Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|3. 9. 2020
Boljše okoljske rešitve v gostinstvu

Urška, Maja, Graciela in Tina so iskale dobre rešitve z ekološkim odtisom pri plačevanju v restavracijah, gostilnah, lokalih in se posvetile tudi ostalim tiskanim materialom, ki so danes del poslovanja. Za okolje prijaznejše, pravijo dijakinje, bi bile telefonske aplikacije, preko katerih bi lahko vnaprej tudi naročali hrano, s tem pa bi uravnovesili tudi pretok gostov.

Boljše okoljske rešitve v gostinstvu

Urška, Maja, Graciela in Tina so iskale dobre rešitve z ekološkim odtisom pri plačevanju v restavracijah, gostilnah, lokalih in se posvetile tudi ostalim tiskanim materialom, ki so danes del poslovanja. Za okolje prijaznejše, pravijo dijakinje, bi bile telefonske aplikacije, preko katerih bi lahko vnaprej tudi naročali hrano, s tem pa bi uravnovesili tudi pretok gostov.

inovativnostdružbaodnosikulinarikapodjetništvomladi

Ni meje za dobre ideje

Boljše okoljske rešitve v gostinstvu
Urška, Maja, Graciela in Tina so iskale dobre rešitve z ekološkim odtisom pri plačevanju v restavracijah, gostilnah, lokalih in se posvetile tudi ostalim tiskanim materialom, ki so danes del poslovanja. Za okolje prijaznejše, pravijo dijakinje, bi bile telefonske aplikacije, preko katerih bi lahko vnaprej tudi naročali hrano, s tem pa bi uravnovesili tudi pretok gostov.
VEČ ...|3. 9. 2020
Boljše okoljske rešitve v gostinstvu
Urška, Maja, Graciela in Tina so iskale dobre rešitve z ekološkim odtisom pri plačevanju v restavracijah, gostilnah, lokalih in se posvetile tudi ostalim tiskanim materialom, ki so danes del poslovanja. Za okolje prijaznejše, pravijo dijakinje, bi bile telefonske aplikacije, preko katerih bi lahko vnaprej tudi naročali hrano, s tem pa bi uravnovesili tudi pretok gostov.

Nataša Ličen

inovativnostdružbaodnosikulinarikapodjetništvomladi

Naš pogled

VEČ ...|18. 8. 2020
Klic iz plitvine poenostavljanja

Poletje je čas, ko se naši vrtovi bohotijo v različnih barvah, v medijih pa se ta čas imenuje čas kislih kumaric. Obdobje dopustov je praviloma čas, ko se družbeno dogajanje nekoliko umiri, na površje pa priplavajo tiste zimzelene novičke, včasih le delno resnične, premnogokrat pa povsem nepomembne.

Živimo namreč v času, ko nas zaposlujejo novice iz najbolj oddaljenih koncev sveta, ne glede na njihovo resnično pomembnost za naš obstoj in prihodnost. Uredniki teh in onih spletnih kanalov skrbijo, da se naš pogled vedno ujame na nekaj novega, svežega, na nekaj, kar bo vredno naše pozornosti. Seveda, če urednik sploh obstaja in njegovega dela ne opravlja kompleksen algoritem, ki pa je končno mogoče še bolj uspešen, vsaj kar se izračuna pričakovanih branj, klikov ali všečkov tiče. A zmožnost človeškega dojemanja se ni bistveno spremenila. Zmožnost pozornega spremljanja in pomnjenja podatkovnih bonbončkov, ki nam jih delijo in si jih delimo med seboj, je omejena. In čeprav je Slovencu svet bližje in bolj dostopen, kot je bil stoletje ali dve nazaj, pa sta njegovo razumevanje in dojemanje verjetno še vedno tako oddaljeni kot sta bili. Ta poplava dražljajev, ki prihajajo od tu in tam, nam jemlje čas in moč, da bi živeli zdaj in tukaj. Da bi razumeli svoje domače okolje, svoje odnose, da bi svoj čas, ljubezen in žrtev darovali za svet okoli nas.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Klic iz plitvine poenostavljanja

Poletje je čas, ko se naši vrtovi bohotijo v različnih barvah, v medijih pa se ta čas imenuje čas kislih kumaric. Obdobje dopustov je praviloma čas, ko se družbeno dogajanje nekoliko umiri, na površje pa priplavajo tiste zimzelene novičke, včasih le delno resnične, premnogokrat pa povsem nepomembne.

Živimo namreč v času, ko nas zaposlujejo novice iz najbolj oddaljenih koncev sveta, ne glede na njihovo resnično pomembnost za naš obstoj in prihodnost. Uredniki teh in onih spletnih kanalov skrbijo, da se naš pogled vedno ujame na nekaj novega, svežega, na nekaj, kar bo vredno naše pozornosti. Seveda, če urednik sploh obstaja in njegovega dela ne opravlja kompleksen algoritem, ki pa je končno mogoče še bolj uspešen, vsaj kar se izračuna pričakovanih branj, klikov ali všečkov tiče. A zmožnost človeškega dojemanja se ni bistveno spremenila. Zmožnost pozornega spremljanja in pomnjenja podatkovnih bonbončkov, ki nam jih delijo in si jih delimo med seboj, je omejena. In čeprav je Slovencu svet bližje in bolj dostopen, kot je bil stoletje ali dve nazaj, pa sta njegovo razumevanje in dojemanje verjetno še vedno tako oddaljeni kot sta bili. Ta poplava dražljajev, ki prihajajo od tu in tam, nam jemlje čas in moč, da bi živeli zdaj in tukaj. Da bi razumeli svoje domače okolje, svoje odnose, da bi svoj čas, ljubezen in žrtev darovali za svet okoli nas.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

komentardružbaposameznikodgovornost

Naš pogled

Klic iz plitvine poenostavljanja

Poletje je čas, ko se naši vrtovi bohotijo v različnih barvah, v medijih pa se ta čas imenuje čas kislih kumaric. Obdobje dopustov je praviloma čas, ko se družbeno dogajanje nekoliko umiri, na površje pa priplavajo tiste zimzelene novičke, včasih le delno resnične, premnogokrat pa povsem nepomembne.

Živimo namreč v času, ko nas zaposlujejo novice iz najbolj oddaljenih koncev sveta, ne glede na njihovo resnično pomembnost za naš obstoj in prihodnost. Uredniki teh in onih spletnih kanalov skrbijo, da se naš pogled vedno ujame na nekaj novega, svežega, na nekaj, kar bo vredno naše pozornosti. Seveda, če urednik sploh obstaja in njegovega dela ne opravlja kompleksen algoritem, ki pa je končno mogoče še bolj uspešen, vsaj kar se izračuna pričakovanih branj, klikov ali všečkov tiče. A zmožnost človeškega dojemanja se ni bistveno spremenila. Zmožnost pozornega spremljanja in pomnjenja podatkovnih bonbončkov, ki nam jih delijo in si jih delimo med seboj, je omejena. In čeprav je Slovencu svet bližje in bolj dostopen, kot je bil stoletje ali dve nazaj, pa sta njegovo razumevanje in dojemanje verjetno še vedno tako oddaljeni kot sta bili. Ta poplava dražljajev, ki prihajajo od tu in tam, nam jemlje čas in moč, da bi živeli zdaj in tukaj. Da bi razumeli svoje domače okolje, svoje odnose, da bi svoj čas, ljubezen in žrtev darovali za svet okoli nas.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

VEČ ...|18. 8. 2020
Klic iz plitvine poenostavljanja

Poletje je čas, ko se naši vrtovi bohotijo v različnih barvah, v medijih pa se ta čas imenuje čas kislih kumaric. Obdobje dopustov je praviloma čas, ko se družbeno dogajanje nekoliko umiri, na površje pa priplavajo tiste zimzelene novičke, včasih le delno resnične, premnogokrat pa povsem nepomembne.

Živimo namreč v času, ko nas zaposlujejo novice iz najbolj oddaljenih koncev sveta, ne glede na njihovo resnično pomembnost za naš obstoj in prihodnost. Uredniki teh in onih spletnih kanalov skrbijo, da se naš pogled vedno ujame na nekaj novega, svežega, na nekaj, kar bo vredno naše pozornosti. Seveda, če urednik sploh obstaja in njegovega dela ne opravlja kompleksen algoritem, ki pa je končno mogoče še bolj uspešen, vsaj kar se izračuna pričakovanih branj, klikov ali všečkov tiče. A zmožnost človeškega dojemanja se ni bistveno spremenila. Zmožnost pozornega spremljanja in pomnjenja podatkovnih bonbončkov, ki nam jih delijo in si jih delimo med seboj, je omejena. In čeprav je Slovencu svet bližje in bolj dostopen, kot je bil stoletje ali dve nazaj, pa sta njegovo razumevanje in dojemanje verjetno še vedno tako oddaljeni kot sta bili. Ta poplava dražljajev, ki prihajajo od tu in tam, nam jemlje čas in moč, da bi živeli zdaj in tukaj. Da bi razumeli svoje domače okolje, svoje odnose, da bi svoj čas, ljubezen in žrtev darovali za svet okoli nas.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Andrej Jerman

komentardružbaposameznikodgovornost

Sol in luč

VEČ ...|11. 8. 2020
Zakaj zlo, če Bog obstaja? - Frederic Guillaud

Zakon gravitacije, ki pogojuje naš obstoj, je nekaj zelo dobrega. Toda če skočite skozi okno, umrete. Krhkost je kot neizbežna druga stran lepote človeštva. Tako v kratkem intervjuju, ki je izšel v prilogi revije Božje okolje Alfa in omega, francoski filozof in duhovnik, Frederic Guillaud.

Zakaj zlo, če Bog obstaja? - Frederic Guillaud

Zakon gravitacije, ki pogojuje naš obstoj, je nekaj zelo dobrega. Toda če skočite skozi okno, umrete. Krhkost je kot neizbežna druga stran lepote človeštva. Tako v kratkem intervjuju, ki je izšel v prilogi revije Božje okolje Alfa in omega, francoski filozof in duhovnik, Frederic Guillaud.

odnosiduhovnost

Sol in luč

Zakaj zlo, če Bog obstaja? - Frederic Guillaud
Zakon gravitacije, ki pogojuje naš obstoj, je nekaj zelo dobrega. Toda če skočite skozi okno, umrete. Krhkost je kot neizbežna druga stran lepote človeštva. Tako v kratkem intervjuju, ki je izšel v prilogi revije Božje okolje Alfa in omega, francoski filozof in duhovnik, Frederic Guillaud.
VEČ ...|11. 8. 2020
Zakaj zlo, če Bog obstaja? - Frederic Guillaud
Zakon gravitacije, ki pogojuje naš obstoj, je nekaj zelo dobrega. Toda če skočite skozi okno, umrete. Krhkost je kot neizbežna druga stran lepote človeštva. Tako v kratkem intervjuju, ki je izšel v prilogi revije Božje okolje Alfa in omega, francoski filozof in duhovnik, Frederic Guillaud.

Tadej Sadar

odnosiduhovnost

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|23. 7. 2020
Eko zabave

Skupina dijakov Lara, Klara, Ivan, Sabina in Lana so v sklopu šolskih poslovnih idej iskali dobro rešitev za okolje in si domislili eko zabavo. Morda je prav zdaj, tudi zaradi omejenih stikov korone, pravi čas za premislek o številnejšem druženju in predvsem, kaj pustimo za seboj, koliko plastike in ostalega onesnaženja.

Eko zabave

Skupina dijakov Lara, Klara, Ivan, Sabina in Lana so v sklopu šolskih poslovnih idej iskali dobro rešitev za okolje in si domislili eko zabavo. Morda je prav zdaj, tudi zaradi omejenih stikov korone, pravi čas za premislek o številnejšem druženju in predvsem, kaj pustimo za seboj, koliko plastike in ostalega onesnaženja.

družbaizobraževanjeposlovnostinovativnostmladi

Ni meje za dobre ideje

Eko zabave
Skupina dijakov Lara, Klara, Ivan, Sabina in Lana so v sklopu šolskih poslovnih idej iskali dobro rešitev za okolje in si domislili eko zabavo. Morda je prav zdaj, tudi zaradi omejenih stikov korone, pravi čas za premislek o številnejšem druženju in predvsem, kaj pustimo za seboj, koliko plastike in ostalega onesnaženja.
VEČ ...|23. 7. 2020
Eko zabave
Skupina dijakov Lara, Klara, Ivan, Sabina in Lana so v sklopu šolskih poslovnih idej iskali dobro rešitev za okolje in si domislili eko zabavo. Morda je prav zdaj, tudi zaradi omejenih stikov korone, pravi čas za premislek o številnejšem druženju in predvsem, kaj pustimo za seboj, koliko plastike in ostalega onesnaženja.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeposlovnostinovativnostmladi

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|18. 6. 2020
Nujno je uravnavanje populacije zveri

Agencija Republike Slovenije za okolje je pred tednom na podlagi Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah izdala dovoljenje za selektiven in tudi krajevno omejen odvzem 115 medvedov iz narave pod strogo nadzorovanimi pogoji. Za ta korak so se odločili zaradi povečanih konfliktov, ki so posledica velikih gostot in značilnosti znotraj vrstnih odnosov med medvedi. Kaj o tem meni mag. Stane Bergant?

