Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|16. 10. 2019
Nadškof Zore: Vi veste, da kruh ne zraste na policah veleblagovnice!

V nedeljo se je na Ponikvi in Slomu odvijal 16. shod kmetov pri blaženem A. M. Slomšku, zavetniku slovenskega kmetijstva, kmetijskega šolstva in slovstva. Vsako leto se začne s slovesno sveto mašo, ki vabi k hvaležnosti za vse prejete dobrine, in letos je to mašo ob somaševanju duhovnikov in prisotnosti evangeličanskega škofa Geze Filo daroval nadškof Stanislav Zore. V nagovoru med mašo je bil zelo neposreden, vse zbrane je pozval, da sledijo slomškovemu zgledu in si vsak v svojem okolju prizadevajo za tako družbeno klimo, ki bo naklonjena kmetijstvu.

Nadškof Zore: Vi veste, da kruh ne zraste na policah veleblagovnice!

V nedeljo se je na Ponikvi in Slomu odvijal 16. shod kmetov pri blaženem A. M. Slomšku, zavetniku slovenskega kmetijstva, kmetijskega šolstva in slovstva. Vsako leto se začne s slovesno sveto mašo, ki vabi k hvaležnosti za vse prejete dobrine, in letos je to mašo ob somaševanju duhovnikov in prisotnosti evangeličanskega škofa Geze Filo daroval nadškof Stanislav Zore. V nagovoru med mašo je bil zelo neposreden, vse zbrane je pozval, da sledijo slomškovemu zgledu in si vsak v svojem okolju prizadevajo za tako družbeno klimo, ki bo naklonjena kmetijstvu.

kmetijstvopolitikavzgoja

Minute za kmetijstvo in podeželje

Nadškof Zore: Vi veste, da kruh ne zraste na policah veleblagovnice!
V nedeljo se je na Ponikvi in Slomu odvijal 16. shod kmetov pri blaženem A. M. Slomšku, zavetniku slovenskega kmetijstva, kmetijskega šolstva in slovstva. Vsako leto se začne s slovesno sveto mašo, ki vabi k hvaležnosti za vse prejete dobrine, in letos je to mašo ob somaševanju duhovnikov in prisotnosti evangeličanskega škofa Geze Filo daroval nadškof Stanislav Zore. V nagovoru med mašo je bil zelo neposreden, vse zbrane je pozval, da sledijo slomškovemu zgledu in si vsak v svojem okolju prizadevajo za tako družbeno klimo, ki bo naklonjena kmetijstvu.
VEČ ...|16. 10. 2019
Nadškof Zore: Vi veste, da kruh ne zraste na policah veleblagovnice!
V nedeljo se je na Ponikvi in Slomu odvijal 16. shod kmetov pri blaženem A. M. Slomšku, zavetniku slovenskega kmetijstva, kmetijskega šolstva in slovstva. Vsako leto se začne s slovesno sveto mašo, ki vabi k hvaležnosti za vse prejete dobrine, in letos je to mašo ob somaševanju duhovnikov in prisotnosti evangeličanskega škofa Geze Filo daroval nadškof Stanislav Zore. V nagovoru med mašo je bil zelo neposreden, vse zbrane je pozval, da sledijo slomškovemu zgledu in si vsak v svojem okolju prizadevajo za tako družbeno klimo, ki bo naklonjena kmetijstvu.

Robert Božič

kmetijstvopolitikavzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|7. 10. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino

Kako narediti žemlje in zavitek iz listnatega testa s porom in klobaso, kaj se naredi iz piščančjih želodčkov, koliko časa so uporabne zamrznjene gobe, zakaj so v krofih luknje, zakaj se kruh dan po peki precej drobi, zakaj kruh ob strani poči, kakšna so razmerja mok pri mešanih kruhih? To so bila vaša vprašanja, prisluhnite odgovorom sestre Nikoline!

Kuhajmo s sestro Nikolino

Kako narediti žemlje in zavitek iz listnatega testa s porom in klobaso, kaj se naredi iz piščančjih želodčkov, koliko časa so uporabne zamrznjene gobe, zakaj so v krofih luknje, zakaj se kruh dan po peki precej drobi, zakaj kruh ob strani poči, kakšna so razmerja mok pri mešanih kruhih? To so bila vaša vprašanja, prisluhnite odgovorom sestre Nikoline!

svetovanje

Svetovalnica

Kuhajmo s sestro Nikolino
Kako narediti žemlje in zavitek iz listnatega testa s porom in klobaso, kaj se naredi iz piščančjih želodčkov, koliko časa so uporabne zamrznjene gobe, zakaj so v krofih luknje, zakaj se kruh dan po peki precej drobi, zakaj kruh ob strani poči, kakšna so razmerja mok pri mešanih kruhih? To so bila vaša vprašanja, prisluhnite odgovorom sestre Nikoline!
VEČ ...|7. 10. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino
Kako narediti žemlje in zavitek iz listnatega testa s porom in klobaso, kaj se naredi iz piščančjih želodčkov, koliko časa so uporabne zamrznjene gobe, zakaj so v krofih luknje, zakaj se kruh dan po peki precej drobi, zakaj kruh ob strani poči, kakšna so razmerja mok pri mešanih kruhih? To so bila vaša vprašanja, prisluhnite odgovorom sestre Nikoline!

Matjaž Merljak

svetovanje

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|7. 10. 2019
Zakaj se kruh dan po peki precej drobi?

To je zato, ker je testo pretrdo, pregosto, zato bo potrebno dodati več tekočine (vodo, mleko, sirotko ...) Testo mora biti skoraj tako mehko kot pri peki potice.

Zakaj se kruh dan po peki precej drobi?

To je zato, ker je testo pretrdo, pregosto, zato bo potrebno dodati več tekočine (vodo, mleko, sirotko ...) Testo mora biti skoraj tako mehko kot pri peki potice.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Zakaj se kruh dan po peki precej drobi?
To je zato, ker je testo pretrdo, pregosto, zato bo potrebno dodati več tekočine (vodo, mleko, sirotko ...) Testo mora biti skoraj tako mehko kot pri peki potice.
VEČ ...|7. 10. 2019
Zakaj se kruh dan po peki precej drobi?
To je zato, ker je testo pretrdo, pregosto, zato bo potrebno dodati več tekočine (vodo, mleko, sirotko ...) Testo mora biti skoraj tako mehko kot pri peki potice.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|7. 10. 2019
Zakaj kruh od strani poči?

Testo naj bo zelo mehko, dodajmo še kakšno žlico vode več, pred peko površino zarežemo z ostrim nožem, prilagodimo temperaturo pečico, po potrebi skorjico pokrijemo s peki papirjem ...

Zakaj kruh od strani poči?

Testo naj bo zelo mehko, dodajmo še kakšno žlico vode več, pred peko površino zarežemo z ostrim nožem, prilagodimo temperaturo pečico, po potrebi skorjico pokrijemo s peki papirjem ...

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Zakaj kruh od strani poči?
Testo naj bo zelo mehko, dodajmo še kakšno žlico vode več, pred peko površino zarežemo z ostrim nožem, prilagodimo temperaturo pečico, po potrebi skorjico pokrijemo s peki papirjem ...
VEČ ...|7. 10. 2019
Zakaj kruh od strani poči?
Testo naj bo zelo mehko, dodajmo še kakšno žlico vode več, pred peko površino zarežemo z ostrim nožem, prilagodimo temperaturo pečico, po potrebi skorjico pokrijemo s peki papirjem ...

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|7. 10. 2019
Razmerja mok pri mešanih kruhih

Sestra Nikolina odgovarja: devet mesecev.Možno je pripraviti kruh ne samo iz ene, ampak iz treh ali štirih vrst moke, v tem primeru naj bo pšenične moke za pest ali dve več, saj ta rahlja kruh. Poslušalka naj za začetek poskusi v razmerju pol-pol (pol pšenične, ostalo pa ajdovo, pirino, rženo, koruzno ...). Koruzno in ajdovo moko najprej solimo in poparimo z vrelo vodo ter iz tega naredimo t.i. moker žganec. Pustimo nekaj minut in vmes raztopimo kvas. Na to presejemo belo ali polbelo moko, v jamico pa damo pripravljen kvas ter mešamo z vilico. Nato gnetemo z roko in počasi prilivamo tekočino. Pripraviti moramo prožno, ne preveč trdo, a spet ne premehko testo. Ta kruh moramo peči v modelu (na dnu je lahko peki papir), saj se lahko razleze. Hitro vzhaja. Paziti moramo, da ne preveč: če se s prstom dotaknemo površine in se lepo dvigne, še poteka proces vzhajanja. Takrat ga na vrhu zarežemo in damo v pečico, ogreto na 180 - 190 stopinj. Če pa se pri dotiku površina naguba, ga nič ne zarežemo, ampak čim prej in s čim manj tresenja damo v pečico, ki pa naj bo ogreta na 200 do 210 stopinj.

