnevu beguncev pripravilo izjavo z naslovom: Od zanikanja do dostojanstva, od priznanja do dostojanstva - povrnitev pravic in gradnja prihodnosti z begunci. V njej med drugim piše: Ob svetovnem dnevu beguncev 2025 se svet nahaja na kritičnem razpotju pri ravnanju z begunci, ki so bili prisilno razseljeni. Ta dan ni le trenutek spomina, temveč poziv k ukrepanju, politični imperativ in moralna obveznost, da se spoprimemo s sistemi izključevanja, zapuščanja in nasilja, s katerimi se vsak dan soočajo milijoni beguncev. Danes je več kot 110 milijonov ljudi po vsem svetu prisilno razseljenih zaradi vojn, preganjanja, podnebnih kriz in sistemskih neenakosti. Med njimi je le 36,9 milijona uradno priznanih kot begunci. A namesto zaščite se prepogosto srečujejo z zidovi, odrivanjem in molkom.
V zaključku piše: Naše poslanstvo pri JRS je že od nekdaj spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe. To poslanstvo temelji na vrednotah človeškega dostojanstva, pravičnosti in bratstva. Ti niso abstraktni ideali - so temelj miroljubnih in pluralističnih družb. Ob svetovnem dnevu beguncev zavrnimo politiko strahu in oblikujmo politiko dobrodošlice. Preidimo od zanikanja k dostojanstvu, od izključenosti k srečanju. Prihodnost z begunci je prihodnost upanja, zanje in za vse nas.
Gradimo odprto družbo
Jezuitsko združenje za begunce JRS Evropa je ob svetovnem dnevu beguncev pripravilo izjavo z naslovom: Od zanikanja do dostojanstva, od priznanja do dostojanstva - povrnitev pravic in gradnja prihodnosti z begunci. V njej med drugim piše: Ob svetovnem dnevu beguncev 2025 se svet nahaja na kritičnem razpotju pri ravnanju z begunci, ki so bili prisilno razseljeni. Ta dan ni le trenutek spomina, temveč poziv k ukrepanju, politični imperativ in moralna obveznost, da se spoprimemo s sistemi izključevanja, zapuščanja in nasilja, s katerimi se vsak dan soočajo milijoni beguncev. Danes je več kot 110 milijonov ljudi po vsem svetu prisilno razseljenih zaradi vojn, preganjanja, podnebnih kriz in sistemskih neenakosti. Med njimi je le 36,9 milijona uradno priznanih kot begunci. A namesto zaščite se prepogosto srečujejo z zidovi, odrivanjem in molkom.
V zaključku piše: Naše poslanstvo pri JRS je že od nekdaj spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe. To poslanstvo temelji na vrednotah človeškega dostojanstva, pravičnosti in bratstva. Ti niso abstraktni ideali - so temelj miroljubnih in pluralističnih družb. Ob svetovnem dnevu beguncev zavrnimo politiko strahu in oblikujmo politiko dobrodošlice. Preidimo od zanikanja k dostojanstvu, od izključenosti k srečanju. Prihodnost z begunci je prihodnost upanja, zanje in za vse nas.
Slovencem po svetu in domovini
Odvetnik Rudi Vouk je prejel nagrado, poimenovano po Ferdinandu Bergerju, s katero Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora nagrajuje civilnodružbeno zavzemanje. Odličje je prejel tudi Alaaeddin Alhalabi, po rodu iz Sirije, ki v februarskem atentatu v Beljaku storilca z avtom podrl na tla. V govoru je Colette M. Schmidt, urednica časnika „Der Standard, obema nagrajencema izrazila spoštovanje za pogum in vztrajnost, lik odvetnika Rudija Vouka pa predstavila v luči 70. obletnice Avstrijske državne pogodbe (ADP) in 7. člena. Nato je vključila še zadnji politični razplet. „Žalostno in sramotno je, da spet stojimo pred pomazanimi dvojezičnimi krajevnimi napisi – več kot 50 let po pogromu na dvojezična napise, ko je oče takrat sedemletnega Rudija Vouka pobral uničene dvojezične table in sina fotografiral pred praznimi tablicami. Vse dvojezične krajevne table, tarče zadnjega vandalizma, se nahajajo v okolici Muzeja Peršman, za katerega je po policijski raciji julija nastopil kot odvetnik Rudi Vouk“, je v govoru povzela Colette M. Schmidt. Obema nagrajencema je čestitala državnozborska poslanka in deželna govornica zelenih Olga Voglauer. V izjavi je zapisala, da sta oba pokazala, kaj pomeni odgovornost v demokraciji. Voukovo zavzemanje za pravice manjšin, pravno državo in demokracijo že desetletja oblikuje Koroško in Avstrijo ter si zasluži najvišje priznanje, je med drugim zapisala. Rudiju Vouku je na družbenem omrežju X čestitala slovenska ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.