Nujno je uravnavanje populacije zveri

Agencija Republike Slovenije za okolje je pred tednom na podlagi Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah izdala dovoljenje za selektiven in tudi krajevno omejen odvzem 115 medvedov iz narave pod strogo nadzorovanimi pogoji. Za ta korak so se odločili zaradi povečanih konfliktov, ki so posledica velikih gostot in značilnosti znotraj vrstnih odnosov med medvedi. Kaj o tem meni mag. Stane Bergant?

kmetijstvosvetovanjepolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Nujno je uravnavanje populacije zveri
Agencija Republike Slovenije za okolje je pred tednom na podlagi Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah izdala dovoljenje za selektiven in tudi krajevno omejen odvzem 115 medvedov iz narave pod strogo nadzorovanimi pogoji. Za ta korak so se odločili zaradi povečanih konfliktov, ki so posledica velikih gostot in značilnosti znotraj vrstnih odnosov med medvedi. Kaj o tem meni mag. Stane Bergant?
VEČ ...|18. 6. 2020
Nujno je uravnavanje populacije zveri
Agencija Republike Slovenije za okolje je pred tednom na podlagi Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah izdala dovoljenje za selektiven in tudi krajevno omejen odvzem 115 medvedov iz narave pod strogo nadzorovanimi pogoji. Za ta korak so se odločili zaradi povečanih konfliktov, ki so posledica velikih gostot in značilnosti znotraj vrstnih odnosov med medvedi. Kaj o tem meni mag. Stane Bergant?

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjepolitika

Naš pogled

VEČ ...|2. 6. 2020
Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

komentarkoronavirusinfopolitika

Naš pogled

Kolesarji ne določajo moje poti!
Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?
VEČ ...|2. 6. 2020
Kolesarji ne določajo moje poti!
Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Alen Salihović

komentarkoronavirusinfopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 5. 2020
Slovenija je biotsko zelo raznolika

Ob Svetovnem dnevu biotske raznolikosti, 22. maju, smo k pogovoru za jutranji program povabili dr. Jožeta Bavcona iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.

Slovenija je biotsko zelo raznolika

Ob Svetovnem dnevu biotske raznolikosti, 22. maju, smo k pogovoru za jutranji program povabili dr. Jožeta Bavcona iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.

izobraževanjenaravapogovorokoljedružba

Informativni prispevki

Slovenija je biotsko zelo raznolika
Ob Svetovnem dnevu biotske raznolikosti, 22. maju, smo k pogovoru za jutranji program povabili dr. Jožeta Bavcona iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.
VEČ ...|28. 5. 2020
Slovenija je biotsko zelo raznolika
Ob Svetovnem dnevu biotske raznolikosti, 22. maju, smo k pogovoru za jutranji program povabili dr. Jožeta Bavcona iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.

Nataša Ličen

izobraževanjenaravapogovorokoljedružba

Doživetja narave

VEČ ...|22. 5. 2020
O biodiverziteti z mag. Teom Hrvojem Oršaničem

Konec maja obeležujemo pomembne okoljske dneve. Ker smo v jubilejnem letu okoljevarstva pri nas, saj je januarja minilo 100 let od prve pobude za organizirano varstvo slovenske narave, smo v oddajo Doživetja narave povabili direktorja Zavoda za varstvo narave mag. Tea Hrvoja Oršaniča.

O biodiverziteti z mag. Teom Hrvojem Oršaničem

Konec maja obeležujemo pomembne okoljske dneve. Ker smo v jubilejnem letu okoljevarstva pri nas, saj je januarja minilo 100 let od prve pobude za organizirano varstvo slovenske narave, smo v oddajo Doživetja narave povabili direktorja Zavoda za varstvo narave mag. Tea Hrvoja Oršaniča.

naravabiotska pestrostdan parkovnaravovarstvoekologija

Doživetja narave

O biodiverziteti z mag. Teom Hrvojem Oršaničem
Konec maja obeležujemo pomembne okoljske dneve. Ker smo v jubilejnem letu okoljevarstva pri nas, saj je januarja minilo 100 let od prve pobude za organizirano varstvo slovenske narave, smo v oddajo Doživetja narave povabili direktorja Zavoda za varstvo narave mag. Tea Hrvoja Oršaniča.
VEČ ...|22. 5. 2020
O biodiverziteti z mag. Teom Hrvojem Oršaničem
Konec maja obeležujemo pomembne okoljske dneve. Ker smo v jubilejnem letu okoljevarstva pri nas, saj je januarja minilo 100 let od prve pobude za organizirano varstvo slovenske narave, smo v oddajo Doživetja narave povabili direktorja Zavoda za varstvo narave mag. Tea Hrvoja Oršaniča.

Blaž Lesnik

naravabiotska pestrostdan parkovnaravovarstvoekologija

Svetovalnica

VEČ ...|21. 5. 2020
Duhovna svetovalnica

Govorili smo o iskanju notranjega miru v teh nemirnih časih in o tem, kaj pravzaprav za človeka pomeni kriza. Predstavili smo tudi prenovljeno revijo Božje okolje. Z nami so bili uredniki revije Darja Šneberger Brežnik, Marjan Pogačnik in p. Ivan Platovnjak.

Duhovna svetovalnica

Govorili smo o iskanju notranjega miru v teh nemirnih časih in o tem, kaj pravzaprav za človeka pomeni kriza. Predstavili smo tudi prenovljeno revijo Božje okolje. Z nami so bili uredniki revije Darja Šneberger Brežnik, Marjan Pogačnik in p. Ivan Platovnjak.

duhovnostsvetovanje

Svetovalnica

Duhovna svetovalnica
Govorili smo o iskanju notranjega miru v teh nemirnih časih in o tem, kaj pravzaprav za človeka pomeni kriza. Predstavili smo tudi prenovljeno revijo Božje okolje. Z nami so bili uredniki revije Darja Šneberger Brežnik, Marjan Pogačnik in p. Ivan Platovnjak.
VEČ ...|21. 5. 2020
Duhovna svetovalnica
Govorili smo o iskanju notranjega miru v teh nemirnih časih in o tem, kaj pravzaprav za človeka pomeni kriza. Predstavili smo tudi prenovljeno revijo Božje okolje. Z nami so bili uredniki revije Darja Šneberger Brežnik, Marjan Pogačnik in p. Ivan Platovnjak.

Blaž Lesnik

duhovnostsvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|15. 5. 2020
Napadi zveri terjajo zakonodajne spremembe

Ministrica dr. Aleksandro Pivec je lani pomembno prispevala k začetku reševanja škod po zvereh na domačih živalih. Pristojno ministrstvo za okolje in prostor pod prejšnjim ministrom kasneje ni opravilo obljubljenega dela in zdaj smo spet pred dejstvom masakra nad pašno živino in drobnico. In kako ministrica zdaj vidi trenutno stanje?

Napadi zveri terjajo zakonodajne spremembe

Ministrica dr. Aleksandro Pivec je lani pomembno prispevala k začetku reševanja škod po zvereh na domačih živalih. Pristojno ministrstvo za okolje in prostor pod prejšnjim ministrom kasneje ni opravilo obljubljenega dela in zdaj smo spet pred dejstvom masakra nad pašno živino in drobnico. In kako ministrica zdaj vidi trenutno stanje?

kmetijstvosvetovanjepolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Napadi zveri terjajo zakonodajne spremembe
Ministrica dr. Aleksandro Pivec je lani pomembno prispevala k začetku reševanja škod po zvereh na domačih živalih. Pristojno ministrstvo za okolje in prostor pod prejšnjim ministrom kasneje ni opravilo obljubljenega dela in zdaj smo spet pred dejstvom masakra nad pašno živino in drobnico. In kako ministrica zdaj vidi trenutno stanje?
VEČ ...|15. 5. 2020
Napadi zveri terjajo zakonodajne spremembe
Ministrica dr. Aleksandro Pivec je lani pomembno prispevala k začetku reševanja škod po zvereh na domačih živalih. Pristojno ministrstvo za okolje in prostor pod prejšnjim ministrom kasneje ni opravilo obljubljenega dela in zdaj smo spet pred dejstvom masakra nad pašno živino in drobnico. In kako ministrica zdaj vidi trenutno stanje?

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjepolitika

Doživetja narave

VEČ ...|8. 5. 2020
Potresi v Sloveniji

Samo v 20. stoletju se je v Sloveniji zgodilo 15 potresov, ki so dosegli ali presegli intenziteto 7 po evropski lestvici. Nedavni potres v Zagrebu nas je spomnil, da živimo na potresno aktivnem območju, ki ga zaznamuje idrijska tektonska prelomnica. O potresih smo se pogovarjali s seizmologinjo Ino Cecić iz agencije za okolje.

Potresi v Sloveniji

Samo v 20. stoletju se je v Sloveniji zgodilo 15 potresov, ki so dosegli ali presegli intenziteto 7 po evropski lestvici. Nedavni potres v Zagrebu nas je spomnil, da živimo na potresno aktivnem območju, ki ga zaznamuje idrijska tektonska prelomnica. O potresih smo se pogovarjali s seizmologinjo Ino Cecić iz agencije za okolje.

naravapotrestektonika

Doživetja narave

Potresi v Sloveniji
Samo v 20. stoletju se je v Sloveniji zgodilo 15 potresov, ki so dosegli ali presegli intenziteto 7 po evropski lestvici. Nedavni potres v Zagrebu nas je spomnil, da živimo na potresno aktivnem območju, ki ga zaznamuje idrijska tektonska prelomnica. O potresih smo se pogovarjali s seizmologinjo Ino Cecić iz agencije za okolje.
VEČ ...|8. 5. 2020
Potresi v Sloveniji
Samo v 20. stoletju se je v Sloveniji zgodilo 15 potresov, ki so dosegli ali presegli intenziteto 7 po evropski lestvici. Nedavni potres v Zagrebu nas je spomnil, da živimo na potresno aktivnem območju, ki ga zaznamuje idrijska tektonska prelomnica. O potresih smo se pogovarjali s seizmologinjo Ino Cecić iz agencije za okolje.

Blaž Lesnik

naravapotrestektonika

Ostanimo povezani

VEČ ...|25. 4. 2020
Maksimilijan File: Križni hodnik pripoveduje

Križni hodnik s svojimi štirimi kraki povezuje najpomembnejše samostanske dele, a ti štirje kraki simbolično ponazarjajo štiri razsežnosti tako menihovega kot življenja vsakega človeka: materialni svet, duševni svet, duhovno področje in socialno okolje. Tako nas v rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovarja stiški opat p. Maksimilijan File.

Maksimilijan File: Križni hodnik pripoveduje

Križni hodnik s svojimi štirimi kraki povezuje najpomembnejše samostanske dele, a ti štirje kraki simbolično ponazarjajo štiri razsežnosti tako menihovega kot življenja vsakega človeka: materialni svet, duševni svet, duhovno področje in socialno okolje. Tako nas v rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovarja stiški opat p. Maksimilijan File.

duhovnostnagovor

Ostanimo povezani

Maksimilijan File: Križni hodnik pripoveduje
Križni hodnik s svojimi štirimi kraki povezuje najpomembnejše samostanske dele, a ti štirje kraki simbolično ponazarjajo štiri razsežnosti tako menihovega kot življenja vsakega človeka: materialni svet, duševni svet, duhovno področje in socialno okolje. Tako nas v rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovarja stiški opat p. Maksimilijan File.
VEČ ...|25. 4. 2020
Maksimilijan File: Križni hodnik pripoveduje
Križni hodnik s svojimi štirimi kraki povezuje najpomembnejše samostanske dele, a ti štirje kraki simbolično ponazarjajo štiri razsežnosti tako menihovega kot življenja vsakega človeka: materialni svet, duševni svet, duhovno področje in socialno okolje. Tako nas v rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovarja stiški opat p. Maksimilijan File.