Razmerja mok pri mešanih kruhih

Sestra Nikolina odgovarja: devet mesecev.Možno je pripraviti kruh ne samo iz ene, ampak iz treh ali štirih vrst moke, v tem primeru naj bo pšenične moke za pest ali dve več, saj ta rahlja kruh. Poslušalka naj za začetek poskusi v razmerju pol-pol (pol pšenične, ostalo pa ajdovo, pirino, rženo, koruzno ...). Koruzno in ajdovo moko najprej solimo in poparimo z vrelo vodo ter iz tega naredimo t.i. moker žganec. Pustimo nekaj minut in vmes raztopimo kvas. Na to presejemo belo ali polbelo moko, v jamico pa damo pripravljen kvas ter mešamo z vilico. Nato gnetemo z roko in počasi prilivamo tekočino. Pripraviti moramo prožno, ne preveč trdo, a spet ne premehko testo. Ta kruh moramo peči v modelu (na dnu je lahko peki papir), saj se lahko razleze. Hitro vzhaja. Paziti moramo, da ne preveč: če se s prstom dotaknemo površine in se lepo dvigne, še poteka proces vzhajanja. Takrat ga na vrhu zarežemo in damo v pečico, ogreto na 180 - 190 stopinj. Če pa se pri dotiku površina naguba, ga nič ne zarežemo, ampak čim prej in s čim manj tresenja damo v pečico, ki pa naj bo ogreta na 200 do 210 stopinj.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Razmerja mok pri mešanih kruhih
Sestra Nikolina odgovarja: devet mesecev.Možno je pripraviti kruh ne samo iz ene, ampak iz treh ali štirih vrst moke, v tem primeru naj bo pšenične moke za pest ali dve več, saj ta rahlja kruh. Poslušalka naj za začetek poskusi v razmerju pol-pol (pol pšenične, ostalo pa ajdovo, pirino, rženo, koruzno ...). Koruzno in ajdovo moko najprej solimo in poparimo z vrelo vodo ter iz tega naredimo t.i. moker žganec. Pustimo nekaj minut in vmes raztopimo kvas. Na to presejemo belo ali polbelo moko, v jamico pa damo pripravljen kvas ter mešamo z vilico. Nato gnetemo z roko in počasi prilivamo tekočino. Pripraviti moramo prožno, ne preveč trdo, a spet ne premehko testo. Ta kruh moramo peči v modelu (na dnu je lahko peki papir), saj se lahko razleze. Hitro vzhaja. Paziti moramo, da ne preveč: če se s prstom dotaknemo površine in se lepo dvigne, še poteka proces vzhajanja. Takrat ga na vrhu zarežemo in damo v pečico, ogreto na 180 - 190 stopinj. Če pa se pri dotiku površina naguba, ga nič ne zarežemo, ampak čim prej in s čim manj tresenja damo v pečico, ki pa naj bo ogreta na 200 do 210 stopinj.
VEČ ...|7. 10. 2019
Razmerja mok pri mešanih kruhih
Sestra Nikolina odgovarja: devet mesecev.Možno je pripraviti kruh ne samo iz ene, ampak iz treh ali štirih vrst moke, v tem primeru naj bo pšenične moke za pest ali dve več, saj ta rahlja kruh. Poslušalka naj za začetek poskusi v razmerju pol-pol (pol pšenične, ostalo pa ajdovo, pirino, rženo, koruzno ...). Koruzno in ajdovo moko najprej solimo in poparimo z vrelo vodo ter iz tega naredimo t.i. moker žganec. Pustimo nekaj minut in vmes raztopimo kvas. Na to presejemo belo ali polbelo moko, v jamico pa damo pripravljen kvas ter mešamo z vilico. Nato gnetemo z roko in počasi prilivamo tekočino. Pripraviti moramo prožno, ne preveč trdo, a spet ne premehko testo. Ta kruh moramo peči v modelu (na dnu je lahko peki papir), saj se lahko razleze. Hitro vzhaja. Paziti moramo, da ne preveč: če se s prstom dotaknemo površine in se lepo dvigne, še poteka proces vzhajanja. Takrat ga na vrhu zarežemo in damo v pečico, ogreto na 180 - 190 stopinj. Če pa se pri dotiku površina naguba, ga nič ne zarežemo, ampak čim prej in s čim manj tresenja damo v pečico, ki pa naj bo ogreta na 200 do 210 stopinj.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|2. 10. 2019
Dr. Ivan Štuhec: Športni deliriji trajajo kratek čas, političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca

Slovensko športno obsedenost so prekinili Srbi. Odbojkarska reprezentanca je dobila samo srebro. Če bi dobila zlato, bi Slovenija norela še ves teden. Športni novinarji bi analizirali in pametovali v vsemogočih oddajah in predsednik države bi moral poseči po najvišjih državnih odlikovanjih. Za mnoge Slovence je šport edini pravi slovenski promocijski in diplomatski artikel. Ko je potrebno navijati in zastopati svojo nacijo z zastavo, to pri športu ni nikoli, ne vprašanje, ne problem. Problem je, če mora slovenska zastava viseti pred šolami ali na državne praznike.Tudi sam se ukvarjam s športi in tudi tekme rad pogledam. Ampak, kar je preveč je preveč. Ni bilo dovolj, da je Roglič zmagal na španski dirki. Moral bi zmagati še na svetovnem prvenstvu. Ni bilo dovolj da so odbojkarji premagali dva odbojkarska velikana, Rusijo in Poljsko, morali bi postati evropski prvaki. Nikoli ni dovolj. Šteje samo prvo mesto. Šteje samo zmaga. In ko je že jasno, da pač ne gre in ne gre, komentatorji še vedno v eter vpijejo, kaj vse je potrebno narediti, da bo šlo, da bo prišlo do preobrata, da se bo doseglo, kar so oni določili in kar navijači pričakujejo. In po tem se vedno zgodi, da pride trenutek streznitve zaradi človeške omejitve. Človek ni stroj, da bi deloval po nareku novinarske in navijaške nenasitnosti in obsedenosti.To, da iz dvomilijonskega naroda prihaja toliko vrhunskih športnikov v toliko različnih disciplinah, je že samo po sebi nenavadno. V senci odbojke smo dobili zlato kanuistko in bronastega kanuista. A vrhunski rezultati posameznikov so vedno v senci kolektivnih športov. Izjema je smučanje, ki je pred vrati. Zdaj bomo vse mesece, tja do pomladi, poslušali, kaj vse lahko in bi skoraj morala doseči moja soimenjakinja in naši skakalci. Poslušali bomo koliko košev je zabil Dončič in koliko podaj je asistiral. O nogometaših, ki igrajo v tujini, se govori da so legionarji. No in smo tam, kjer je bil stari Rim. Kruha in iger. Lahko bi kdo ugovarjal, tam je šlo na življenje in smrt. Kaj pa je drugega v sloganu »ubi žabarja«, kot zahteva po smrti.Najtežje prenašam komentatorske izjave, spet nas je šport povezal, šport nas edini združuje. To preprosto ni res. Vsaka tekma polarizira, vsaka tekma je med našimi in drugimi, ki niso naši. Razen tega, vsi Slovenci ne navijajo, niti za reprezentanco ne, ker jih pač šport ne zanima. Tudi na zadnji tekmi odbojkarjev niso vsi slovenski državljani navijali za slovensko reprezentanco. Najmanj deset procentov je navijalo za srbsko. In ko naši zmagujejo, slišimo, kako se piše zgodovina. Še ena prazna fraza. Kakšna zgodovina le. Gotovo športnih dosežkov, ki gredo v zgodovino kakor vse, kar se je zgodilo včeraj. Ne more samo šport pisati zgodovine in združevati, ne more samo šport predstavljati identifikacijsko točko neke nacije. To je daleč premalo in preveč minljivo. Tudi če športnikom upravičeno rečemo, da so naši ambasadorji, s tem še ni rečeno, da so opravili naloge, ki jih morajo državni predstavniki.Morda pa je prav za to potrebno vse te presežke uporabljati za športnike, ker jih poklicni predstavniki države ne upravljajo. A to kljub temu ne pomeni, da lahko šport nadomesti tiste identifikacijske elemente, brez katerih ni ne države, ne nacije. Ker pa nam ni jasno, kateri bi naj to bili, se zavestno ali podzavestno zatekamo k športu. Politiki pa to tudi prav pride, če se narod nekaj dni ali tednov ukvarja s športom, med tem ko oni delijo denar in ustvarjajo pogoje za večrazredno družbo. Če bosta Bratuškova in Pikalo dosegla svoje cilje, kako uničiti privatno šolstvo, bosta ustvarila novo obliko razredne družbe. To pa po levičarski in marksistični logiki pomeni, da je zatirani razred dolžan sprožiti revolucijo in vreči z oblasti novo oligarhijo.Sicer pa so te poteze strank v vladni koaliciji popolnoma brezglave. Minister sklicuje vesoljno Slovenijo na posvet in želi doseči konsenz o financiranju privatnega šolstva, hkrati podpira referendum, katerega cilj je ukiniti privatne šole. Gospod predsednik Vlade, jih boste v četrtek na seji vlade vprašali po zdravi pameti? Težko, ker je vaš skupni delodajalec Kučan že podpisal zahtevo po referendumu. Ribičič, sin enega od eksekutorjev iz vrst povojne komunistične elite, pa je še zadnji ustavni pravnik, ki išče pravno vzdržno rešitev za te, res zgodovinske poteze sedanje vladne garniture. Če bo demokracija preživela in če bo kdaj pravna država prevladala, potem bo vprašanje odločbe ustavnega sodišča o sto procentnem financiranju privatnega šolstva, šolski primer na fakultetah za pravne vede, kako se lahko manipulira s pravno državo in kako se jo tudi uničuje.Športni deliriji na srečo trajajo kratek čas. A ko doza, ki smo jo pričakovali, to so zmage, ni na razpolago, nastopi trenutek streznitve in identifikacijske krize. Za navijače to traja do naslednje tekme. Političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca, ker tu ne gre za zmago ali poraz, ampak za uveljavljanje človekovih pravic, enakosti pred zakonom in enakosti države do vseh davkoplačevalcev. Očitno bo državljanom, ki svoje otroke hočejo šolati v privatnih šolah, ostala samo še pot na evropsko sodišče za človekove pravice in tožba države, da povrne za vsa leta nazaj škodo, ki jo je povzročila s sistematičnim kršenjem lastne Ustave.

Dr. Ivan Štuhec: Športni deliriji trajajo kratek čas, političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca

Slovensko športno obsedenost so prekinili Srbi. Odbojkarska reprezentanca je dobila samo srebro. Če bi dobila zlato, bi Slovenija norela še ves teden. Športni novinarji bi analizirali in pametovali v vsemogočih oddajah in predsednik države bi moral poseči po najvišjih državnih odlikovanjih. Za mnoge Slovence je šport edini pravi slovenski promocijski in diplomatski artikel. Ko je potrebno navijati in zastopati svojo nacijo z zastavo, to pri športu ni nikoli, ne vprašanje, ne problem. Problem je, če mora slovenska zastava viseti pred šolami ali na državne praznike.Tudi sam se ukvarjam s športi in tudi tekme rad pogledam. Ampak, kar je preveč je preveč. Ni bilo dovolj, da je Roglič zmagal na španski dirki. Moral bi zmagati še na svetovnem prvenstvu. Ni bilo dovolj da so odbojkarji premagali dva odbojkarska velikana, Rusijo in Poljsko, morali bi postati evropski prvaki. Nikoli ni dovolj. Šteje samo prvo mesto. Šteje samo zmaga. In ko je že jasno, da pač ne gre in ne gre, komentatorji še vedno v eter vpijejo, kaj vse je potrebno narediti, da bo šlo, da bo prišlo do preobrata, da se bo doseglo, kar so oni določili in kar navijači pričakujejo. In po tem se vedno zgodi, da pride trenutek streznitve zaradi človeške omejitve. Človek ni stroj, da bi deloval po nareku novinarske in navijaške nenasitnosti in obsedenosti.To, da iz dvomilijonskega naroda prihaja toliko vrhunskih športnikov v toliko različnih disciplinah, je že samo po sebi nenavadno. V senci odbojke smo dobili zlato kanuistko in bronastega kanuista. A vrhunski rezultati posameznikov so vedno v senci kolektivnih športov. Izjema je smučanje, ki je pred vrati. Zdaj bomo vse mesece, tja do pomladi, poslušali, kaj vse lahko in bi skoraj morala doseči moja soimenjakinja in naši skakalci. Poslušali bomo koliko košev je zabil Dončič in koliko podaj je asistiral. O nogometaših, ki igrajo v tujini, se govori da so legionarji. No in smo tam, kjer je bil stari Rim. Kruha in iger. Lahko bi kdo ugovarjal, tam je šlo na življenje in smrt. Kaj pa je drugega v sloganu »ubi žabarja«, kot zahteva po smrti.Najtežje prenašam komentatorske izjave, spet nas je šport povezal, šport nas edini združuje. To preprosto ni res. Vsaka tekma polarizira, vsaka tekma je med našimi in drugimi, ki niso naši. Razen tega, vsi Slovenci ne navijajo, niti za reprezentanco ne, ker jih pač šport ne zanima. Tudi na zadnji tekmi odbojkarjev niso vsi slovenski državljani navijali za slovensko reprezentanco. Najmanj deset procentov je navijalo za srbsko. In ko naši zmagujejo, slišimo, kako se piše zgodovina. Še ena prazna fraza. Kakšna zgodovina le. Gotovo športnih dosežkov, ki gredo v zgodovino kakor vse, kar se je zgodilo včeraj. Ne more samo šport pisati zgodovine in združevati, ne more samo šport predstavljati identifikacijsko točko neke nacije. To je daleč premalo in preveč minljivo. Tudi če športnikom upravičeno rečemo, da so naši ambasadorji, s tem še ni rečeno, da so opravili naloge, ki jih morajo državni predstavniki.Morda pa je prav za to potrebno vse te presežke uporabljati za športnike, ker jih poklicni predstavniki države ne upravljajo. A to kljub temu ne pomeni, da lahko šport nadomesti tiste identifikacijske elemente, brez katerih ni ne države, ne nacije. Ker pa nam ni jasno, kateri bi naj to bili, se zavestno ali podzavestno zatekamo k športu. Politiki pa to tudi prav pride, če se narod nekaj dni ali tednov ukvarja s športom, med tem ko oni delijo denar in ustvarjajo pogoje za večrazredno družbo. Če bosta Bratuškova in Pikalo dosegla svoje cilje, kako uničiti privatno šolstvo, bosta ustvarila novo obliko razredne družbe. To pa po levičarski in marksistični logiki pomeni, da je zatirani razred dolžan sprožiti revolucijo in vreči z oblasti novo oligarhijo.Sicer pa so te poteze strank v vladni koaliciji popolnoma brezglave. Minister sklicuje vesoljno Slovenijo na posvet in želi doseči konsenz o financiranju privatnega šolstva, hkrati podpira referendum, katerega cilj je ukiniti privatne šole. Gospod predsednik Vlade, jih boste v četrtek na seji vlade vprašali po zdravi pameti? Težko, ker je vaš skupni delodajalec Kučan že podpisal zahtevo po referendumu. Ribičič, sin enega od eksekutorjev iz vrst povojne komunistične elite, pa je še zadnji ustavni pravnik, ki išče pravno vzdržno rešitev za te, res zgodovinske poteze sedanje vladne garniture. Če bo demokracija preživela in če bo kdaj pravna država prevladala, potem bo vprašanje odločbe ustavnega sodišča o sto procentnem financiranju privatnega šolstva, šolski primer na fakultetah za pravne vede, kako se lahko manipulira s pravno državo in kako se jo tudi uničuje.Športni deliriji na srečo trajajo kratek čas. A ko doza, ki smo jo pričakovali, to so zmage, ni na razpolago, nastopi trenutek streznitve in identifikacijske krize. Za navijače to traja do naslednje tekme. Političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca, ker tu ne gre za zmago ali poraz, ampak za uveljavljanje človekovih pravic, enakosti pred zakonom in enakosti države do vseh davkoplačevalcev. Očitno bo državljanom, ki svoje otroke hočejo šolati v privatnih šolah, ostala samo še pot na evropsko sodišče za človekove pravice in tožba države, da povrne za vsa leta nazaj škodo, ki jo je povzročila s sistematičnim kršenjem lastne Ustave.