Komentar tedna
Duhovna misel
Ko je mali kenguru prvič pokukal iz vreče, kjer ga je nosila mama, je poln navdušenja vzkliknil: O, kako čudovit je svet! Mami, kdaj mi boš dovolila ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. oktober 2025 ob 05-ih
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o misijonu v dekaniji Kranj, dobršen del oddaje pa smo posvetili tragičnemu dogodku v Novem mestu, kjer je skupina Romov do smrti pretepla 48 letnega domačina. Ali so smrt domačina povzročili Romi ali kriminalci? Kakšne bi bile lahko rešitve (le 20 odstotkov Romov konča osnovno šolo, večina jih živi od socialne pomoči in kriminala)?
Slovencem po svetu in domovini
Odvetnik Rudi Vouk je prejel nagrado, poimenovano po Ferdinandu Bergerju, s katero Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora nagrajuje civilnodružbeno zavzemanje. Odličje je prejel tudi Alaaeddin Alhalabi, po rodu iz Sirije, ki v februarskem atentatu v Beljaku storilca z avtom podrl na tla. V govoru je Colette M. Schmidt, urednica časnika „Der Standard, obema nagrajencema izrazila spoštovanje za pogum in vztrajnost, lik odvetnika Rudija Vouka pa predstavila v luči 70. obletnice Avstrijske državne pogodbe (ADP) in 7. člena. Nato je vključila še zadnji politični razplet. „Žalostno in sramotno je, da spet stojimo pred pomazanimi dvojezičnimi krajevnimi napisi – več kot 50 let po pogromu na dvojezična napise, ko je oče takrat sedemletnega Rudija Vouka pobral uničene dvojezične table in sina fotografiral pred praznimi tablicami. Vse dvojezične krajevne table, tarče zadnjega vandalizma, se nahajajo v okolici Muzeja Peršman, za katerega je po policijski raciji julija nastopil kot odvetnik Rudi Vouk“, je v govoru povzela Colette M. Schmidt. Obema nagrajencema je čestitala državnozborska poslanka in deželna govornica zelenih Olga Voglauer. V izjavi je zapisala, da sta oba pokazala, kaj pomeni odgovornost v demokraciji. Voukovo zavzemanje za pravice manjšin, pravno državo in demokracijo že desetletja oblikuje Koroško in Avstrijo ter si zasluži najvišje priznanje, je med drugim zapisala. Rudiju Vouku je na družbenem omrežju X čestitala slovenska ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o misijonu v dekaniji Kranj, dobršen del oddaje pa smo posvetili tragičnemu dogodku v Novem mestu, kjer je skupina Romov do smrti pretepla 48 letnega domačina. Ali so smrt domačina povzročili Romi ali kriminalci? Kakšne bi bile lahko rešitve (le 20 odstotkov Romov konča osnovno šolo, večina jih živi od socialne pomoči in kriminala)?
Kulturni utrinki
V Narodni galeriji v Ljubljani se zaključuje velika umetnostna razstava Barok slikarstvo in kiparstvo. Na ogled bo še do 9. novembra in pred mikrofon smo povabili direktorico dr. Barbaro Jaki, ki nas je v času jesenskih počitnic povabila k ogledu nekaterih največjih likovnih zakladov pri nas. Hkrati pa nam je predstavila tudi tri prihajajoče razstave, ki bodo obiskovalce razveselile v mesecu novembru.
Komentar Zanima.me
V Novem mestu je umrl človek. Oče, mož, član lokalne skupnosti. Pred lokalom, pred očmi ljudi, v času, ko država rada govori o skupnosti, strpnosti in dialogu. Ko so fotografije in posnetki krožili po spletu, so mediji povedali, kar so pač lahko povedali; nekateri previdno, drugi bolj neposredno. Policija je delala svoje, premier je sklical krizni sestanek. Zgolj trenutna kriza? Pošteno bi bilo povedati resnico: kriza ni včerajšnja, kriza je večletna. In ni lokalna, je nacionalna. Več.