Marjan Bunič

duhovnostnagovor

Naš gost

VEČ ...|25. 4. 2020
Breda Bedina

V tednih, ko se je učenje iz šolskih klopi preselilo v domače okolje, smo v oddaji „Naš gost“ gostili Bredo Bedina, pobudnico pedagogike Montessori pri nas. Za čustveni, fizični in duševni razvoj, pravi, otroci potrebujejo ljubezen, razumevanje in spoštovanje njihovih razvojnih potreb ter spontane življenjske spodbude.

Breda Bedina

V tednih, ko se je učenje iz šolskih klopi preselilo v domače okolje, smo v oddaji „Naš gost“ gostili Bredo Bedina, pobudnico pedagogike Montessori pri nas. Za čustveni, fizični in duševni razvoj, pravi, otroci potrebujejo ljubezen, razumevanje in spoštovanje njihovih razvojnih potreb ter spontane življenjske spodbude.

družbaizobraževanjekomentarkulturamladiodnosipogovorvzgoja

Naš gost

Breda Bedina
V tednih, ko se je učenje iz šolskih klopi preselilo v domače okolje, smo v oddaji „Naš gost“ gostili Bredo Bedina, pobudnico pedagogike Montessori pri nas. Za čustveni, fizični in duševni razvoj, pravi, otroci potrebujejo ljubezen, razumevanje in spoštovanje njihovih razvojnih potreb ter spontane življenjske spodbude.
VEČ ...|25. 4. 2020
Breda Bedina
V tednih, ko se je učenje iz šolskih klopi preselilo v domače okolje, smo v oddaji „Naš gost“ gostili Bredo Bedina, pobudnico pedagogike Montessori pri nas. Za čustveni, fizični in duševni razvoj, pravi, otroci potrebujejo ljubezen, razumevanje in spoštovanje njihovih razvojnih potreb ter spontane življenjske spodbude.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekomentarkulturamladiodnosipogovorvzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|22. 4. 2020
Kdo je v karanteni - človek ali planet Zemlja?

Na dan planeta Zemlja smo čas namenili okoljskim temam, v ospredje pa postavili vodo. Tudi o sporočilu filma Žejni svet je spregovoril gost na daljavo prof. dr. Mihael Toman z Biotehniške fakultete.

Kdo je v karanteni - človek ali planet Zemlja?

Na dan planeta Zemlja smo čas namenili okoljskim temam, v ospredje pa postavili vodo. Tudi o sporočilu filma Žejni svet je spregovoril gost na daljavo prof. dr. Mihael Toman z Biotehniške fakultete.

okoljenaravaplanetvodaekologijakoronavirus

Svetovalnica

Kdo je v karanteni - človek ali planet Zemlja?
Na dan planeta Zemlja smo čas namenili okoljskim temam, v ospredje pa postavili vodo. Tudi o sporočilu filma Žejni svet je spregovoril gost na daljavo prof. dr. Mihael Toman z Biotehniške fakultete.
VEČ ...|22. 4. 2020
Kdo je v karanteni - človek ali planet Zemlja?
Na dan planeta Zemlja smo čas namenili okoljskim temam, v ospredje pa postavili vodo. Tudi o sporočilu filma Žejni svet je spregovoril gost na daljavo prof. dr. Mihael Toman z Biotehniške fakultete.

Blaž Lesnik

okoljenaravaplanetvodaekologijakoronavirus

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|5. 3. 2020
Alternativa plastiki

Monika Kubelj je lastnica blagovne znamke BeFresh, s katero spodbujajo k drugačni izbiri pri vsakodnevni rabi predvsem izdelkov povezanih s plastiko, med katerimi so tudi zobne krtačke.

Alternativa plastiki

Monika Kubelj je lastnica blagovne znamke BeFresh, s katero spodbujajo k drugačni izbiri pri vsakodnevni rabi predvsem izdelkov povezanih s plastiko, med katerimi so tudi zobne krtačke.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

Alternativa plastiki
Monika Kubelj je lastnica blagovne znamke BeFresh, s katero spodbujajo k drugačni izbiri pri vsakodnevni rabi predvsem izdelkov povezanih s plastiko, med katerimi so tudi zobne krtačke.
VEČ ...|5. 3. 2020
Alternativa plastiki
Monika Kubelj je lastnica blagovne znamke BeFresh, s katero spodbujajo k drugačni izbiri pri vsakodnevni rabi predvsem izdelkov povezanih s plastiko, med katerimi so tudi zobne krtačke.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|27. 2. 2020
Vizija recikliranja

Sodobni človek pretirava v nakupovanju oblačil. Ogromne količine močno bremenijo okolje. Recikliranja tekstilij je dobra rešitev, o tem smo govorili z Aleksandro Lobnik z mariborske fakultete za strojništvo in Inštituta IOS.

Vizija recikliranja

Sodobni človek pretirava v nakupovanju oblačil. Ogromne količine močno bremenijo okolje. Recikliranja tekstilij je dobra rešitev, o tem smo govorili z Aleksandro Lobnik z mariborske fakultete za strojništvo in Inštituta IOS.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljesvetovanje

Ni meje za dobre ideje

Vizija recikliranja
Sodobni človek pretirava v nakupovanju oblačil. Ogromne količine močno bremenijo okolje. Recikliranja tekstilij je dobra rešitev, o tem smo govorili z Aleksandro Lobnik z mariborske fakultete za strojništvo in Inštituta IOS.
VEČ ...|27. 2. 2020
Vizija recikliranja
Sodobni človek pretirava v nakupovanju oblačil. Ogromne količine močno bremenijo okolje. Recikliranja tekstilij je dobra rešitev, o tem smo govorili z Aleksandro Lobnik z mariborske fakultete za strojništvo in Inštituta IOS.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljesvetovanje

Via positiva

VEČ ...|20. 2. 2020
Recikliranje tekstila

Slovenski znanstveniki združeni v mednarodno ekipo uspešno reciklirajo tekstil. Novost je pritegnila tudi svetovno znane proizvajalce. Aleksandra Lobnik z mariborske fakultete za strojništvo in Inštituta IOS je predstavila inovativno metodo.

Recikliranje tekstila

Slovenski znanstveniki združeni v mednarodno ekipo uspešno reciklirajo tekstil. Novost je pritegnila tudi svetovno znane proizvajalce. Aleksandra Lobnik z mariborske fakultete za strojništvo in Inštituta IOS je predstavila inovativno metodo.

družbaizobraževanjepogovorinovativnostpodjetništvogospodarstvookolje

Via positiva

Recikliranje tekstila
Slovenski znanstveniki združeni v mednarodno ekipo uspešno reciklirajo tekstil. Novost je pritegnila tudi svetovno znane proizvajalce. Aleksandra Lobnik z mariborske fakultete za strojništvo in Inštituta IOS je predstavila inovativno metodo.
VEČ ...|20. 2. 2020
Recikliranje tekstila
Slovenski znanstveniki združeni v mednarodno ekipo uspešno reciklirajo tekstil. Novost je pritegnila tudi svetovno znane proizvajalce. Aleksandra Lobnik z mariborske fakultete za strojništvo in Inštituta IOS je predstavila inovativno metodo.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovorinovativnostpodjetništvogospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|9. 1. 2020
Ležišče slovenske kakovosti in znanja

O zgodbi kakovostnih ležišč, ki so plod domačega znanja in inovacij, posebej o ležišču Reny, smo govorili z Markom Ilovarjem.

Ležišče slovenske kakovosti in znanja

O zgodbi kakovostnih ležišč, ki so plod domačega znanja in inovacij, posebej o ležišču Reny, smo govorili z Markom Ilovarjem.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljekulturapodjetništvopogovor

Ni meje za dobre ideje

Ležišče slovenske kakovosti in znanja
O zgodbi kakovostnih ležišč, ki so plod domačega znanja in inovacij, posebej o ležišču Reny, smo govorili z Markom Ilovarjem.
VEČ ...|9. 1. 2020
Ležišče slovenske kakovosti in znanja
O zgodbi kakovostnih ležišč, ki so plod domačega znanja in inovacij, posebej o ležišču Reny, smo govorili z Markom Ilovarjem.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljekulturapodjetništvopogovor

Svetovalnica

VEČ ...|6. 1. 2020
Ste že kupili rabljeno oblačilo?

Tekstilni odpadki, okolje, izmenjava oblačil so bile teme tokratne svetovalnice. Modna industrija narekuje smernice vsakih štirinajst dni. Nekakovostnih oblačil je vse več, zato jih tudi ne moremo ponovno uporabljati. Kako prekiniti začarani krog? Z nami je bila Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja.

Ste že kupili rabljeno oblačilo?

Tekstilni odpadki, okolje, izmenjava oblačil so bile teme tokratne svetovalnice. Modna industrija narekuje smernice vsakih štirinajst dni. Nekakovostnih oblačil je vse več, zato jih tudi ne moremo ponovno uporabljati. Kako prekiniti začarani krog? Z nami je bila Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja.

svetovanjepogovornarava

Svetovalnica

Ste že kupili rabljeno oblačilo?
Tekstilni odpadki, okolje, izmenjava oblačil so bile teme tokratne svetovalnice. Modna industrija narekuje smernice vsakih štirinajst dni. Nekakovostnih oblačil je vse več, zato jih tudi ne moremo ponovno uporabljati. Kako prekiniti začarani krog? Z nami je bila Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja.
VEČ ...|6. 1. 2020
Ste že kupili rabljeno oblačilo?
Tekstilni odpadki, okolje, izmenjava oblačil so bile teme tokratne svetovalnice. Modna industrija narekuje smernice vsakih štirinajst dni. Nekakovostnih oblačil je vse več, zato jih tudi ne moremo ponovno uporabljati. Kako prekiniti začarani krog? Z nami je bila Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja.

Blaž Lesnik

svetovanjepogovornarava

Komentar Domovina.je

VEČ ...|30. 12. 2019
Peter Merše: Kako vam Ljubljanski potniški promet zagotavlja “nevtralno okolje” in vas ne izpostavlja stališčem, ki bi vas jezila

Mineva dobro leto, odkar je LPP po pozivu aktivista Domna Savića z avtobusov, ne da bi o tem sploh obvestil naročnika, odstranil oglas Zavoda Živim. Kot smo na Domovini že pisali, je v njihovem dejanju Zagovornik načela enakosti prepoznal diskriminacijo, tožilstvo pa ne naklepa, da bi LPP Zavod živim diskiminiral.Po letu, ki je sledilo, se lahko vprašamo, kako je mogoče, da tožilstvo ne prepozna diskriminacije tam, kjer je za varuha načela enakosti povsem očitna, kdo je Domen Savić, da se pred njim pripogne vsako koleno v Ljubljani in na tožilstvu in kako, da na LPP avtobusih sploh še kdo lahko oglašuje, ko pa imajo vendar, kar se “zbujanja polemik” tiče, tako senzibilne standarde.O tem komentator.