časnikkomentarslovenijadomoljubjeodbojkaštuhec

Komentar Časnik.si

Dr. Ivan Štuhec: Športni deliriji trajajo kratek čas, političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca
Slovensko športno obsedenost so prekinili Srbi. Odbojkarska reprezentanca je dobila samo srebro. Če bi dobila zlato, bi Slovenija norela še ves teden. Športni novinarji bi analizirali in pametovali v vsemogočih oddajah in predsednik države bi moral poseči po najvišjih državnih odlikovanjih. Za mnoge Slovence je šport edini pravi slovenski promocijski in diplomatski artikel. Ko je potrebno navijati in zastopati svojo nacijo z zastavo, to pri športu ni nikoli, ne vprašanje, ne problem. Problem je, če mora slovenska zastava viseti pred šolami ali na državne praznike.Tudi sam se ukvarjam s športi in tudi tekme rad pogledam. Ampak, kar je preveč je preveč. Ni bilo dovolj, da je Roglič zmagal na španski dirki. Moral bi zmagati še na svetovnem prvenstvu. Ni bilo dovolj da so odbojkarji premagali dva odbojkarska velikana, Rusijo in Poljsko, morali bi postati evropski prvaki. Nikoli ni dovolj. Šteje samo prvo mesto. Šteje samo zmaga. In ko je že jasno, da pač ne gre in ne gre, komentatorji še vedno v eter vpijejo, kaj vse je potrebno narediti, da bo šlo, da bo prišlo do preobrata, da se bo doseglo, kar so oni določili in kar navijači pričakujejo. In po tem se vedno zgodi, da pride trenutek streznitve zaradi človeške omejitve. Človek ni stroj, da bi deloval po nareku novinarske in navijaške nenasitnosti in obsedenosti.To, da iz dvomilijonskega naroda prihaja toliko vrhunskih športnikov v toliko različnih disciplinah, je že samo po sebi nenavadno. V senci odbojke smo dobili zlato kanuistko in bronastega kanuista. A vrhunski rezultati posameznikov so vedno v senci kolektivnih športov. Izjema je smučanje, ki je pred vrati. Zdaj bomo vse mesece, tja do pomladi, poslušali, kaj vse lahko in bi skoraj morala doseči moja soimenjakinja in naši skakalci. Poslušali bomo koliko košev je zabil Dončič in koliko podaj je asistiral. O nogometaših, ki igrajo v tujini, se govori da so legionarji. No in smo tam, kjer je bil stari Rim. Kruha in iger. Lahko bi kdo ugovarjal, tam je šlo na življenje in smrt. Kaj pa je drugega v sloganu »ubi žabarja«, kot zahteva po smrti.Najtežje prenašam komentatorske izjave, spet nas je šport povezal, šport nas edini združuje. To preprosto ni res. Vsaka tekma polarizira, vsaka tekma je med našimi in drugimi, ki niso naši. Razen tega, vsi Slovenci ne navijajo, niti za reprezentanco ne, ker jih pač šport ne zanima. Tudi na zadnji tekmi odbojkarjev niso vsi slovenski državljani navijali za slovensko reprezentanco. Najmanj deset procentov je navijalo za srbsko. In ko naši zmagujejo, slišimo, kako se piše zgodovina. Še ena prazna fraza. Kakšna zgodovina le. Gotovo športnih dosežkov, ki gredo v zgodovino kakor vse, kar se je zgodilo včeraj. Ne more samo šport pisati zgodovine in združevati, ne more samo šport predstavljati identifikacijsko točko neke nacije. To je daleč premalo in preveč minljivo. Tudi če športnikom upravičeno rečemo, da so naši ambasadorji, s tem še ni rečeno, da so opravili naloge, ki jih morajo državni predstavniki.Morda pa je prav za to potrebno vse te presežke uporabljati za športnike, ker jih poklicni predstavniki države ne upravljajo. A to kljub temu ne pomeni, da lahko šport nadomesti tiste identifikacijske elemente, brez katerih ni ne države, ne nacije. Ker pa nam ni jasno, kateri bi naj to bili, se zavestno ali podzavestno zatekamo k športu. Politiki pa to tudi prav pride, če se narod nekaj dni ali tednov ukvarja s športom, med tem ko oni delijo denar in ustvarjajo pogoje za večrazredno družbo. Če bosta Bratuškova in Pikalo dosegla svoje cilje, kako uničiti privatno šolstvo, bosta ustvarila novo obliko razredne družbe. To pa po levičarski in marksistični logiki pomeni, da je zatirani razred dolžan sprožiti revolucijo in vreči z oblasti novo oligarhijo.Sicer pa so te poteze strank v vladni koaliciji popolnoma brezglave. Minister sklicuje vesoljno Slovenijo na posvet in želi doseči konsenz o financiranju privatnega šolstva, hkrati podpira referendum, katerega cilj je ukiniti privatne šole. Gospod predsednik Vlade, jih boste v četrtek na seji vlade vprašali po zdravi pameti? Težko, ker je vaš skupni delodajalec Kučan že podpisal zahtevo po referendumu. Ribičič, sin enega od eksekutorjev iz vrst povojne komunistične elite, pa je še zadnji ustavni pravnik, ki išče pravno vzdržno rešitev za te, res zgodovinske poteze sedanje vladne garniture. Če bo demokracija preživela in če bo kdaj pravna država prevladala, potem bo vprašanje odločbe ustavnega sodišča o sto procentnem financiranju privatnega šolstva, šolski primer na fakultetah za pravne vede, kako se lahko manipulira s pravno državo in kako se jo tudi uničuje.Športni deliriji na srečo trajajo kratek čas. A ko doza, ki smo jo pričakovali, to so zmage, ni na razpolago, nastopi trenutek streznitve in identifikacijske krize. Za navijače to traja do naslednje tekme. Političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca, ker tu ne gre za zmago ali poraz, ampak za uveljavljanje človekovih pravic, enakosti pred zakonom in enakosti države do vseh davkoplačevalcev. Očitno bo državljanom, ki svoje otroke hočejo šolati v privatnih šolah, ostala samo še pot na evropsko sodišče za človekove pravice in tožba države, da povrne za vsa leta nazaj škodo, ki jo je povzročila s sistematičnim kršenjem lastne Ustave.
VEČ ...|2. 10. 2019
Dr. Ivan Štuhec: Športni deliriji trajajo kratek čas, političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca
Slovensko športno obsedenost so prekinili Srbi. Odbojkarska reprezentanca je dobila samo srebro. Če bi dobila zlato, bi Slovenija norela še ves teden. Športni novinarji bi analizirali in pametovali v vsemogočih oddajah in predsednik države bi moral poseči po najvišjih državnih odlikovanjih. Za mnoge Slovence je šport edini pravi slovenski promocijski in diplomatski artikel. Ko je potrebno navijati in zastopati svojo nacijo z zastavo, to pri športu ni nikoli, ne vprašanje, ne problem. Problem je, če mora slovenska zastava viseti pred šolami ali na državne praznike.Tudi sam se ukvarjam s športi in tudi tekme rad pogledam. Ampak, kar je preveč je preveč. Ni bilo dovolj, da je Roglič zmagal na španski dirki. Moral bi zmagati še na svetovnem prvenstvu. Ni bilo dovolj da so odbojkarji premagali dva odbojkarska velikana, Rusijo in Poljsko, morali bi postati evropski prvaki. Nikoli ni dovolj. Šteje samo prvo mesto. Šteje samo zmaga. In ko je že jasno, da pač ne gre in ne gre, komentatorji še vedno v eter vpijejo, kaj vse je potrebno narediti, da bo šlo, da bo prišlo do preobrata, da se bo doseglo, kar so oni določili in kar navijači pričakujejo. In po tem se vedno zgodi, da pride trenutek streznitve zaradi človeške omejitve. Človek ni stroj, da bi deloval po nareku novinarske in navijaške nenasitnosti in obsedenosti.To, da iz dvomilijonskega naroda prihaja toliko vrhunskih športnikov v toliko različnih disciplinah, je že samo po sebi nenavadno. V senci odbojke smo dobili zlato kanuistko in bronastega kanuista. A vrhunski rezultati posameznikov so vedno v senci kolektivnih športov. Izjema je smučanje, ki je pred vrati. Zdaj bomo vse mesece, tja do pomladi, poslušali, kaj vse lahko in bi skoraj morala doseči moja soimenjakinja in naši skakalci. Poslušali bomo koliko košev je zabil Dončič in koliko podaj je asistiral. O nogometaših, ki igrajo v tujini, se govori da so legionarji. No in smo tam, kjer je bil stari Rim. Kruha in iger. Lahko bi kdo ugovarjal, tam je šlo na življenje in smrt. Kaj pa je drugega v sloganu »ubi žabarja«, kot zahteva po smrti.Najtežje prenašam komentatorske izjave, spet nas je šport povezal, šport nas edini združuje. To preprosto ni res. Vsaka tekma polarizira, vsaka tekma je med našimi in drugimi, ki niso naši. Razen tega, vsi Slovenci ne navijajo, niti za reprezentanco ne, ker jih pač šport ne zanima. Tudi na zadnji tekmi odbojkarjev niso vsi slovenski državljani navijali za slovensko reprezentanco. Najmanj deset procentov je navijalo za srbsko. In ko naši zmagujejo, slišimo, kako se piše zgodovina. Še ena prazna fraza. Kakšna zgodovina le. Gotovo športnih dosežkov, ki gredo v zgodovino kakor vse, kar se je zgodilo včeraj. Ne more samo šport pisati zgodovine in združevati, ne more samo šport predstavljati identifikacijsko točko neke nacije. To je daleč premalo in preveč minljivo. Tudi če športnikom upravičeno rečemo, da so naši ambasadorji, s tem še ni rečeno, da so opravili naloge, ki jih morajo državni predstavniki.Morda pa je prav za to potrebno vse te presežke uporabljati za športnike, ker jih poklicni predstavniki države ne upravljajo. A to kljub temu ne pomeni, da lahko šport nadomesti tiste identifikacijske elemente, brez katerih ni ne države, ne nacije. Ker pa nam ni jasno, kateri bi naj to bili, se zavestno ali podzavestno zatekamo k športu. Politiki pa to tudi prav pride, če se narod nekaj dni ali tednov ukvarja s športom, med tem ko oni delijo denar in ustvarjajo pogoje za večrazredno družbo. Če bosta Bratuškova in Pikalo dosegla svoje cilje, kako uničiti privatno šolstvo, bosta ustvarila novo obliko razredne družbe. To pa po levičarski in marksistični logiki pomeni, da je zatirani razred dolžan sprožiti revolucijo in vreči z oblasti novo oligarhijo.Sicer pa so te poteze strank v vladni koaliciji popolnoma brezglave. Minister sklicuje vesoljno Slovenijo na posvet in želi doseči konsenz o financiranju privatnega šolstva, hkrati podpira referendum, katerega cilj je ukiniti privatne šole. Gospod predsednik Vlade, jih boste v četrtek na seji vlade vprašali po zdravi pameti? Težko, ker je vaš skupni delodajalec Kučan že podpisal zahtevo po referendumu. Ribičič, sin enega od eksekutorjev iz vrst povojne komunistične elite, pa je še zadnji ustavni pravnik, ki išče pravno vzdržno rešitev za te, res zgodovinske poteze sedanje vladne garniture. Če bo demokracija preživela in če bo kdaj pravna država prevladala, potem bo vprašanje odločbe ustavnega sodišča o sto procentnem financiranju privatnega šolstva, šolski primer na fakultetah za pravne vede, kako se lahko manipulira s pravno državo in kako se jo tudi uničuje.Športni deliriji na srečo trajajo kratek čas. A ko doza, ki smo jo pričakovali, to so zmage, ni na razpolago, nastopi trenutek streznitve in identifikacijske krize. Za navijače to traja do naslednje tekme. Političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca, ker tu ne gre za zmago ali poraz, ampak za uveljavljanje človekovih pravic, enakosti pred zakonom in enakosti države do vseh davkoplačevalcev. Očitno bo državljanom, ki svoje otroke hočejo šolati v privatnih šolah, ostala samo še pot na evropsko sodišče za človekove pravice in tožba države, da povrne za vsa leta nazaj škodo, ki jo je povzročila s sistematičnim kršenjem lastne Ustave.

Dr. Ivan Štuhec

časnikkomentarslovenijadomoljubjeodbojkaštuhec

Duhovna misel

VEČ ...|25. 9. 2019
Sem Jezusov sodelavec?

Nič ne jemljite na pot, ne palice ne torbe ne kruha ne denarja; tudi ne imejte dveh oblek. In v katero koli hišo pridete, tam ostanite in od tam odhajajte. In kjer koli vas ne sprejmejo, pojdite iz tistega mesta in otresite prah s svojih nog v pričevanje zoper nje. (Lk 9, 3-5)

Sem Jezusov sodelavec?

Nič ne jemljite na pot, ne palice ne torbe ne kruha ne denarja; tudi ne imejte dveh oblek. In v katero koli hišo pridete, tam ostanite in od tam odhajajte. In kjer koli vas ne sprejmejo, pojdite iz tistega mesta in otresite prah s svojih nog v pričevanje zoper nje. (Lk 9, 3-5)

duhovnost

Duhovna misel

Sem Jezusov sodelavec?
Nič ne jemljite na pot, ne palice ne torbe ne kruha ne denarja; tudi ne imejte dveh oblek. In v katero koli hišo pridete, tam ostanite in od tam odhajajte. In kjer koli vas ne sprejmejo, pojdite iz tistega mesta in otresite prah s svojih nog v pričevanje zoper nje. (Lk 9, 3-5)
VEČ ...|25. 9. 2019
Sem Jezusov sodelavec?
Nič ne jemljite na pot, ne palice ne torbe ne kruha ne denarja; tudi ne imejte dveh oblek. In v katero koli hišo pridete, tam ostanite in od tam odhajajte. In kjer koli vas ne sprejmejo, pojdite iz tistega mesta in otresite prah s svojih nog v pričevanje zoper nje. (Lk 9, 3-5)

Gregor Čušin

duhovnost

Komentar Časnik.si

VEČ ...|18. 9. 2019
Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo

29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo

29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

infokomentarčasnikpolitika

Komentar Časnik.si

Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo
29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.
VEČ ...|18. 9. 2019
Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo
29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

Toni Mrvič

infokomentarčasnikpolitika

Z ljudmi na poti

VEČ ...|8. 9. 2019
V Združene države Amerike

V tokratni oddaji smo se znova odpravili v ZDA. Tam svoj kruh med drugim služi nekdanja dijakinja Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani Urška Velikonja. Doktorica prava si je ob karieri čez veliko lužo ustvarila tudi družino. Med drugim nas je zanimalo, kako usklajuje življenjske vloge in ali jo mika vrnitev v domovino.

V Združene države Amerike

V tokratni oddaji smo se znova odpravili v ZDA. Tam svoj kruh med drugim služi nekdanja dijakinja Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani Urška Velikonja. Doktorica prava si je ob karieri čez veliko lužo ustvarila tudi družino. Med drugim nas je zanimalo, kako usklajuje življenjske vloge in ali jo mika vrnitev v domovino.

pogovorizobraževanje

Z ljudmi na poti

V Združene države Amerike
V tokratni oddaji smo se znova odpravili v ZDA. Tam svoj kruh med drugim služi nekdanja dijakinja Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani Urška Velikonja. Doktorica prava si je ob karieri čez veliko lužo ustvarila tudi družino. Med drugim nas je zanimalo, kako usklajuje življenjske vloge in ali jo mika vrnitev v domovino.
VEČ ...|8. 9. 2019
V Združene države Amerike
V tokratni oddaji smo se znova odpravili v ZDA. Tam svoj kruh med drugim služi nekdanja dijakinja Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani Urška Velikonja. Doktorica prava si je ob karieri čez veliko lužo ustvarila tudi družino. Med drugim nas je zanimalo, kako usklajuje življenjske vloge in ali jo mika vrnitev v domovino.

Helena Križnik

pogovorizobraževanje

Svetovalnica

VEČ ...|19. 8. 2019
Izdelava lastne krušne peči

Svetovalnica je bila tokrat namenjena vsem, ki ste že kdaj pomislili na izdelavo lastne krušne peči. Stvar je lahko zabavna in za preprosto uporabo ni potrebno veliko - dela se lahko lotimo tudi z otroki. Z nami je bil mojster peke kruha Jože Senegačnik.