Peter Merše: Kako vam Ljubljanski potniški promet zagotavlja “nevtralno okolje” in vas ne izpostavlja stališčem, ki bi vas jezila

Mineva dobro leto, odkar je LPP po pozivu aktivista Domna Savića z avtobusov, ne da bi o tem sploh obvestil naročnika, odstranil oglas Zavoda Živim. Kot smo na Domovini že pisali, je v njihovem dejanju Zagovornik načela enakosti prepoznal diskriminacijo, tožilstvo pa ne naklepa, da bi LPP Zavod živim diskiminiral.Po letu, ki je sledilo, se lahko vprašamo, kako je mogoče, da tožilstvo ne prepozna diskriminacije tam, kjer je za varuha načela enakosti povsem očitna, kdo je Domen Savić, da se pred njim pripogne vsako koleno v Ljubljani in na tožilstvu in kako, da na LPP avtobusih sploh še kdo lahko oglašuje, ko pa imajo vendar, kar se “zbujanja polemik” tiče, tako senzibilne standarde.O tem komentator.

komentardružba

Komentar Domovina.je

Peter Merše: Kako vam Ljubljanski potniški promet zagotavlja “nevtralno okolje” in vas ne izpostavlja stališčem, ki bi vas jezila
Mineva dobro leto, odkar je LPP po pozivu aktivista Domna Savića z avtobusov, ne da bi o tem sploh obvestil naročnika, odstranil oglas Zavoda Živim. Kot smo na Domovini že pisali, je v njihovem dejanju Zagovornik načela enakosti prepoznal diskriminacijo, tožilstvo pa ne naklepa, da bi LPP Zavod živim diskiminiral.Po letu, ki je sledilo, se lahko vprašamo, kako je mogoče, da tožilstvo ne prepozna diskriminacije tam, kjer je za varuha načela enakosti povsem očitna, kdo je Domen Savić, da se pred njim pripogne vsako koleno v Ljubljani in na tožilstvu in kako, da na LPP avtobusih sploh še kdo lahko oglašuje, ko pa imajo vendar, kar se “zbujanja polemik” tiče, tako senzibilne standarde.O tem komentator.
VEČ ...|30. 12. 2019
Peter Merše: Kako vam Ljubljanski potniški promet zagotavlja “nevtralno okolje” in vas ne izpostavlja stališčem, ki bi vas jezila
Mineva dobro leto, odkar je LPP po pozivu aktivista Domna Savića z avtobusov, ne da bi o tem sploh obvestil naročnika, odstranil oglas Zavoda Živim. Kot smo na Domovini že pisali, je v njihovem dejanju Zagovornik načela enakosti prepoznal diskriminacijo, tožilstvo pa ne naklepa, da bi LPP Zavod živim diskiminiral.Po letu, ki je sledilo, se lahko vprašamo, kako je mogoče, da tožilstvo ne prepozna diskriminacije tam, kjer je za varuha načela enakosti povsem očitna, kdo je Domen Savić, da se pred njim pripogne vsako koleno v Ljubljani in na tožilstvu in kako, da na LPP avtobusih sploh še kdo lahko oglašuje, ko pa imajo vendar, kar se “zbujanja polemik” tiče, tako senzibilne standarde.O tem komentator.

Peter Merše

komentardružba

Via positiva

VEČ ...|26. 12. 2019
Priložnost reciklirane elektronske opreme

Katja Zajko je uspešna mlada ženska, direktorica mednarodnega podjetja Recosi, s sedežem na Irskem. Pred nekaj leti so se razširili v ZDA in pred dvema letoma prišli tudi v Slovenijo. Uspešen model socialnega, trajnostnega poslovanja, recikliranje računalniške opreme, prenaša v naše okolje. Med Irsko in Slovenijo so podobnosti, a tudi razlike, govorila je o svojem poslovnem modelu, priložnostih recikliranja elektronske opreme in o trajnostni naravnanosti sodobnega poslovanja.

Priložnost reciklirane elektronske opreme

Katja Zajko je uspešna mlada ženska, direktorica mednarodnega podjetja Recosi, s sedežem na Irskem. Pred nekaj leti so se razširili v ZDA in pred dvema letoma prišli tudi v Slovenijo. Uspešen model socialnega, trajnostnega poslovanja, recikliranje računalniške opreme, prenaša v naše okolje. Med Irsko in Slovenijo so podobnosti, a tudi razlike, govorila je o svojem poslovnem modelu, priložnostih recikliranja elektronske opreme in o trajnostni naravnanosti sodobnega poslovanja.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljekulturapodjetništvopogovor

Via positiva

Priložnost reciklirane elektronske opreme
Katja Zajko je uspešna mlada ženska, direktorica mednarodnega podjetja Recosi, s sedežem na Irskem. Pred nekaj leti so se razširili v ZDA in pred dvema letoma prišli tudi v Slovenijo. Uspešen model socialnega, trajnostnega poslovanja, recikliranje računalniške opreme, prenaša v naše okolje. Med Irsko in Slovenijo so podobnosti, a tudi razlike, govorila je o svojem poslovnem modelu, priložnostih recikliranja elektronske opreme in o trajnostni naravnanosti sodobnega poslovanja.
VEČ ...|26. 12. 2019
Priložnost reciklirane elektronske opreme
Katja Zajko je uspešna mlada ženska, direktorica mednarodnega podjetja Recosi, s sedežem na Irskem. Pred nekaj leti so se razširili v ZDA in pred dvema letoma prišli tudi v Slovenijo. Uspešen model socialnega, trajnostnega poslovanja, recikliranje računalniške opreme, prenaša v naše okolje. Med Irsko in Slovenijo so podobnosti, a tudi razlike, govorila je o svojem poslovnem modelu, priložnostih recikliranja elektronske opreme in o trajnostni naravnanosti sodobnega poslovanja.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljekulturapodjetništvopogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|12. 12. 2019
Američan, ki v Bovcu vari pivo

V sklopu srebrnih radijskih akcij smo poleti obiskali tudi Posočje in oddajnik na Kaninu. V dolini Soče smo spoznali tudi mladega Američana, ki ga je v našo deželo privabila izbranka njegovega srca, ustalil se je in ustvaril eno od najinovativnejših podjetniških zgodb, v Bovcu namreč vari pivo.

Američan, ki v Bovcu vari pivo

V sklopu srebrnih radijskih akcij smo poleti obiskali tudi Posočje in oddajnik na Kaninu. V dolini Soče smo spoznali tudi mladega Američana, ki ga je v našo deželo privabila izbranka njegovega srca, ustalil se je in ustvaril eno od najinovativnejših podjetniških zgodb, v Bovcu namreč vari pivo.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljeturizempogovorpodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Američan, ki v Bovcu vari pivo
V sklopu srebrnih radijskih akcij smo poleti obiskali tudi Posočje in oddajnik na Kaninu. V dolini Soče smo spoznali tudi mladega Američana, ki ga je v našo deželo privabila izbranka njegovega srca, ustalil se je in ustvaril eno od najinovativnejših podjetniških zgodb, v Bovcu namreč vari pivo.
VEČ ...|12. 12. 2019
Američan, ki v Bovcu vari pivo
V sklopu srebrnih radijskih akcij smo poleti obiskali tudi Posočje in oddajnik na Kaninu. V dolini Soče smo spoznali tudi mladega Američana, ki ga je v našo deželo privabila izbranka njegovega srca, ustalil se je in ustvaril eno od najinovativnejših podjetniških zgodb, v Bovcu namreč vari pivo.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljeturizempogovorpodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|5. 12. 2019
Podjetje Figura z zunanjimi kuhinjami odgovarja na spremembe bivanja

Tomaž Okorn s podjetja Figura opaža vse večje zanimanje za zunanji kotiček, ki odgovarja na spremembe sodobnega človeka v načinu bivanja. Preveč zaprti med štiri stene, hrepenimo po zunanjem. To se odraža tudi v hotenjih vse več novograditeljev, ki že v začetku načrtujejo tudi letno kuhinjo ali prostor za druženje na prostem.

Podjetje Figura z zunanjimi kuhinjami odgovarja na spremembe bivanja

Tomaž Okorn s podjetja Figura opaža vse večje zanimanje za zunanji kotiček, ki odgovarja na spremembe sodobnega človeka v načinu bivanja. Preveč zaprti med štiri stene, hrepenimo po zunanjem. To se odraža tudi v hotenjih vse več novograditeljev, ki že v začetku načrtujejo tudi letno kuhinjo ali prostor za druženje na prostem.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljeoblikovanjekultura

Ni meje za dobre ideje

Podjetje Figura z zunanjimi kuhinjami odgovarja na spremembe bivanja
Tomaž Okorn s podjetja Figura opaža vse večje zanimanje za zunanji kotiček, ki odgovarja na spremembe sodobnega človeka v načinu bivanja. Preveč zaprti med štiri stene, hrepenimo po zunanjem. To se odraža tudi v hotenjih vse več novograditeljev, ki že v začetku načrtujejo tudi letno kuhinjo ali prostor za druženje na prostem.
VEČ ...|5. 12. 2019
Podjetje Figura z zunanjimi kuhinjami odgovarja na spremembe bivanja
Tomaž Okorn s podjetja Figura opaža vse večje zanimanje za zunanji kotiček, ki odgovarja na spremembe sodobnega človeka v načinu bivanja. Preveč zaprti med štiri stene, hrepenimo po zunanjem. To se odraža tudi v hotenjih vse več novograditeljev, ki že v začetku načrtujejo tudi letno kuhinjo ali prostor za druženje na prostem.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljeoblikovanjekultura

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|14. 11. 2019
Klun ambienti

Robert Klun, oblikovalec in arhitekt, je v družinskem podjetju pred skoraj štiridesetimi leti s sodelavci prerasel zgolj tapetniško delavnico. Večkrat nagrajeni za svoje delo, oblikovalske rešitve in učinkovitost si prizadevajo za celostno kakovost bivanja.

Klun ambienti

Robert Klun, oblikovalec in arhitekt, je v družinskem podjetju pred skoraj štiridesetimi leti s sodelavci prerasel zgolj tapetniško delavnico. Večkrat nagrajeni za svoje delo, oblikovalske rešitve in učinkovitost si prizadevajo za celostno kakovost bivanja.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljeoblikovanje

Ni meje za dobre ideje

Klun ambienti
Robert Klun, oblikovalec in arhitekt, je v družinskem podjetju pred skoraj štiridesetimi leti s sodelavci prerasel zgolj tapetniško delavnico. Večkrat nagrajeni za svoje delo, oblikovalske rešitve in učinkovitost si prizadevajo za celostno kakovost bivanja.
VEČ ...|14. 11. 2019
Klun ambienti
Robert Klun, oblikovalec in arhitekt, je v družinskem podjetju pred skoraj štiridesetimi leti s sodelavci prerasel zgolj tapetniško delavnico. Večkrat nagrajeni za svoje delo, oblikovalske rešitve in učinkovitost si prizadevajo za celostno kakovost bivanja.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljeoblikovanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|31. 10. 2019
Sožalnica

Sožalnica je nova ideja podjetja Zagožen, kot alternativa kupu sveč ob slovesu ljubljenih. Predstavil jo je direktor Branko Potočnik.

Sožalnica

Sožalnica je nova ideja podjetja Zagožen, kot alternativa kupu sveč ob slovesu ljubljenih. Predstavil jo je direktor Branko Potočnik.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

Sožalnica
Sožalnica je nova ideja podjetja Zagožen, kot alternativa kupu sveč ob slovesu ljubljenih. Predstavil jo je direktor Branko Potočnik.
VEČ ...|31. 10. 2019
Sožalnica
Sožalnica je nova ideja podjetja Zagožen, kot alternativa kupu sveč ob slovesu ljubljenih. Predstavil jo je direktor Branko Potočnik.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|17. 10. 2019
Inovacije, ki nastajajo na Koroškem

Z Ivanom Stražišnikom smo se pogovarjali o inovacijah, ki se razvijajo v koroških krajih.

Inovacije, ki nastajajo na Koroškem

Z Ivanom Stražišnikom smo se pogovarjali o inovacijah, ki se razvijajo v koroških krajih.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljenarava

Ni meje za dobre ideje

Inovacije, ki nastajajo na Koroškem
Z Ivanom Stražišnikom smo se pogovarjali o inovacijah, ki se razvijajo v koroških krajih.
VEČ ...|17. 10. 2019
Inovacije, ki nastajajo na Koroškem
Z Ivanom Stražišnikom smo se pogovarjali o inovacijah, ki se razvijajo v koroških krajih.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljenarava

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|19. 9. 2019
Samoočiščevalni naravni bazen sredi Prlekije

V osrčju neokrnjene prleške pokrajine stoji hotel s samoočiščevalnim naravnim bazenom, bio plavalnim bazenom, ki je del novosti v ponudbi Bioterm Mala nedelja. Pogovarjali smo se z Žužano Šeruga.

Samoočiščevalni naravni bazen sredi Prlekije

V osrčju neokrnjene prleške pokrajine stoji hotel s samoočiščevalnim naravnim bazenom, bio plavalnim bazenom, ki je del novosti v ponudbi Bioterm Mala nedelja. Pogovarjali smo se z Žužano Šeruga.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljenaravaturizempogovor

Ni meje za dobre ideje

Samoočiščevalni naravni bazen sredi Prlekije
V osrčju neokrnjene prleške pokrajine stoji hotel s samoočiščevalnim naravnim bazenom, bio plavalnim bazenom, ki je del novosti v ponudbi Bioterm Mala nedelja. Pogovarjali smo se z Žužano Šeruga.
VEČ ...|19. 9. 2019
Samoočiščevalni naravni bazen sredi Prlekije
V osrčju neokrnjene prleške pokrajine stoji hotel s samoočiščevalnim naravnim bazenom, bio plavalnim bazenom, ki je del novosti v ponudbi Bioterm Mala nedelja. Pogovarjali smo se z Žužano Šeruga.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljenaravaturizempogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|12. 9. 2019
Volnene inovacije in BC burger

Na bovškem načrtno spodbujajo kreativnost in izdelovanje inovativnih produktov iz ovčje volne, stopajo tudi na kulinarično področje, tako je nastal BC burger. O tem smo govorili s Petrom Domevščkom.