Izdelava lastne krušne peči

Svetovalnica je bila tokrat namenjena vsem, ki ste že kdaj pomislili na izdelavo lastne krušne peči. Stvar je lahko zabavna in za preprosto uporabo ni potrebno veliko - dela se lahko lotimo tudi z otroki. Z nami je bil mojster peke kruha Jože Senegačnik.

pogovorsvetovanje

Svetovalnica

Izdelava lastne krušne peči
Svetovalnica je bila tokrat namenjena vsem, ki ste že kdaj pomislili na izdelavo lastne krušne peči. Stvar je lahko zabavna in za preprosto uporabo ni potrebno veliko - dela se lahko lotimo tudi z otroki. Z nami je bil mojster peke kruha Jože Senegačnik.
VEČ ...|19. 8. 2019
Izdelava lastne krušne peči
Svetovalnica je bila tokrat namenjena vsem, ki ste že kdaj pomislili na izdelavo lastne krušne peči. Stvar je lahko zabavna in za preprosto uporabo ni potrebno veliko - dela se lahko lotimo tudi z otroki. Z nami je bil mojster peke kruha Jože Senegačnik.

Blaž Lesnik

pogovorsvetovanje

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|12. 8. 2019
Bučkini polpeti

Poslušalka je povedala, kako uporabimo ostanke zelenjave in kruha.

Bučkini polpeti

Poslušalka je povedala, kako uporabimo ostanke zelenjave in kruha.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Bučkini polpeti
Poslušalka je povedala, kako uporabimo ostanke zelenjave in kruha.
VEČ ...|12. 8. 2019
Bučkini polpeti
Poslušalka je povedala, kako uporabimo ostanke zelenjave in kruha.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Duhovna misel

VEČ ...|7. 8. 2019
Kako velika je moja vera?

Ona pa je prišla in padla predenj, govoreč: Gospod, pomagaj mi! Odgovoril je: Ni prav, da bi se kruh vzel otrokom in se vrgel psom. Ona pa je rekla: Res je, Gospod; saj tudi psički jedo od drobtinic, ki padajo z mize njih gospodarjev. (M5 15, 25-27)

Kako velika je moja vera?

Ona pa je prišla in padla predenj, govoreč: Gospod, pomagaj mi! Odgovoril je: Ni prav, da bi se kruh vzel otrokom in se vrgel psom. Ona pa je rekla: Res je, Gospod; saj tudi psički jedo od drobtinic, ki padajo z mize njih gospodarjev. (M5 15, 25-27)

duhovnost

Duhovna misel

Kako velika je moja vera?
Ona pa je prišla in padla predenj, govoreč: Gospod, pomagaj mi! Odgovoril je: Ni prav, da bi se kruh vzel otrokom in se vrgel psom. Ona pa je rekla: Res je, Gospod; saj tudi psički jedo od drobtinic, ki padajo z mize njih gospodarjev. (M5 15, 25-27)
VEČ ...|7. 8. 2019
Kako velika je moja vera?
Ona pa je prišla in padla predenj, govoreč: Gospod, pomagaj mi! Odgovoril je: Ni prav, da bi se kruh vzel otrokom in se vrgel psom. Ona pa je rekla: Res je, Gospod; saj tudi psički jedo od drobtinic, ki padajo z mize njih gospodarjev. (M5 15, 25-27)

Gregor Čušin

duhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 7. 2019
Praznik žetve na Polenšaku

Turistično društvo Polenšak pripravlja dvodnevni že 56. Praznik žetve z razstavo kruha in pogač. O dogajanju predsednik Turističnega društva Polenšak Franc Kukovec.

Praznik žetve na Polenšaku

Turistično društvo Polenšak pripravlja dvodnevni že 56. Praznik žetve z razstavo kruha in pogač. O dogajanju predsednik Turističnega društva Polenšak Franc Kukovec.

kulturadediščinaetnografskažetev

Kulturni utrinki

Praznik žetve na Polenšaku
Turistično društvo Polenšak pripravlja dvodnevni že 56. Praznik žetve z razstavo kruha in pogač. O dogajanju predsednik Turističnega društva Polenšak Franc Kukovec.
VEČ ...|19. 7. 2019
Praznik žetve na Polenšaku
Turistično društvo Polenšak pripravlja dvodnevni že 56. Praznik žetve z razstavo kruha in pogač. O dogajanju predsednik Turističnega društva Polenšak Franc Kukovec.

Marjan Bunič

kulturadediščinaetnografskažetev

Duhovna misel

VEČ ...|19. 7. 2019
Je božja beseda naš vsakdanji kruh?

V tistem času je šel Jezus v soboto skozi setve, njegovi učenci pa so postali lačni in so začeli smukati klasje in jesti. Ko so farizeji to videli, so mu rekli: Glej, tvoji učenci delajo, kar ni dovoljeno delati v soboto. (Mt 12, 1-2)

Je božja beseda naš vsakdanji kruh?

V tistem času je šel Jezus v soboto skozi setve, njegovi učenci pa so postali lačni in so začeli smukati klasje in jesti. Ko so farizeji to videli, so mu rekli: Glej, tvoji učenci delajo, kar ni dovoljeno delati v soboto. (Mt 12, 1-2)

duhovnost

Duhovna misel

Je božja beseda naš vsakdanji kruh?
V tistem času je šel Jezus v soboto skozi setve, njegovi učenci pa so postali lačni in so začeli smukati klasje in jesti. Ko so farizeji to videli, so mu rekli: Glej, tvoji učenci delajo, kar ni dovoljeno delati v soboto. (Mt 12, 1-2)
VEČ ...|19. 7. 2019
Je božja beseda naš vsakdanji kruh?
V tistem času je šel Jezus v soboto skozi setve, njegovi učenci pa so postali lačni in so začeli smukati klasje in jesti. Ko so farizeji to videli, so mu rekli: Glej, tvoji učenci delajo, kar ni dovoljeno delati v soboto. (Mt 12, 1-2)

Gregor Čušin

duhovnost

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|1. 7. 2019
Enostavna zelenjavna juha

Lahko naredimo juho iz blitve ali špinače. Liste operemo in jih damo v vrelo vodo, da se blanširajo. Odcedimo, dodamo narezan peteršilj in strok česna ter v mešalniku zmešamo. V vodo z malo kocke ali nekaj jušne osnove razžvrkljamo žličko pirine moke ter dodamo sesekljane liste blitve oz. špinače. Lahko še legiramo s kislo smetano. V nadaljevanju je povedala še recept za kremno zelenjavno juho. Zraven lahko damo rezine kruha, zlate kroglice, rezance, pražen riž ...

Enostavna zelenjavna juha

Lahko naredimo juho iz blitve ali špinače. Liste operemo in jih damo v vrelo vodo, da se blanširajo. Odcedimo, dodamo narezan peteršilj in strok česna ter v mešalniku zmešamo. V vodo z malo kocke ali nekaj jušne osnove razžvrkljamo žličko pirine moke ter dodamo sesekljane liste blitve oz. špinače. Lahko še legiramo s kislo smetano. V nadaljevanju je povedala še recept za kremno zelenjavno juho. Zraven lahko damo rezine kruha, zlate kroglice, rezance, pražen riž ...

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Enostavna zelenjavna juha
Lahko naredimo juho iz blitve ali špinače. Liste operemo in jih damo v vrelo vodo, da se blanširajo. Odcedimo, dodamo narezan peteršilj in strok česna ter v mešalniku zmešamo. V vodo z malo kocke ali nekaj jušne osnove razžvrkljamo žličko pirine moke ter dodamo sesekljane liste blitve oz. špinače. Lahko še legiramo s kislo smetano. V nadaljevanju je povedala še recept za kremno zelenjavno juho. Zraven lahko damo rezine kruha, zlate kroglice, rezance, pražen riž ...
VEČ ...|1. 7. 2019
Enostavna zelenjavna juha
Lahko naredimo juho iz blitve ali špinače. Liste operemo in jih damo v vrelo vodo, da se blanširajo. Odcedimo, dodamo narezan peteršilj in strok česna ter v mešalniku zmešamo. V vodo z malo kocke ali nekaj jušne osnove razžvrkljamo žličko pirine moke ter dodamo sesekljane liste blitve oz. špinače. Lahko še legiramo s kislo smetano. V nadaljevanju je povedala še recept za kremno zelenjavno juho. Zraven lahko damo rezine kruha, zlate kroglice, rezance, pražen riž ...

Matjaž Merljak

kuhajmo

Svetovalnica

VEČ ...|20. 6. 2019
Priprava prazničnega kruha

Tudi v Svetovalnici smo bili povezani s praznikom sv. Rešnjega telesa in krvi. Govorili smo o pripravi prazničnega kruha. Naš gost je bil mojster peke s kislim testom Jože Senegačnik.

Priprava prazničnega kruha

Tudi v Svetovalnici smo bili povezani s praznikom sv. Rešnjega telesa in krvi. Govorili smo o pripravi prazničnega kruha. Naš gost je bil mojster peke s kislim testom Jože Senegačnik.

izobraževanjesvetovanje

Svetovalnica

Priprava prazničnega kruha
Tudi v Svetovalnici smo bili povezani s praznikom sv. Rešnjega telesa in krvi. Govorili smo o pripravi prazničnega kruha. Naš gost je bil mojster peke s kislim testom Jože Senegačnik.
VEČ ...|20. 6. 2019
Priprava prazničnega kruha
Tudi v Svetovalnici smo bili povezani s praznikom sv. Rešnjega telesa in krvi. Govorili smo o pripravi prazničnega kruha. Naš gost je bil mojster peke s kislim testom Jože Senegačnik.

Blaž Lesnik

izobraževanjesvetovanje

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|20. 6. 2019
206. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Zato sem noro te ljubila – Tatjana Gros; He ain’t heavy, he’s my brother – Hollies; Aranjuez La Tua Voce – Dalida; Hvala ti, mama, hvala – Majda Sepe; Les Bicyclettes de Belsize - Mireille Mathieu; Les Bicyclettes de Belsize – Engelbert; Za ljubi kruhek – Lado Leskovar; Diese Nacht hat viele Lichter - Conny Froboess; Nikad nemoj plakati - Vanja Stojković; I feel the Earth move - Carole King; Zaljubljena – Ditka Haberl ...

206. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Zato sem noro te ljubila – Tatjana Gros; He ain’t heavy, he’s my brother – Hollies; Aranjuez La Tua Voce – Dalida; Hvala ti, mama, hvala – Majda Sepe; Les Bicyclettes de Belsize - Mireille Mathieu; Les Bicyclettes de Belsize – Engelbert; Za ljubi kruhek – Lado Leskovar; Diese Nacht hat viele Lichter - Conny Froboess; Nikad nemoj plakati - Vanja Stojković; I feel the Earth move - Carole King; Zaljubljena – Ditka Haberl ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

206. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Zato sem noro te ljubila – Tatjana Gros; He ain’t heavy, he’s my brother – Hollies; Aranjuez La Tua Voce – Dalida; Hvala ti, mama, hvala – Majda Sepe; Les Bicyclettes de Belsize - Mireille Mathieu; Les Bicyclettes de Belsize – Engelbert; Za ljubi kruhek – Lado Leskovar; Diese Nacht hat viele Lichter - Conny Froboess; Nikad nemoj plakati - Vanja Stojković; I feel the Earth move - Carole King; Zaljubljena – Ditka Haberl ...
VEČ ...|20. 6. 2019
206. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Zato sem noro te ljubila – Tatjana Gros; He ain’t heavy, he’s my brother – Hollies; Aranjuez La Tua Voce – Dalida; Hvala ti, mama, hvala – Majda Sepe; Les Bicyclettes de Belsize - Mireille Mathieu; Les Bicyclettes de Belsize – Engelbert; Za ljubi kruhek – Lado Leskovar; Diese Nacht hat viele Lichter - Conny Froboess; Nikad nemoj plakati - Vanja Stojković; I feel the Earth move - Carole King; Zaljubljena – Ditka Haberl ...

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|20. 5. 2019
Uporaba riževe moke za kruh

Sestra Nikolina svetuje, naj to moko zmeša s pirino in krušno moko (vsake naj bo tretjino) ter speče kruh. Pri skupno 1 kg moke naj doda zvrhano žličko soli, 3 dag kvasa, vodo ali/in mleko ali sirotko. Naj bo prijetno mehek kruh, zabeli naj z mešanico masla in olivnega olja. Ostalo kot pri običajni peki kruha.

Uporaba riževe moke za kruh

Sestra Nikolina svetuje, naj to moko zmeša s pirino in krušno moko (vsake naj bo tretjino) ter speče kruh. Pri skupno 1 kg moke naj doda zvrhano žličko soli, 3 dag kvasa, vodo ali/in mleko ali sirotko. Naj bo prijetno mehek kruh, zabeli naj z mešanico masla in olivnega olja. Ostalo kot pri običajni peki kruha.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Uporaba riževe moke za kruh
Sestra Nikolina svetuje, naj to moko zmeša s pirino in krušno moko (vsake naj bo tretjino) ter speče kruh. Pri skupno 1 kg moke naj doda zvrhano žličko soli, 3 dag kvasa, vodo ali/in mleko ali sirotko. Naj bo prijetno mehek kruh, zabeli naj z mešanico masla in olivnega olja. Ostalo kot pri običajni peki kruha.
VEČ ...|20. 5. 2019
Uporaba riževe moke za kruh
Sestra Nikolina svetuje, naj to moko zmeša s pirino in krušno moko (vsake naj bo tretjino) ter speče kruh. Pri skupno 1 kg moke naj doda zvrhano žličko soli, 3 dag kvasa, vodo ali/in mleko ali sirotko. Naj bo prijetno mehek kruh, zabeli naj z mešanico masla in olivnega olja. Ostalo kot pri običajni peki kruha.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|20. 5. 2019
Pehtranova potica

Najbolj enostavno je, da po razvaljanem dobro zabeljenem testu potresemo pehtran in v rumu namočene rozine, ki ne smejo biti hladne. Lahko pa najprej razvaljano testo premažemo z nežnim skutinim namazom: zdrobjeni skuti dodamo rumenjak ali dva, sol, sladkor po okusu, limonino lupino, nadrobljen kruh ... Prvo vzhajanje je 45-50 minut, nato damo v 180 stopinj C vročo pečico in nato postopno zmanjšamo temperaturo. Pečemo od 45 do 60 minut.

Pehtranova potica

Najbolj enostavno je, da po razvaljanem dobro zabeljenem testu potresemo pehtran in v rumu namočene rozine, ki ne smejo biti hladne. Lahko pa najprej razvaljano testo premažemo z nežnim skutinim namazom: zdrobjeni skuti dodamo rumenjak ali dva, sol, sladkor po okusu, limonino lupino, nadrobljen kruh ... Prvo vzhajanje je 45-50 minut, nato damo v 180 stopinj C vročo pečico in nato postopno zmanjšamo temperaturo. Pečemo od 45 do 60 minut.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Pehtranova potica
Najbolj enostavno je, da po razvaljanem dobro zabeljenem testu potresemo pehtran in v rumu namočene rozine, ki ne smejo biti hladne. Lahko pa najprej razvaljano testo premažemo z nežnim skutinim namazom: zdrobjeni skuti dodamo rumenjak ali dva, sol, sladkor po okusu, limonino lupino, nadrobljen kruh ... Prvo vzhajanje je 45-50 minut, nato damo v 180 stopinj C vročo pečico in nato postopno zmanjšamo temperaturo. Pečemo od 45 do 60 minut.
VEČ ...|20. 5. 2019
Pehtranova potica
Najbolj enostavno je, da po razvaljanem dobro zabeljenem testu potresemo pehtran in v rumu namočene rozine, ki ne smejo biti hladne. Lahko pa najprej razvaljano testo premažemo z nežnim skutinim namazom: zdrobjeni skuti dodamo rumenjak ali dva, sol, sladkor po okusu, limonino lupino, nadrobljen kruh ... Prvo vzhajanje je 45-50 minut, nato damo v 180 stopinj C vročo pečico in nato postopno zmanjšamo temperaturo. Pečemo od 45 do 60 minut.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Duhovna misel

VEČ ...|8. 5. 2019
Kruh, ki nasiti za zmeraj!

Jezus jim je rekel: Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, ne bo lačen, in kdor vame veruje, ne bo nikoli žejen. (Jn 6, 35)

Kruh, ki nasiti za zmeraj!

Jezus jim je rekel: Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, ne bo lačen, in kdor vame veruje, ne bo nikoli žejen. (Jn 6, 35)

duhovnost

Duhovna misel

Kruh, ki nasiti za zmeraj!
Jezus jim je rekel: Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, ne bo lačen, in kdor vame veruje, ne bo nikoli žejen. (Jn 6, 35)
VEČ ...|8. 5. 2019
Kruh, ki nasiti za zmeraj!
Jezus jim je rekel: Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, ne bo lačen, in kdor vame veruje, ne bo nikoli žejen. (Jn 6, 35)

Gregor Čušin

duhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|7. 5. 2019
Peka kruha v krušni peči

Svetovalnica je tokrat postregla z domačim kruhom iz krušne peči. Mojster peke Jože Senegačnik je razkril nekaj skrivnosti, denimo kako in s čim zakuriti, ter kdaj dati kruh v peč.

Peka kruha v krušni peči

Svetovalnica je tokrat postregla z domačim kruhom iz krušne peči. Mojster peke Jože Senegačnik je razkril nekaj skrivnosti, denimo kako in s čim zakuriti, ter kdaj dati kruh v peč.

svetovanjekrušna pečpeka

Svetovalnica

Peka kruha v krušni peči
Svetovalnica je tokrat postregla z domačim kruhom iz krušne peči. Mojster peke Jože Senegačnik je razkril nekaj skrivnosti, denimo kako in s čim zakuriti, ter kdaj dati kruh v peč.
VEČ ...|7. 5. 2019
Peka kruha v krušni peči
Svetovalnica je tokrat postregla z domačim kruhom iz krušne peči. Mojster peke Jože Senegačnik je razkril nekaj skrivnosti, denimo kako in s čim zakuriti, ter kdaj dati kruh v peč.

Blaž Lesnik

svetovanjekrušna pečpeka

Svetovalnica

VEČ ...|6. 5. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino

Kaj narediti iz pora, kako speči orehe (to so piškoti oz. sladica), kako pripraviti mlečni kruh, rižoto oz. juho iz belušev, pirih kruh z vinskim kamnom, zdrobove žličnike ... ste tokrat spraševali sestro Nikolino.

Kuhajmo s sestro Nikolino

Kaj narediti iz pora, kako speči orehe (to so piškoti oz. sladica), kako pripraviti mlečni kruh, rižoto oz. juho iz belušev, pirih kruh z vinskim kamnom, zdrobove žličnike ... ste tokrat spraševali sestro Nikolino.

svetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

Kuhajmo s sestro Nikolino
Kaj narediti iz pora, kako speči orehe (to so piškoti oz. sladica), kako pripraviti mlečni kruh, rižoto oz. juho iz belušev, pirih kruh z vinskim kamnom, zdrobove žličnike ... ste tokrat spraševali sestro Nikolino.
VEČ ...|6. 5. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino
Kaj narediti iz pora, kako speči orehe (to so piškoti oz. sladica), kako pripraviti mlečni kruh, rižoto oz. juho iz belušev, pirih kruh z vinskim kamnom, zdrobove žličnike ... ste tokrat spraševali sestro Nikolino.