Volnene inovacije in BC burger

Na bovškem načrtno spodbujajo kreativnost in izdelovanje inovativnih produktov iz ovčje volne, stopajo tudi na kulinarično področje, tako je nastal BC burger. O tem smo govorili s Petrom Domevščkom.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljenaravaturizempogovor

Ni meje za dobre ideje

Volnene inovacije in BC burger
Na bovškem načrtno spodbujajo kreativnost in izdelovanje inovativnih produktov iz ovčje volne, stopajo tudi na kulinarično področje, tako je nastal BC burger. O tem smo govorili s Petrom Domevščkom.
VEČ ...|12. 9. 2019
Volnene inovacije in BC burger
Na bovškem načrtno spodbujajo kreativnost in izdelovanje inovativnih produktov iz ovčje volne, stopajo tudi na kulinarično področje, tako je nastal BC burger. O tem smo govorili s Petrom Domevščkom.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljenaravaturizempogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 8. 2019
Sončni Kanin vse leto

Ob julijski akciji Odgovorno na pot, varno na vrh, ki jih pripravljamo ob 25. letnici oddajanja radia Ognjišče, smo obiskali tudi Kanin. V Visokogorje smo se odpeljali s krožno kabinsko žičnico, ki povezuje dolino in goro. Vsako leto, množica tudi v poletnih mesecih, prihaja na Kanin vse več gostov. O razvoju, načrtih in vizijah, smo se pogovarjali z direktorjem Javnega zavoda Sončni Kanin, dr. Rokom Ovsenikom.

Sončni Kanin vse leto

Ob julijski akciji Odgovorno na pot, varno na vrh, ki jih pripravljamo ob 25. letnici oddajanja radia Ognjišče, smo obiskali tudi Kanin. V Visokogorje smo se odpeljali s krožno kabinsko žičnico, ki povezuje dolino in goro. Vsako leto, množica tudi v poletnih mesecih, prihaja na Kanin vse več gostov. O razvoju, načrtih in vizijah, smo se pogovarjali z direktorjem Javnega zavoda Sončni Kanin, dr. Rokom Ovsenikom.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljenaravaturizempogovor

Informativni prispevki

Sončni Kanin vse leto
Ob julijski akciji Odgovorno na pot, varno na vrh, ki jih pripravljamo ob 25. letnici oddajanja radia Ognjišče, smo obiskali tudi Kanin. V Visokogorje smo se odpeljali s krožno kabinsko žičnico, ki povezuje dolino in goro. Vsako leto, množica tudi v poletnih mesecih, prihaja na Kanin vse več gostov. O razvoju, načrtih in vizijah, smo se pogovarjali z direktorjem Javnega zavoda Sončni Kanin, dr. Rokom Ovsenikom.
VEČ ...|22. 8. 2019
Sončni Kanin vse leto
Ob julijski akciji Odgovorno na pot, varno na vrh, ki jih pripravljamo ob 25. letnici oddajanja radia Ognjišče, smo obiskali tudi Kanin. V Visokogorje smo se odpeljali s krožno kabinsko žičnico, ki povezuje dolino in goro. Vsako leto, množica tudi v poletnih mesecih, prihaja na Kanin vse več gostov. O razvoju, načrtih in vizijah, smo se pogovarjali z direktorjem Javnega zavoda Sončni Kanin, dr. Rokom Ovsenikom.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljenaravaturizempogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|22. 8. 2019
Bio peneče vino

Ob vročih poletnih večerih prija kozarec ohlajenega. Podjetje Radgonske gorice je prejelo srebrno medaljo za bio peneče organsko vino na Mednarodnem ocenjevanju organskih vin v Nemčiji. Andreja Novak je povedala več.

Bio peneče vino

Ob vročih poletnih večerih prija kozarec ohlajenega. Podjetje Radgonske gorice je prejelo srebrno medaljo za bio peneče organsko vino na Mednarodnem ocenjevanju organskih vin v Nemčiji. Andreja Novak je povedala več.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojturizemgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

Bio peneče vino
Ob vročih poletnih večerih prija kozarec ohlajenega. Podjetje Radgonske gorice je prejelo srebrno medaljo za bio peneče organsko vino na Mednarodnem ocenjevanju organskih vin v Nemčiji. Andreja Novak je povedala več.
VEČ ...|22. 8. 2019
Bio peneče vino
Ob vročih poletnih večerih prija kozarec ohlajenega. Podjetje Radgonske gorice je prejelo srebrno medaljo za bio peneče organsko vino na Mednarodnem ocenjevanju organskih vin v Nemčiji. Andreja Novak je povedala več.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojturizemgospodarstvookolje

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 8. 2019
Predstavitev projekta Hiša na hribu

Hiša na hribu je skupnostni umetniški projekt. Razvijajo ga peto leto. Zasnovan je na kreiranju novih publik sodobnih umetniških praks, ki jih interaktivno umešča v okolje kulturne in naravne dediščine na prehodu med urbanim in ruralnim. Pogovarjali smo se z Zvonko Simčič.

Predstavitev projekta Hiša na hribu

Hiša na hribu je skupnostni umetniški projekt. Razvijajo ga peto leto. Zasnovan je na kreiranju novih publik sodobnih umetniških praks, ki jih interaktivno umešča v okolje kulturne in naravne dediščine na prehodu med urbanim in ruralnim. Pogovarjali smo se z Zvonko Simčič.

kultura

Kulturni utrinki

Predstavitev projekta Hiša na hribu
Hiša na hribu je skupnostni umetniški projekt. Razvijajo ga peto leto. Zasnovan je na kreiranju novih publik sodobnih umetniških praks, ki jih interaktivno umešča v okolje kulturne in naravne dediščine na prehodu med urbanim in ruralnim. Pogovarjali smo se z Zvonko Simčič.
VEČ ...|20. 8. 2019
Predstavitev projekta Hiša na hribu
Hiša na hribu je skupnostni umetniški projekt. Razvijajo ga peto leto. Zasnovan je na kreiranju novih publik sodobnih umetniških praks, ki jih interaktivno umešča v okolje kulturne in naravne dediščine na prehodu med urbanim in ruralnim. Pogovarjali smo se z Zvonko Simčič.

Jože Bartolj

kultura

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|8. 8. 2019
Butični pivovar s Poljčan

Prvi petek v avgustu je svetovni dan piva, pri nas je tradicija varjenja te pijače dolga dve stoletji. Za poletno osvežitev mnogim tekne, dejavnost je pomembna tudi za graditev uspešnega gospodarstva, saj v Sloveniji deluje in se razvija veliko manjših, butičnih pivovarjev, ki pridelajo pivo po svojih recepturah. Tadej Kraševec s Poljčan je eden od teh, ki pravi, da pri pivu ni pomemben samo okus, kot zmotno meni večina, ampak je važen tudi vonj. On stavi na citrusne okuse in vonjave.

Butični pivovar s Poljčan

Prvi petek v avgustu je svetovni dan piva, pri nas je tradicija varjenja te pijače dolga dve stoletji. Za poletno osvežitev mnogim tekne, dejavnost je pomembna tudi za graditev uspešnega gospodarstva, saj v Sloveniji deluje in se razvija veliko manjših, butičnih pivovarjev, ki pridelajo pivo po svojih recepturah. Tadej Kraševec s Poljčan je eden od teh, ki pravi, da pri pivu ni pomemben samo okus, kot zmotno meni večina, ampak je važen tudi vonj. On stavi na citrusne okuse in vonjave.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

Butični pivovar s Poljčan
Prvi petek v avgustu je svetovni dan piva, pri nas je tradicija varjenja te pijače dolga dve stoletji. Za poletno osvežitev mnogim tekne, dejavnost je pomembna tudi za graditev uspešnega gospodarstva, saj v Sloveniji deluje in se razvija veliko manjših, butičnih pivovarjev, ki pridelajo pivo po svojih recepturah. Tadej Kraševec s Poljčan je eden od teh, ki pravi, da pri pivu ni pomemben samo okus, kot zmotno meni večina, ampak je važen tudi vonj. On stavi na citrusne okuse in vonjave.
VEČ ...|8. 8. 2019
Butični pivovar s Poljčan
Prvi petek v avgustu je svetovni dan piva, pri nas je tradicija varjenja te pijače dolga dve stoletji. Za poletno osvežitev mnogim tekne, dejavnost je pomembna tudi za graditev uspešnega gospodarstva, saj v Sloveniji deluje in se razvija veliko manjših, butičnih pivovarjev, ki pridelajo pivo po svojih recepturah. Tadej Kraševec s Poljčan je eden od teh, ki pravi, da pri pivu ni pomemben samo okus, kot zmotno meni večina, ampak je važen tudi vonj. On stavi na citrusne okuse in vonjave.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookolje

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 8. 2019
Župan Blok Jože Doles o problematiki volkov

Minister za okolje Simon Zajc je danes obiskal obmo·ja, kjer napadajo volkovi. Poklicali smo v Bloke ·upana Jo·eta Dolesa, ki je povedal, da je bilo primerov napadov letos ·e 23.

Župan Blok Jože Doles o problematiki volkov

Minister za okolje Simon Zajc je danes obiskal obmo·ja, kjer napadajo volkovi. Poklicali smo v Bloke ·upana Jo·eta Dolesa, ki je povedal, da je bilo primerov napadov letos ·e 23.

Informativni prispevki

Župan Blok Jože Doles o problematiki volkov
Minister za okolje Simon Zajc je danes obiskal obmo·ja, kjer napadajo volkovi. Poklicali smo v Bloke ·upana Jo·eta Dolesa, ki je povedal, da je bilo primerov napadov letos ·e 23.
VEČ ...|2. 8. 2019
Župan Blok Jože Doles o problematiki volkov
Minister za okolje Simon Zajc je danes obiskal obmo·ja, kjer napadajo volkovi. Poklicali smo v Bloke ·upana Jo·eta Dolesa, ki je povedal, da je bilo primerov napadov letos ·e 23.

Tanja Dominko

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|12. 7. 2019
Vabljeni med prostovoljce za spremljanje suše

Povabili smo med prostovoljce za spremljanje suše in sicer da se priključite projektu DriDanube, ki ga vodi Agencija za okolje.

Vabljeni med prostovoljce za spremljanje suše

Povabili smo med prostovoljce za spremljanje suše in sicer da se priključite projektu DriDanube, ki ga vodi Agencija za okolje.

kmetijstvonaravasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Vabljeni med prostovoljce za spremljanje suše
Povabili smo med prostovoljce za spremljanje suše in sicer da se priključite projektu DriDanube, ki ga vodi Agencija za okolje.
VEČ ...|12. 7. 2019
Vabljeni med prostovoljce za spremljanje suše
Povabili smo med prostovoljce za spremljanje suše in sicer da se priključite projektu DriDanube, ki ga vodi Agencija za okolje.

Robert Božič

kmetijstvonaravasvetovanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|16. 6. 2019
Smo priča posilstvu demokracije!

Minuli teden je na kmetijskem področju, poleg lepega vremena, ki je omogočilo spravilo sena, zaznamovalo dogajanje, ki se je razvilo ob sredini razpravi parlamentarnih odborov za okolje in kmetijstvo na temo prenamnožitve zveri. Prisluhnite povzetku povedanega, več pričevanj sledi v prihodnjih oddajah.

Smo priča posilstvu demokracije!

Minuli teden je na kmetijskem področju, poleg lepega vremena, ki je omogočilo spravilo sena, zaznamovalo dogajanje, ki se je razvilo ob sredini razpravi parlamentarnih odborov za okolje in kmetijstvo na temo prenamnožitve zveri. Prisluhnite povzetku povedanega, več pričevanj sledi v prihodnjih oddajah.

naravakmetijstvopolitika

Kmetijska oddaja

Smo priča posilstvu demokracije!
Minuli teden je na kmetijskem področju, poleg lepega vremena, ki je omogočilo spravilo sena, zaznamovalo dogajanje, ki se je razvilo ob sredini razpravi parlamentarnih odborov za okolje in kmetijstvo na temo prenamnožitve zveri. Prisluhnite povzetku povedanega, več pričevanj sledi v prihodnjih oddajah.
VEČ ...|16. 6. 2019
Smo priča posilstvu demokracije!
Minuli teden je na kmetijskem področju, poleg lepega vremena, ki je omogočilo spravilo sena, zaznamovalo dogajanje, ki se je razvilo ob sredini razpravi parlamentarnih odborov za okolje in kmetijstvo na temo prenamnožitve zveri. Prisluhnite povzetku povedanega, več pričevanj sledi v prihodnjih oddajah.

Robert Božič

naravakmetijstvopolitika

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|6. 6. 2019
Električna kolesa

Anej Ferko Špan je, dan po podvigu naših treh v pomoč mlademu invalidu in ob srebrnem jubileju radia, v rubriki Ni meje za dobre ideje govoril o električnih kolesih, ki doživljajo pravi razcvet.

Električna kolesa

Anej Ferko Špan je, dan po podvigu naših treh v pomoč mlademu invalidu in ob srebrnem jubileju radia, v rubriki Ni meje za dobre ideje govoril o električnih kolesih, ki doživljajo pravi razcvet.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojturizemgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

Električna kolesa
Anej Ferko Špan je, dan po podvigu naših treh v pomoč mlademu invalidu in ob srebrnem jubileju radia, v rubriki Ni meje za dobre ideje govoril o električnih kolesih, ki doživljajo pravi razcvet.
VEČ ...|6. 6. 2019
Električna kolesa
Anej Ferko Špan je, dan po podvigu naših treh v pomoč mlademu invalidu in ob srebrnem jubileju radia, v rubriki Ni meje za dobre ideje govoril o električnih kolesih, ki doživljajo pravi razcvet.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojturizemgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|27. 5. 2019
Spalne kapsule in nov koncept hotelirstva, prijaznejši do okolja

Tudi v turizmu je vedno več novosti. Maja Kosem, vodja marketinga v skupini Union hotelov, je predstavila spalne kapsule. Po svetu so že uveljavljene, pri nas so zdaj na voljo v povsem prenovljenem Central hotelu. Med novostmi so tudi drugačni, mobilni pristopi v gibanju hotelskih gostov, paketi za manj plastike in čistejše okolje. Razvija se torej povsem nov koncept hotelirstva.

Spalne kapsule in nov koncept hotelirstva, prijaznejši do okolja

Tudi v turizmu je vedno več novosti. Maja Kosem, vodja marketinga v skupini Union hotelov, je predstavila spalne kapsule. Po svetu so že uveljavljene, pri nas so zdaj na voljo v povsem prenovljenem Central hotelu. Med novostmi so tudi drugačni, mobilni pristopi v gibanju hotelskih gostov, paketi za manj plastike in čistejše okolje. Razvija se torej povsem nov koncept hotelirstva.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojturizemgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

Spalne kapsule in nov koncept hotelirstva, prijaznejši do okolja
Tudi v turizmu je vedno več novosti. Maja Kosem, vodja marketinga v skupini Union hotelov, je predstavila spalne kapsule. Po svetu so že uveljavljene, pri nas so zdaj na voljo v povsem prenovljenem Central hotelu. Med novostmi so tudi drugačni, mobilni pristopi v gibanju hotelskih gostov, paketi za manj plastike in čistejše okolje. Razvija se torej povsem nov koncept hotelirstva.
VEČ ...|27. 5. 2019
Spalne kapsule in nov koncept hotelirstva, prijaznejši do okolja
Tudi v turizmu je vedno več novosti. Maja Kosem, vodja marketinga v skupini Union hotelov, je predstavila spalne kapsule. Po svetu so že uveljavljene, pri nas so zdaj na voljo v povsem prenovljenem Central hotelu. Med novostmi so tudi drugačni, mobilni pristopi v gibanju hotelskih gostov, paketi za manj plastike in čistejše okolje. Razvija se torej povsem nov koncept hotelirstva.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojturizemgospodarstvookolje

Pogovor o

VEČ ...|22. 5. 2019
Kako pomen Evropske unije čutimo v vsakdanjem življenju?

Na to vprašanje so tik pred volitvami v Evropski parlament med drugim skušali odgovoriti podjetnik, znanstvenica, predstavnik naših rojakov v zamejstvu, okoljevarstvenica …

Kako pomen Evropske unije čutimo v vsakdanjem življenju?

Na to vprašanje so tik pred volitvami v Evropski parlament med drugim skušali odgovoriti podjetnik, znanstvenica, predstavnik naših rojakov v zamejstvu, okoljevarstvenica …

evropaeupolitika

Pogovor o

Kako pomen Evropske unije čutimo v vsakdanjem življenju?
Na to vprašanje so tik pred volitvami v Evropski parlament med drugim skušali odgovoriti podjetnik, znanstvenica, predstavnik naših rojakov v zamejstvu, okoljevarstvenica …
VEČ ...|22. 5. 2019
Kako pomen Evropske unije čutimo v vsakdanjem življenju?
Na to vprašanje so tik pred volitvami v Evropski parlament med drugim skušali odgovoriti podjetnik, znanstvenica, predstavnik naših rojakov v zamejstvu, okoljevarstvenica …

Helena Škrlec

evropaeupolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|6. 5. 2019
Sindikat kmetov zaradi napadov zveri zahteva ukrepanje

Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je, ob naraščajočem pritisku zveri in povečanem številu napadov na domače živali kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Podpredsednik sindikata kmetov Slovenije je takrat od pristojnih uradnikov na Ministrstvu za okolje zahteval interventni odstrel zveri na območjih, kjer do napadov prihaja...

Sindikat kmetov zaradi napadov zveri zahteva ukrepanje

Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je, ob naraščajočem pritisku zveri in povečanem številu napadov na domače živali kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Podpredsednik sindikata kmetov Slovenije je takrat od pristojnih uradnikov na Ministrstvu za okolje zahteval interventni odstrel zveri na območjih, kjer do napadov prihaja...

kmetijstvopolitikanarava

Minute za kmetijstvo in podeželje

Sindikat kmetov zaradi napadov zveri zahteva ukrepanje
Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je, ob naraščajočem pritisku zveri in povečanem številu napadov na domače živali kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Podpredsednik sindikata kmetov Slovenije je takrat od pristojnih uradnikov na Ministrstvu za okolje zahteval interventni odstrel zveri na območjih, kjer do napadov prihaja...
VEČ ...|6. 5. 2019
Sindikat kmetov zaradi napadov zveri zahteva ukrepanje
Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je, ob naraščajočem pritisku zveri in povečanem številu napadov na domače živali kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Podpredsednik sindikata kmetov Slovenije je takrat od pristojnih uradnikov na Ministrstvu za okolje zahteval interventni odstrel zveri na območjih, kjer do napadov prihaja...

Robert Božič

kmetijstvopolitikanarava

Naš pogled

VEČ ...|30. 4. 2019
Tega ne bi smeli videti!

Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev spet lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Javnost je lahko videla, kar bi ne smela videti.

Tega ne bi smeli videti!

Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev spet lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Javnost je lahko videla, kar bi ne smela videti.

družbakmetijstvonaravapolitikavzgoja

Naš pogled

Tega ne bi smeli videti!
Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev spet lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Javnost je lahko videla, kar bi ne smela videti.
VEČ ...|30. 4. 2019
Tega ne bi smeli videti!
Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev spet lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Javnost je lahko videla, kar bi ne smela videti.

Robert Božič

družbakmetijstvonaravapolitikavzgoja

Kmetijska oddaja

VEČ ...|28. 4. 2019
Zveri dnevno koljejo živino. Do kdaj še?

Sindikat kmetov Slovenije je v petek pred Ministrstvo za okolje in prostor pripeljal kadavre domačih živali, ki so posledica zadnjih napadov zveri in na tak način protestiral proti zgrešenemu načinu gospodarjenja z divjadjo in zvermi v zadnjih letih. Kmetje poudarjajo, da se je država sama razglasila za lastnika zveri in divjadi, za katere bi torej morala kot dober gospodar poskrbeti, da ne bi povzročale škode. Še več, s pametnim načinom trajnostnega upravljanja z divjadjo in zvermi bi morala omogočiti razvoj in obdelanost podeželja ter ohranitev njegove poseljenosti.

Zveri dnevno koljejo živino. Do kdaj še?

Sindikat kmetov Slovenije je v petek pred Ministrstvo za okolje in prostor pripeljal kadavre domačih živali, ki so posledica zadnjih napadov zveri in na tak način protestiral proti zgrešenemu načinu gospodarjenja z divjadjo in zvermi v zadnjih letih. Kmetje poudarjajo, da se je država sama razglasila za lastnika zveri in divjadi, za katere bi torej morala kot dober gospodar poskrbeti, da ne bi povzročale škode. Še več, s pametnim načinom trajnostnega upravljanja z divjadjo in zvermi bi morala omogočiti razvoj in obdelanost podeželja ter ohranitev njegove poseljenosti.

kmetijstvoizobraževanjesvetovanjenarava

Kmetijska oddaja

Zveri dnevno koljejo živino. Do kdaj še?
Sindikat kmetov Slovenije je v petek pred Ministrstvo za okolje in prostor pripeljal kadavre domačih živali, ki so posledica zadnjih napadov zveri in na tak način protestiral proti zgrešenemu načinu gospodarjenja z divjadjo in zvermi v zadnjih letih. Kmetje poudarjajo, da se je država sama razglasila za lastnika zveri in divjadi, za katere bi torej morala kot dober gospodar poskrbeti, da ne bi povzročale škode. Še več, s pametnim načinom trajnostnega upravljanja z divjadjo in zvermi bi morala omogočiti razvoj in obdelanost podeželja ter ohranitev njegove poseljenosti.
VEČ ...|28. 4. 2019
Zveri dnevno koljejo živino. Do kdaj še?
Sindikat kmetov Slovenije je v petek pred Ministrstvo za okolje in prostor pripeljal kadavre domačih živali, ki so posledica zadnjih napadov zveri in na tak način protestiral proti zgrešenemu načinu gospodarjenja z divjadjo in zvermi v zadnjih letih. Kmetje poudarjajo, da se je država sama razglasila za lastnika zveri in divjadi, za katere bi torej morala kot dober gospodar poskrbeti, da ne bi povzročale škode. Še več, s pametnim načinom trajnostnega upravljanja z divjadjo in zvermi bi morala omogočiti razvoj in obdelanost podeželja ter ohranitev njegove poseljenosti.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanjesvetovanjenarava

Mladoskop

VEČ ...|22. 3. 2019
Mladi vidimo stiske

Z dijaki Škofijske klasične gimnazije, Tomažem, Lejlo, Juretom, Simonom, Janezom, Niko in Karolino, smo se ob Tednu katoliških šol, ki ima tudi dobrodelno noto, pogovarjali o sočutju, o prepoznavanju aktualnih socialnih stisk, tudi o aktivizmu in družbeni odgovornosti, o skrbi za boljši jutri za dobre odnose in čistejše okolje.

Mladi vidimo stiske

Z dijaki Škofijske klasične gimnazije, Tomažem, Lejlo, Juretom, Simonom, Janezom, Niko in Karolino, smo se ob Tednu katoliških šol, ki ima tudi dobrodelno noto, pogovarjali o sočutju, o prepoznavanju aktualnih socialnih stisk, tudi o aktivizmu in družbeni odgovornosti, o skrbi za boljši jutri za dobre odnose in čistejše okolje.

pogovorduhovnostizobraževanjemladiodnosivzgoja

Mladoskop

Mladi vidimo stiske
Z dijaki Škofijske klasične gimnazije, Tomažem, Lejlo, Juretom, Simonom, Janezom, Niko in Karolino, smo se ob Tednu katoliških šol, ki ima tudi dobrodelno noto, pogovarjali o sočutju, o prepoznavanju aktualnih socialnih stisk, tudi o aktivizmu in družbeni odgovornosti, o skrbi za boljši jutri za dobre odnose in čistejše okolje.
VEČ ...|22. 3. 2019
Mladi vidimo stiske
Z dijaki Škofijske klasične gimnazije, Tomažem, Lejlo, Juretom, Simonom, Janezom, Niko in Karolino, smo se ob Tednu katoliških šol, ki ima tudi dobrodelno noto, pogovarjali o sočutju, o prepoznavanju aktualnih socialnih stisk, tudi o aktivizmu in družbeni odgovornosti, o skrbi za boljši jutri za dobre odnose in čistejše okolje.