Matjaž Merljak

svetovanjeizobraževanje

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|6. 5. 2019
Pirin kruh brez vzhajanja

Sestavine: 3/4 kg pirine moke; 3/4 l mineralne vode (radenske); 2 žlici olivnega olja; 1 1/2 žličke soli; 1 bio pecilni prašek iz vinskega kamna.Prižgeš pečico, da se ogreje na 230 stopinj Celzija. Sestavine zmešamo s kuhalnico in vlijemo v visok in ozek pekač obložen s peki papirjem. Pri 230 stopinjah naj se peče deset minut, nato pa pri 180 stopinjah, dokler ni pečeno. Lahko uporabimo tudi druge vrste moke, med moko lahko zamešamo tudi semena za kruh in malo kumine

Pirin kruh brez vzhajanja

Sestavine: 3/4 kg pirine moke; 3/4 l mineralne vode (radenske); 2 žlici olivnega olja; 1 1/2 žličke soli; 1 bio pecilni prašek iz vinskega kamna.Prižgeš pečico, da se ogreje na 230 stopinj Celzija. Sestavine zmešamo s kuhalnico in vlijemo v visok in ozek pekač obložen s peki papirjem. Pri 230 stopinjah naj se peče deset minut, nato pa pri 180 stopinjah, dokler ni pečeno. Lahko uporabimo tudi druge vrste moke, med moko lahko zamešamo tudi semena za kruh in malo kumine

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Pirin kruh brez vzhajanja
Sestavine: 3/4 kg pirine moke; 3/4 l mineralne vode (radenske); 2 žlici olivnega olja; 1 1/2 žličke soli; 1 bio pecilni prašek iz vinskega kamna.Prižgeš pečico, da se ogreje na 230 stopinj Celzija. Sestavine zmešamo s kuhalnico in vlijemo v visok in ozek pekač obložen s peki papirjem. Pri 230 stopinjah naj se peče deset minut, nato pa pri 180 stopinjah, dokler ni pečeno. Lahko uporabimo tudi druge vrste moke, med moko lahko zamešamo tudi semena za kruh in malo kumine
VEČ ...|6. 5. 2019
Pirin kruh brez vzhajanja
Sestavine: 3/4 kg pirine moke; 3/4 l mineralne vode (radenske); 2 žlici olivnega olja; 1 1/2 žličke soli; 1 bio pecilni prašek iz vinskega kamna.Prižgeš pečico, da se ogreje na 230 stopinj Celzija. Sestavine zmešamo s kuhalnico in vlijemo v visok in ozek pekač obložen s peki papirjem. Pri 230 stopinjah naj se peče deset minut, nato pa pri 180 stopinjah, dokler ni pečeno. Lahko uporabimo tudi druge vrste moke, med moko lahko zamešamo tudi semena za kruh in malo kumine

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|6. 5. 2019
Mlečni kruh

V skledo damo 1 kg bele moke tip 500 (mehka ali ostra), ob strani 2 žlički soli, na sredino kvas (raztopljem z mlekom in sladkorjem). To mešamo in počasi dolivamo mleko (6-7 dl). Dodamo maščobo (12-15 dag masla in olivnega olja, ki ga posebej raztopimo), dodamo malo žganja oz. ruma ter naredimo zelo mehko testo. Dobro ga pregnetemo, da je čisto in gladko. Vzhaja naj - vsaj enkrat. Pečemo pri 190 - 200 stopinjah do eno uro. Nato ga preložimo na desko, ometemo in namažemo z navadnim oljem (da je skorja suha in lepa). Pokrijemo s servieto in naj se počasi ohlaja.

Mlečni kruh

V skledo damo 1 kg bele moke tip 500 (mehka ali ostra), ob strani 2 žlički soli, na sredino kvas (raztopljem z mlekom in sladkorjem). To mešamo in počasi dolivamo mleko (6-7 dl). Dodamo maščobo (12-15 dag masla in olivnega olja, ki ga posebej raztopimo), dodamo malo žganja oz. ruma ter naredimo zelo mehko testo. Dobro ga pregnetemo, da je čisto in gladko. Vzhaja naj - vsaj enkrat. Pečemo pri 190 - 200 stopinjah do eno uro. Nato ga preložimo na desko, ometemo in namažemo z navadnim oljem (da je skorja suha in lepa). Pokrijemo s servieto in naj se počasi ohlaja.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Mlečni kruh
V skledo damo 1 kg bele moke tip 500 (mehka ali ostra), ob strani 2 žlički soli, na sredino kvas (raztopljem z mlekom in sladkorjem). To mešamo in počasi dolivamo mleko (6-7 dl). Dodamo maščobo (12-15 dag masla in olivnega olja, ki ga posebej raztopimo), dodamo malo žganja oz. ruma ter naredimo zelo mehko testo. Dobro ga pregnetemo, da je čisto in gladko. Vzhaja naj - vsaj enkrat. Pečemo pri 190 - 200 stopinjah do eno uro. Nato ga preložimo na desko, ometemo in namažemo z navadnim oljem (da je skorja suha in lepa). Pokrijemo s servieto in naj se počasi ohlaja.
VEČ ...|6. 5. 2019
Mlečni kruh
V skledo damo 1 kg bele moke tip 500 (mehka ali ostra), ob strani 2 žlički soli, na sredino kvas (raztopljem z mlekom in sladkorjem). To mešamo in počasi dolivamo mleko (6-7 dl). Dodamo maščobo (12-15 dag masla in olivnega olja, ki ga posebej raztopimo), dodamo malo žganja oz. ruma ter naredimo zelo mehko testo. Dobro ga pregnetemo, da je čisto in gladko. Vzhaja naj - vsaj enkrat. Pečemo pri 190 - 200 stopinjah do eno uro. Nato ga preložimo na desko, ometemo in namažemo z navadnim oljem (da je skorja suha in lepa). Pokrijemo s servieto in naj se počasi ohlaja.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Duhovna misel

VEČ ...|26. 4. 2019
Postregel je s kruhom in ribami

Jezus jim je rekel: Pridite jest! (Jn 21,12)

Postregel je s kruhom in ribami

Jezus jim je rekel: Pridite jest! (Jn 21,12)

duhovnost

Duhovna misel

Postregel je s kruhom in ribami
Jezus jim je rekel: Pridite jest! (Jn 21,12)
VEČ ...|26. 4. 2019
Postregel je s kruhom in ribami
Jezus jim je rekel: Pridite jest! (Jn 21,12)

Gregor Čušin

duhovnost

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|15. 4. 2019
Hren

Kaj narediti, da hren ne bo pekel in kako pripraviti prilogo k mesu, da ne bo preveč ostra? Za velikonočni zajtrk hren samo naribamo in ga jemo z mesnio ali šunko. Če je preveč oster, ga lahko dodamo kuhanemu jajcu, ki ga narežemo ali zdrobimo ter dodamo olje in kis ter sol. Druga možnost je, da ga naribamo, dodamo nekaj kaplje kisa (da ostane bel) in izstisnemo ter uživamo ta sok. Hrenove omake pa so topli hren s krompirjem, jajčnim krompirjem, jabolčni, smetanov, kruhov hren ... Več najdete na http://oddaje.ognjisce.si/kuhajmo/

Hren

Kaj narediti, da hren ne bo pekel in kako pripraviti prilogo k mesu, da ne bo preveč ostra? Za velikonočni zajtrk hren samo naribamo in ga jemo z mesnio ali šunko. Če je preveč oster, ga lahko dodamo kuhanemu jajcu, ki ga narežemo ali zdrobimo ter dodamo olje in kis ter sol. Druga možnost je, da ga naribamo, dodamo nekaj kaplje kisa (da ostane bel) in izstisnemo ter uživamo ta sok. Hrenove omake pa so topli hren s krompirjem, jajčnim krompirjem, jabolčni, smetanov, kruhov hren ... Več najdete na http://oddaje.ognjisce.si/kuhajmo/

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Hren
Kaj narediti, da hren ne bo pekel in kako pripraviti prilogo k mesu, da ne bo preveč ostra? Za velikonočni zajtrk hren samo naribamo in ga jemo z mesnio ali šunko. Če je preveč oster, ga lahko dodamo kuhanemu jajcu, ki ga narežemo ali zdrobimo ter dodamo olje in kis ter sol. Druga možnost je, da ga naribamo, dodamo nekaj kaplje kisa (da ostane bel) in izstisnemo ter uživamo ta sok. Hrenove omake pa so topli hren s krompirjem, jajčnim krompirjem, jabolčni, smetanov, kruhov hren ... Več najdete na http://oddaje.ognjisce.si/kuhajmo/
VEČ ...|15. 4. 2019
Hren
Kaj narediti, da hren ne bo pekel in kako pripraviti prilogo k mesu, da ne bo preveč ostra? Za velikonočni zajtrk hren samo naribamo in ga jemo z mesnio ali šunko. Če je preveč oster, ga lahko dodamo kuhanemu jajcu, ki ga narežemo ali zdrobimo ter dodamo olje in kis ter sol. Druga možnost je, da ga naribamo, dodamo nekaj kaplje kisa (da ostane bel) in izstisnemo ter uživamo ta sok. Hrenove omake pa so topli hren s krompirjem, jajčnim krompirjem, jabolčni, smetanov, kruhov hren ... Več najdete na http://oddaje.ognjisce.si/kuhajmo/

Matjaž Merljak

kuhajmo

Svetovalnica

VEČ ...|2. 4. 2019
Peka kruha

Spregovorili smo o tem, kako kruh spečemo v pečici: Dotaknili smo se uporabe pare in hlajenja ter hranjenja kruha. Z nami je bil mojster peke kruha Jože Senegačnik.

Peka kruha

Spregovorili smo o tem, kako kruh spečemo v pečici: Dotaknili smo se uporabe pare in hlajenja ter hranjenja kruha. Z nami je bil mojster peke kruha Jože Senegačnik.

svetovanjekislo testopeka kruhadomači kruh

Svetovalnica

Peka kruha
Spregovorili smo o tem, kako kruh spečemo v pečici: Dotaknili smo se uporabe pare in hlajenja ter hranjenja kruha. Z nami je bil mojster peke kruha Jože Senegačnik.
VEČ ...|2. 4. 2019
Peka kruha
Spregovorili smo o tem, kako kruh spečemo v pečici: Dotaknili smo se uporabe pare in hlajenja ter hranjenja kruha. Z nami je bil mojster peke kruha Jože Senegačnik.

Blaž Lesnik

svetovanjekislo testopeka kruhadomači kruh

Svetovalnica

VEČ ...|1. 4. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino

Zakaj je domač kruh trd, zakaj se pri peki sahar torte naredi klobuk, zakaj kvašeni žličniki upadejo, s kako toplo vodo se pere orehe in kako je s pranjem orehov ter o pripravi zelenjavnega zavitka smo govorili v tokratni oddaji.

Kuhajmo s sestro Nikolino

Zakaj je domač kruh trd, zakaj se pri peki sahar torte naredi klobuk, zakaj kvašeni žličniki upadejo, s kako toplo vodo se pere orehe in kako je s pranjem orehov ter o pripravi zelenjavnega zavitka smo govorili v tokratni oddaji.

izobraževanjesvetovanje

Svetovalnica

Kuhajmo s sestro Nikolino
Zakaj je domač kruh trd, zakaj se pri peki sahar torte naredi klobuk, zakaj kvašeni žličniki upadejo, s kako toplo vodo se pere orehe in kako je s pranjem orehov ter o pripravi zelenjavnega zavitka smo govorili v tokratni oddaji.
VEČ ...|1. 4. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino
Zakaj je domač kruh trd, zakaj se pri peki sahar torte naredi klobuk, zakaj kvašeni žličniki upadejo, s kako toplo vodo se pere orehe in kako je s pranjem orehov ter o pripravi zelenjavnega zavitka smo govorili v tokratni oddaji.