Nataša Ličen

pogovorduhovnostizobraževanjemladiodnosivzgoja

Doživetja narave

VEČ ...|22. 3. 2019
Voda in gozd

Brez vode ni življenja, brez gozda pa ne Slovenije, kot jo poznamo. Z nami sta bila prof. dr. Mihael Toman in mladi raziskovalec dr. Peter Kumer.

Voda in gozd

Brez vode ni življenja, brez gozda pa ne Slovenije, kot jo poznamo. Z nami sta bila prof. dr. Mihael Toman in mladi raziskovalec dr. Peter Kumer.

naravasvetovni dan vodegozdlastnikiokolje

Doživetja narave

Voda in gozd
Brez vode ni življenja, brez gozda pa ne Slovenije, kot jo poznamo. Z nami sta bila prof. dr. Mihael Toman in mladi raziskovalec dr. Peter Kumer.
VEČ ...|22. 3. 2019
Voda in gozd
Brez vode ni življenja, brez gozda pa ne Slovenije, kot jo poznamo. Z nami sta bila prof. dr. Mihael Toman in mladi raziskovalec dr. Peter Kumer.

Blaž Lesnik

naravasvetovni dan vodegozdlastnikiokolje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|12. 3. 2019
Problematika težav medvedov bo eskalirala

Vlada je konec novembra, potem ko je bilo zaradi zahtev sodišča iz odloka umaknjeno poglavje o gospodarjenju z volkovi, potrdila le Odlok o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda, ki je predvideval odvzem skupno 200-tih medvedov. Ena od okoljevarstvenih organizacij je to odločitev Izpodbijala na sodišču in bila pri tem uspešna, sodišče pa o zadevi, četudi je uvrščena med prednostne še ni odločilo. Glede na lovno dobo to pomeni, da je sezona v katerem je bilo upravljanje s populacijo medveda mogoče, za nami. Po mnenju KGZS bo to prineslo zaostrovanje konfliktov med zvermi in človekom, problematika bo eskalirala. Edina rešitev, ki jo vidijo, je, da se vsa vpletena stroka dogovori, kako težave učinkovito rešiti v prihodnji lovni sezoni.

Problematika težav medvedov bo eskalirala

Vlada je konec novembra, potem ko je bilo zaradi zahtev sodišča iz odloka umaknjeno poglavje o gospodarjenju z volkovi, potrdila le Odlok o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda, ki je predvideval odvzem skupno 200-tih medvedov. Ena od okoljevarstvenih organizacij je to odločitev Izpodbijala na sodišču in bila pri tem uspešna, sodišče pa o zadevi, četudi je uvrščena med prednostne še ni odločilo. Glede na lovno dobo to pomeni, da je sezona v katerem je bilo upravljanje s populacijo medveda mogoče, za nami. Po mnenju KGZS bo to prineslo zaostrovanje konfliktov med zvermi in človekom, problematika bo eskalirala. Edina rešitev, ki jo vidijo, je, da se vsa vpletena stroka dogovori, kako težave učinkovito rešiti v prihodnji lovni sezoni.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Problematika težav medvedov bo eskalirala
Vlada je konec novembra, potem ko je bilo zaradi zahtev sodišča iz odloka umaknjeno poglavje o gospodarjenju z volkovi, potrdila le Odlok o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda, ki je predvideval odvzem skupno 200-tih medvedov. Ena od okoljevarstvenih organizacij je to odločitev Izpodbijala na sodišču in bila pri tem uspešna, sodišče pa o zadevi, četudi je uvrščena med prednostne še ni odločilo. Glede na lovno dobo to pomeni, da je sezona v katerem je bilo upravljanje s populacijo medveda mogoče, za nami. Po mnenju KGZS bo to prineslo zaostrovanje konfliktov med zvermi in človekom, problematika bo eskalirala. Edina rešitev, ki jo vidijo, je, da se vsa vpletena stroka dogovori, kako težave učinkovito rešiti v prihodnji lovni sezoni.
VEČ ...|12. 3. 2019
Problematika težav medvedov bo eskalirala
Vlada je konec novembra, potem ko je bilo zaradi zahtev sodišča iz odloka umaknjeno poglavje o gospodarjenju z volkovi, potrdila le Odlok o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda, ki je predvideval odvzem skupno 200-tih medvedov. Ena od okoljevarstvenih organizacij je to odločitev Izpodbijala na sodišču in bila pri tem uspešna, sodišče pa o zadevi, četudi je uvrščena med prednostne še ni odločilo. Glede na lovno dobo to pomeni, da je sezona v katerem je bilo upravljanje s populacijo medveda mogoče, za nami. Po mnenju KGZS bo to prineslo zaostrovanje konfliktov med zvermi in človekom, problematika bo eskalirala. Edina rešitev, ki jo vidijo, je, da se vsa vpletena stroka dogovori, kako težave učinkovito rešiti v prihodnji lovni sezoni.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Pogovor o

VEČ ...|27. 2. 2019
Kaj bomo z odpadki v Sloveniji?

V Sloveniji na letni ravni ustvarimo približno 6 milijonov ton odpadkov, največji del v gospodarstvu, prevečkrat pa smo v povezavi z njimi brezbrižni tudi v gospodinjstvih. Zato nas je zanimalo nastajanje zbiranje in recikliranje odpadkov ter odnos družbe do njih. O omenjenem so spregovorili vodja sektorja za odpadke na Ministrstvu za okolje in prostor Jana Miklavčič, direktor Snage Ljubljana Janko Kramžar, predsednik Eko kroga Uroš Macerl in predsednica Ekologov brez meja Urša Zgojznik.

Kaj bomo z odpadki v Sloveniji?

V Sloveniji na letni ravni ustvarimo približno 6 milijonov ton odpadkov, največji del v gospodarstvu, prevečkrat pa smo v povezavi z njimi brezbrižni tudi v gospodinjstvih. Zato nas je zanimalo nastajanje zbiranje in recikliranje odpadkov ter odnos družbe do njih. O omenjenem so spregovorili vodja sektorja za odpadke na Ministrstvu za okolje in prostor Jana Miklavčič, direktor Snage Ljubljana Janko Kramžar, predsednik Eko kroga Uroš Macerl in predsednica Ekologov brez meja Urša Zgojznik.

politikaodpadkidružba

Pogovor o

Kaj bomo z odpadki v Sloveniji?
V Sloveniji na letni ravni ustvarimo približno 6 milijonov ton odpadkov, največji del v gospodarstvu, prevečkrat pa smo v povezavi z njimi brezbrižni tudi v gospodinjstvih. Zato nas je zanimalo nastajanje zbiranje in recikliranje odpadkov ter odnos družbe do njih. O omenjenem so spregovorili vodja sektorja za odpadke na Ministrstvu za okolje in prostor Jana Miklavčič, direktor Snage Ljubljana Janko Kramžar, predsednik Eko kroga Uroš Macerl in predsednica Ekologov brez meja Urša Zgojznik.
VEČ ...|27. 2. 2019
Kaj bomo z odpadki v Sloveniji?
V Sloveniji na letni ravni ustvarimo približno 6 milijonov ton odpadkov, največji del v gospodarstvu, prevečkrat pa smo v povezavi z njimi brezbrižni tudi v gospodinjstvih. Zato nas je zanimalo nastajanje zbiranje in recikliranje odpadkov ter odnos družbe do njih. O omenjenem so spregovorili vodja sektorja za odpadke na Ministrstvu za okolje in prostor Jana Miklavčič, direktor Snage Ljubljana Janko Kramžar, predsednik Eko kroga Uroš Macerl in predsednica Ekologov brez meja Urša Zgojznik.

Andrej Šinko

politikaodpadkidružba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|12. 2. 2019
Dediščina povezuje

Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.

Dediščina povezuje

Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.

dediščinaizročilokulturadružba

Zakladi naše dediščine

Dediščina povezuje
Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.
VEČ ...|12. 2. 2019
Dediščina povezuje
Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.

Nataša Ličen

dediščinaizročilokulturadružba

Pogovor o

VEČ ...|30. 1. 2019
Bomo živeli v lastniških stanovanjih ali najemu?

O stanovanjski politiki države in izzivih, na katere bo na stanovanjskem področju potrebno odgovoriti. Predvsem v Ljubljani primanjkuje ustreznih stanovanj. Naše glavno mesto, kot tudi nekatera druga, pa so soočena tudi z velikim številom starejših stanovanj, ki bi bila potrebna obnove. O omenjenem so spregovorili državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon, direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije Črtomir Remec ter nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Peter Gabrijelčič.

Bomo živeli v lastniških stanovanjih ali najemu?

O stanovanjski politiki države in izzivih, na katere bo na stanovanjskem področju potrebno odgovoriti. Predvsem v Ljubljani primanjkuje ustreznih stanovanj. Naše glavno mesto, kot tudi nekatera druga, pa so soočena tudi z velikim številom starejših stanovanj, ki bi bila potrebna obnove. O omenjenem so spregovorili državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon, direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije Črtomir Remec ter nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Peter Gabrijelčič.

stanovanjepolitika

Pogovor o

Bomo živeli v lastniških stanovanjih ali najemu?
O stanovanjski politiki države in izzivih, na katere bo na stanovanjskem področju potrebno odgovoriti. Predvsem v Ljubljani primanjkuje ustreznih stanovanj. Naše glavno mesto, kot tudi nekatera druga, pa so soočena tudi z velikim številom starejših stanovanj, ki bi bila potrebna obnove. O omenjenem so spregovorili državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon, direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije Črtomir Remec ter nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Peter Gabrijelčič.
VEČ ...|30. 1. 2019
Bomo živeli v lastniških stanovanjih ali najemu?
O stanovanjski politiki države in izzivih, na katere bo na stanovanjskem področju potrebno odgovoriti. Predvsem v Ljubljani primanjkuje ustreznih stanovanj. Naše glavno mesto, kot tudi nekatera druga, pa so soočena tudi z velikim številom starejših stanovanj, ki bi bila potrebna obnove. O omenjenem so spregovorili državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon, direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije Črtomir Remec ter nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Peter Gabrijelčič.

Andrej Šinko

stanovanjepolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|29. 1. 2019
Vpliv padavin na onesnaževala v zraku

Meritve koncentracij različnih snovi v zraku so najzanesljivejši pokazatelj stanja kakovosti zunanjega zraka na določenem območju. Agencija RS za okolje v okviru državne mreže izvaja meritve kakovosti zunanjega zraka na različnih merilnih mestih po Sloveniji, spremljajo pa stanje naslednjih problematičnih snovi: žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida, ozona, organskih spojin ter trdih mikro delcev. V okviru državne mreže potekajo tudi meritve kakovosti padavin.

Vpliv padavin na onesnaževala v zraku

Meritve koncentracij različnih snovi v zraku so najzanesljivejši pokazatelj stanja kakovosti zunanjega zraka na določenem območju. Agencija RS za okolje v okviru državne mreže izvaja meritve kakovosti zunanjega zraka na različnih merilnih mestih po Sloveniji, spremljajo pa stanje naslednjih problematičnih snovi: žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida, ozona, organskih spojin ter trdih mikro delcev. V okviru državne mreže potekajo tudi meritve kakovosti padavin.

kmetijstvosvetovanjenarava

Minute za kmetijstvo in podeželje

Vpliv padavin na onesnaževala v zraku
Meritve koncentracij različnih snovi v zraku so najzanesljivejši pokazatelj stanja kakovosti zunanjega zraka na določenem območju. Agencija RS za okolje v okviru državne mreže izvaja meritve kakovosti zunanjega zraka na različnih merilnih mestih po Sloveniji, spremljajo pa stanje naslednjih problematičnih snovi: žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida, ozona, organskih spojin ter trdih mikro delcev. V okviru državne mreže potekajo tudi meritve kakovosti padavin.
VEČ ...|29. 1. 2019
Vpliv padavin na onesnaževala v zraku
Meritve koncentracij različnih snovi v zraku so najzanesljivejši pokazatelj stanja kakovosti zunanjega zraka na določenem območju. Agencija RS za okolje v okviru državne mreže izvaja meritve kakovosti zunanjega zraka na različnih merilnih mestih po Sloveniji, spremljajo pa stanje naslednjih problematičnih snovi: žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida, ozona, organskih spojin ter trdih mikro delcev. V okviru državne mreže potekajo tudi meritve kakovosti padavin.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjenarava

Via positiva

VEČ ...|17. 1. 2019
Z delom ne bogatimo le sebe, bogatiti moramo celotno družbo

V oddaji Via positiva smo se pogovarjali z dr. Petrom Millonigom. Pravnikom in ekonomistom, strokovnjakom za podjetniško uspešnost, koroškim Slovencem, menedžerjem z več kot 30-letnimi izkušnjami v številnih mednarodnih podjetjih in tudi z enim od naših prvih diplomatov, ki v svetu stremljenja za dobičkom in ekonomsko rastjo zastavlja besedo za Kristusa. V pogovoru z njim smo se dotaknili tudi sveta vrednot in duhovnosti, kako svoje videnje življenja in vere uspe prenesti v strogo poslovno okolje.

Z delom ne bogatimo le sebe, bogatiti moramo celotno družbo

V oddaji Via positiva smo se pogovarjali z dr. Petrom Millonigom. Pravnikom in ekonomistom, strokovnjakom za podjetniško uspešnost, koroškim Slovencem, menedžerjem z več kot 30-letnimi izkušnjami v številnih mednarodnih podjetjih in tudi z enim od naših prvih diplomatov, ki v svetu stremljenja za dobičkom in ekonomsko rastjo zastavlja besedo za Kristusa. V pogovoru z njim smo se dotaknili tudi sveta vrednot in duhovnosti, kako svoje videnje življenja in vere uspe prenesti v strogo poslovno okolje.

pogovoretikadružbena odgovornostpodjetništvoizobraževanjeduhovnost

Via positiva

Z delom ne bogatimo le sebe, bogatiti moramo celotno družbo
V oddaji Via positiva smo se pogovarjali z dr. Petrom Millonigom. Pravnikom in ekonomistom, strokovnjakom za podjetniško uspešnost, koroškim Slovencem, menedžerjem z več kot 30-letnimi izkušnjami v številnih mednarodnih podjetjih in tudi z enim od naših prvih diplomatov, ki v svetu stremljenja za dobičkom in ekonomsko rastjo zastavlja besedo za Kristusa. V pogovoru z njim smo se dotaknili tudi sveta vrednot in duhovnosti, kako svoje videnje življenja in vere uspe prenesti v strogo poslovno okolje.
VEČ ...|17. 1. 2019
Z delom ne bogatimo le sebe, bogatiti moramo celotno družbo
V oddaji Via positiva smo se pogovarjali z dr. Petrom Millonigom. Pravnikom in ekonomistom, strokovnjakom za podjetniško uspešnost, koroškim Slovencem, menedžerjem z več kot 30-letnimi izkušnjami v številnih mednarodnih podjetjih in tudi z enim od naših prvih diplomatov, ki v svetu stremljenja za dobičkom in ekonomsko rastjo zastavlja besedo za Kristusa. V pogovoru z njim smo se dotaknili tudi sveta vrednot in duhovnosti, kako svoje videnje življenja in vere uspe prenesti v strogo poslovno okolje.

Nataša Ličen

pogovoretikadružbena odgovornostpodjetništvoizobraževanjeduhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 1. 2019
Novakova o ekološki bombi v Moravški dolini

O najnovejših razkritjih o ekološki bombi v Moravški dolini smo govorili s občinsko svetnico in poslanko NSi Ljudmilo Novak. Kot je poudarila, mora ministrstvo za okolje in prostor s svojimi službami aktivno pristopiti k reševanju problema.

Novakova o ekološki bombi v Moravški dolini

O najnovejših razkritjih o ekološki bombi v Moravški dolini smo govorili s občinsko svetnico in poslanko NSi Ljudmilo Novak. Kot je poudarila, mora ministrstvo za okolje in prostor s svojimi službami aktivno pristopiti k reševanju problema.

infonaravapolitikapogovor

Informativni prispevki

Novakova o ekološki bombi v Moravški dolini
O najnovejših razkritjih o ekološki bombi v Moravški dolini smo govorili s občinsko svetnico in poslanko NSi Ljudmilo Novak. Kot je poudarila, mora ministrstvo za okolje in prostor s svojimi službami aktivno pristopiti k reševanju problema.
VEČ ...|11. 1. 2019
Novakova o ekološki bombi v Moravški dolini
O najnovejših razkritjih o ekološki bombi v Moravški dolini smo govorili s občinsko svetnico in poslanko NSi Ljudmilo Novak. Kot je poudarila, mora ministrstvo za okolje in prostor s svojimi službami aktivno pristopiti k reševanju problema.

Helena Škrlec

infonaravapolitikapogovor

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|16. 9. 2020
So ukrepi za zajezitev širjenja okužb smiselni?

Kritični odzivi na ukrepe za zajezitev okužb se krepijo tako doma kot po svetu, saj je jasno, da bomo morali ob novem koronavirusu zdržati še nekaj časa. Želeli smo jih soočiti s stroko, a ker so tisti, ki protestirajo proti ukrepom, sodelovanje odklonili, smo v tokratnem Pogovoru o njihove pomisleke predstavili strokovnjakom, ki so jih komentirali. Z nami so bili mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar, internist dr. Pavel Poredoš in pediatrinja ter državna sekretarka dr. Tina Bregant.

So ukrepi za zajezitev širjenja okužb smiselni?

Kritični odzivi na ukrepe za zajezitev okužb se krepijo tako doma kot po svetu, saj je jasno, da bomo morali ob novem koronavirusu zdržati še nekaj časa. Želeli smo jih soočiti s stroko, a ker so tisti, ki protestirajo proti ukrepom, sodelovanje odklonili, smo v tokratnem Pogovoru o njihove pomisleke predstavili strokovnjakom, ki so jih komentirali. Z nami so bili mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar, internist dr. Pavel Poredoš in pediatrinja ter državna sekretarka dr. Tina Bregant.

Blaž Lesnik

koronaviruszdravstvopolitika

Komentar tedna

VEČ ...|18. 9. 2020
Marko Pavliha: Sveto pismo kot duhovni, etični in pravni kodeks

Biblija ali Sveto pismo s Staro in Novo zavezo je najbolj brana knjiga na svetu, saj jo že dobrih 2000 let neprestano prepisujejo, tiskajo in prevajajo v skoraj vse jezike. Takisto je dragocen kodeks duhovnih, etičnih in pravnih pravil, s katerimi bi moral biti vsaj površno seznanjen vsak izobraženec.
Če mi je v današnjem komentarju dovoljena laična in ekumenska pokušina s paberkovanjem nekaterih utrinkov iz Starega testamenta, bi nas uvodoma spomnil na legendarni začetek iz Prve Mojzesove knjige, ko se dogodi prva kršitev božje prepovedi, da Adam in Eva ne smeta jesti rajskega sadeža, da ne bi spoznala dobrega in hudega. Sledila je huda kazen z izgonom, globalnim potopom in ponovna priložnost človeštvu prek Noeta s peščico izbrancev in božjega mavričnega pakta.

Marko Pavliha: Sveto pismo kot duhovni, etični in pravni kodeks

Biblija ali Sveto pismo s Staro in Novo zavezo je najbolj brana knjiga na svetu, saj jo že dobrih 2000 let neprestano prepisujejo, tiskajo in prevajajo v skoraj vse jezike. Takisto je dragocen kodeks duhovnih, etičnih in pravnih pravil, s katerimi bi moral biti vsaj površno seznanjen vsak izobraženec.
Če mi je v današnjem komentarju dovoljena laična in ekumenska pokušina s paberkovanjem nekaterih utrinkov iz Starega testamenta, bi nas uvodoma spomnil na legendarni začetek iz Prve Mojzesove knjige, ko se dogodi prva kršitev božje prepovedi, da Adam in Eva ne smeta jesti rajskega sadeža, da ne bi spoznala dobrega in hudega. Sledila je huda kazen z izgonom, globalnim potopom in ponovna priložnost človeštvu prek Noeta s peščico izbrancev in božjega mavričnega pakta.

Marko Pavliha

komentarduhovnostdružba

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|14. 9. 2020
Dr. Janez Juhant o odzivu javnosti na ukrepe in o vrnitvi Primorske k matični domovini

Oddaja Spoznanje več, predsodek je bila zaznamovana z državnim praznikom Vrnitev Primorske k matični domovini. Kako to poglavje zgodovine in vlogo slovenskih duhovnikov vidi dr. Janez Juhant? Seveda nismo mogli niti mimo aktualnega dogajanja na področju koronavirusa, odziva javnosti na ukrepe in tudi mimo politike ne.

Dr. Janez Juhant o odzivu javnosti na ukrepe in o vrnitvi Primorske k matični domovini

Oddaja Spoznanje več, predsodek je bila zaznamovana z državnim praznikom Vrnitev Primorske k matični domovini. Kako to poglavje zgodovine in vlogo slovenskih duhovnikov vidi dr. Janez Juhant? Seveda nismo mogli niti mimo aktualnega dogajanja na področju koronavirusa, odziva javnosti na ukrepe in tudi mimo politike ne.

Tanja Dominko

družbapolitikakomentarpogovor

Kmetijska oddaja

VEČ ...|13. 9. 2020
Martin Mavsar: Zaradi steklenice pogosto boli glava!

Martin Mavsar, svetovalec specialist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto, ki smo ga gostili v nedeljski kmetijski oddaji je z nami delil pet nasvetov, kako do dobrega domačega jabolčnega soka.

Martin Mavsar: Zaradi steklenice pogosto boli glava!

Martin Mavsar, svetovalec specialist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto, ki smo ga gostili v nedeljski kmetijski oddaji je z nami delil pet nasvetov, kako do dobrega domačega jabolčnega soka.

Robert Božič

kmetijstvojabolkojabolčni sokMartin Mavsar

Sol in luč

VEČ ...|15. 9. 2020
Dr. Anton Trstenjak: Če bi še enkrat živel.

Naslov knjige izjemnega psihologa najbolje povzame vsebino tokratne oddaje, ki je nastala s pomočjo še ene njegove knjige, Smrt pred smrtjo. Dve zgodbi smo prebrali iz knjige Obrisal bo solze z njihovih oči, ki je izšla pri založbi Ognjišče, slišali pa smo tudi odlomek iz knjige Ognjena noč, avtorja Erica Emmanuela Schitta.

Dr. Anton Trstenjak: Če bi še enkrat živel.

Naslov knjige izjemnega psihologa najbolje povzame vsebino tokratne oddaje, ki je nastala s pomočjo še ene njegove knjige, Smrt pred smrtjo. Dve zgodbi smo prebrali iz knjige Obrisal bo solze z njihovih oči, ki je izšla pri založbi Ognjišče, slišali pa smo tudi odlomek iz knjige Ognjena noč, avtorja Erica Emmanuela Schitta.

Tadej Sadar

odnosiduhovnost

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|20. 9. 2020
Čudežno ozdravljenje in 20. letnica vojaškega vikariata

V oddaji smo se na nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije ustavili ob primeru dveletnega Metoda z Iga, ki je bil čudežno ozdravljen na priprošnjo škofa Vovka. Vojaški vikariat pa praznuje 20. obletnico ustanovitve.

Čudežno ozdravljenje in 20. letnica vojaškega vikariata

V oddaji smo se na nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije ustavili ob primeru dveletnega Metoda z Iga, ki je bil čudežno ozdravljen na priprošnjo škofa Vovka. Vojaški vikariat pa praznuje 20. obletnico ustanovitve.

Marta Jerebič

duhovnostpogovordružba

Duhovni nagovor

VEČ ...|20. 9. 2020
Slomškova nedelja

Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

Slomškova nedelja

Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

Franc Šuštar

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|20. 9. 2020
Častitljivi del dne 20.9.

Molile so redovnice - Hčere krščanske ljubezni (Usmiljenke). Molitev je vodil Franc kardinal Rode.

Častitljivi del dne 20.9.

Molile so redovnice - Hčere krščanske ljubezni (Usmiljenke). Molitev je vodil Franc kardinal Rode.

Radio Ognjišče

Svetnik dneva

VEČ ...|20. 9. 2020
Sv. Evstahij

Sv. Evstahij

Jure Sešek

duhovnost