Matjaž Merljak

izobraževanjesvetovanje

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|1. 4. 2019
Zakaj je domač kruh trd?

Poslušalka pripravlja kruh iz 750 g moke tip 850, polovico kocke kvasa in 350 ml vode, zmeša ga z mešalcem, saj moči v rokah nima več. Zakaj je domač kruh preveč trd? Gnetenje na roke je seveda najboljše, saj imamo tako najboljši občutek, a če ne gre, so, hvala Bogu, tu pripomočki, pravi sestra Nikolina in svetuje poslušalki, naj doda 2-3 žlice olja in kakšno žlico več vode in naj ga pusti vzhajati dva- do trikrat in naj vzhaja do 50 minut .

Zakaj je domač kruh trd?

Poslušalka pripravlja kruh iz 750 g moke tip 850, polovico kocke kvasa in 350 ml vode, zmeša ga z mešalcem, saj moči v rokah nima več. Zakaj je domač kruh preveč trd? Gnetenje na roke je seveda najboljše, saj imamo tako najboljši občutek, a če ne gre, so, hvala Bogu, tu pripomočki, pravi sestra Nikolina in svetuje poslušalki, naj doda 2-3 žlice olja in kakšno žlico več vode in naj ga pusti vzhajati dva- do trikrat in naj vzhaja do 50 minut .

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Zakaj je domač kruh trd?
Poslušalka pripravlja kruh iz 750 g moke tip 850, polovico kocke kvasa in 350 ml vode, zmeša ga z mešalcem, saj moči v rokah nima več. Zakaj je domač kruh preveč trd? Gnetenje na roke je seveda najboljše, saj imamo tako najboljši občutek, a če ne gre, so, hvala Bogu, tu pripomočki, pravi sestra Nikolina in svetuje poslušalki, naj doda 2-3 žlice olja in kakšno žlico več vode in naj ga pusti vzhajati dva- do trikrat in naj vzhaja do 50 minut .
VEČ ...|1. 4. 2019
Zakaj je domač kruh trd?
Poslušalka pripravlja kruh iz 750 g moke tip 850, polovico kocke kvasa in 350 ml vode, zmeša ga z mešalcem, saj moči v rokah nima več. Zakaj je domač kruh preveč trd? Gnetenje na roke je seveda najboljše, saj imamo tako najboljši občutek, a če ne gre, so, hvala Bogu, tu pripomočki, pravi sestra Nikolina in svetuje poslušalki, naj doda 2-3 žlice olja in kakšno žlico več vode in naj ga pusti vzhajati dva- do trikrat in naj vzhaja do 50 minut .

Matjaž Merljak

kuhajmo

Duhovna misel

VEČ ...|14. 3. 2019
Bog že ve, kaj je prav

Kdo med vami bo dal svojemu sinu kamen, če ga bo prosil kruha? Ali mu dal kačo, če ga bo prosil za ribo? (Mt 7, 9-10)

Bog že ve, kaj je prav

Kdo med vami bo dal svojemu sinu kamen, če ga bo prosil kruha? Ali mu dal kačo, če ga bo prosil za ribo? (Mt 7, 9-10)

duhovnost

Duhovna misel

Bog že ve, kaj je prav
Kdo med vami bo dal svojemu sinu kamen, če ga bo prosil kruha? Ali mu dal kačo, če ga bo prosil za ribo? (Mt 7, 9-10)
VEČ ...|14. 3. 2019
Bog že ve, kaj je prav
Kdo med vami bo dal svojemu sinu kamen, če ga bo prosil kruha? Ali mu dal kačo, če ga bo prosil za ribo? (Mt 7, 9-10)

Gregor Čušin

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|19. 2. 2019
Spominjati se, kar je Bog storil

Zakaj se prepirate, da nimate kruha? Kaj še zmeraj ne spoznate in ne razumete? Ali imate srce zaslepljeno? Oči imate, pa ne vidite? Ušesa imate, pa ne slišite? Ali se ne spominjate, ko sem pet hlebov razlomil med pet tisoč, koliko polnih košar koščkov ste nabrali? (Mr 8, 17-19)

Spominjati se, kar je Bog storil

Zakaj se prepirate, da nimate kruha? Kaj še zmeraj ne spoznate in ne razumete? Ali imate srce zaslepljeno? Oči imate, pa ne vidite? Ušesa imate, pa ne slišite? Ali se ne spominjate, ko sem pet hlebov razlomil med pet tisoč, koliko polnih košar koščkov ste nabrali? (Mr 8, 17-19)

duhovnost

Duhovna misel

Spominjati se, kar je Bog storil
Zakaj se prepirate, da nimate kruha? Kaj še zmeraj ne spoznate in ne razumete? Ali imate srce zaslepljeno? Oči imate, pa ne vidite? Ušesa imate, pa ne slišite? Ali se ne spominjate, ko sem pet hlebov razlomil med pet tisoč, koliko polnih košar koščkov ste nabrali? (Mr 8, 17-19)
VEČ ...|19. 2. 2019
Spominjati se, kar je Bog storil
Zakaj se prepirate, da nimate kruha? Kaj še zmeraj ne spoznate in ne razumete? Ali imate srce zaslepljeno? Oči imate, pa ne vidite? Ušesa imate, pa ne slišite? Ali se ne spominjate, ko sem pet hlebov razlomil med pet tisoč, koliko polnih košar koščkov ste nabrali? (Mr 8, 17-19)

Gregor Čušin

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|16. 2. 2019
Le deliti je treba

Učenci so mu odgovorili: Kako jih bo mogel kdo nasititi s kruhom tukaj v puščavi? (Mr 8,4)

Le deliti je treba

Učenci so mu odgovorili: Kako jih bo mogel kdo nasititi s kruhom tukaj v puščavi? (Mr 8,4)

duhovnost

Duhovna misel

Le deliti je treba
Učenci so mu odgovorili: Kako jih bo mogel kdo nasititi s kruhom tukaj v puščavi? (Mr 8,4)
VEČ ...|16. 2. 2019
Le deliti je treba
Učenci so mu odgovorili: Kako jih bo mogel kdo nasititi s kruhom tukaj v puščavi? (Mr 8,4)

Gregor Čušin

duhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|5. 2. 2019
Kako iz kislega testa zamesiti kruh?

V Svetovalnici smo se spoprijeli z naslednjim korakom priprave kruha iz kislega testa. Gostili smo mojstra peke odličnega ter večkrat nagrajenega kruha Jožeta Senegačnika.

Kako iz kislega testa zamesiti kruh?

V Svetovalnici smo se spoprijeli z naslednjim korakom priprave kruha iz kislega testa. Gostili smo mojstra peke odličnega ter večkrat nagrajenega kruha Jožeta Senegačnika.

svetovanjekislo testopeka kruhadomači kruh

Svetovalnica

Kako iz kislega testa zamesiti kruh?
V Svetovalnici smo se spoprijeli z naslednjim korakom priprave kruha iz kislega testa. Gostili smo mojstra peke odličnega ter večkrat nagrajenega kruha Jožeta Senegačnika.
VEČ ...|5. 2. 2019
Kako iz kislega testa zamesiti kruh?
V Svetovalnici smo se spoprijeli z naslednjim korakom priprave kruha iz kislega testa. Gostili smo mojstra peke odličnega ter večkrat nagrajenega kruha Jožeta Senegačnika.

Blaž Lesnik

svetovanjekislo testopeka kruhadomači kruh

Svetovalnica

VEČ ...|4. 2. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino

Kako spečemo ribo, zakaj marmelada iz buhteljnov izteka, kako obdržati svežino kruha, kako narediti štrudelj iz brezglutenske moke in pico v krušni peči ... je v tokratni Svetovalnici povedala sestra Nikolina. V oddaji smo slišali tudi primera dobrih praks o pripravi rezancev (nudeljcev) in kuhanju štrukljev v peki papirju.

Kuhajmo s sestro Nikolino

Kako spečemo ribo, zakaj marmelada iz buhteljnov izteka, kako obdržati svežino kruha, kako narediti štrudelj iz brezglutenske moke in pico v krušni peči ... je v tokratni Svetovalnici povedala sestra Nikolina. V oddaji smo slišali tudi primera dobrih praks o pripravi rezancev (nudeljcev) in kuhanju štrukljev v peki papirju.

svetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

Kuhajmo s sestro Nikolino
Kako spečemo ribo, zakaj marmelada iz buhteljnov izteka, kako obdržati svežino kruha, kako narediti štrudelj iz brezglutenske moke in pico v krušni peči ... je v tokratni Svetovalnici povedala sestra Nikolina. V oddaji smo slišali tudi primera dobrih praks o pripravi rezancev (nudeljcev) in kuhanju štrukljev v peki papirju.
VEČ ...|4. 2. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino
Kako spečemo ribo, zakaj marmelada iz buhteljnov izteka, kako obdržati svežino kruha, kako narediti štrudelj iz brezglutenske moke in pico v krušni peči ... je v tokratni Svetovalnici povedala sestra Nikolina. V oddaji smo slišali tudi primera dobrih praks o pripravi rezancev (nudeljcev) in kuhanju štrukljev v peki papirju.

Matjaž Merljak

svetovanjeizobraževanje

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|4. 2. 2019
Kako obdržati svežino doma spečenega kruha?

Svež kruh, še ne popolnoma ohlajen, naj poslušalka razreže in zavije v papirnato brisačo in da v vrečko ter ga shrani v skinji. Če se kruh začne drobiti drugi ali tretji dan po peki, je bilo testo preveč gosto, zato naj testu doda več tekočine (npr. nekaj žlic vode). Pšenične moke rade nase vežejo vodo, ajdova ali ržena moka pa dajeta testu vlago.

Kako obdržati svežino doma spečenega kruha?

Svež kruh, še ne popolnoma ohlajen, naj poslušalka razreže in zavije v papirnato brisačo in da v vrečko ter ga shrani v skinji. Če se kruh začne drobiti drugi ali tretji dan po peki, je bilo testo preveč gosto, zato naj testu doda več tekočine (npr. nekaj žlic vode). Pšenične moke rade nase vežejo vodo, ajdova ali ržena moka pa dajeta testu vlago.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Kako obdržati svežino doma spečenega kruha?
Svež kruh, še ne popolnoma ohlajen, naj poslušalka razreže in zavije v papirnato brisačo in da v vrečko ter ga shrani v skinji. Če se kruh začne drobiti drugi ali tretji dan po peki, je bilo testo preveč gosto, zato naj testu doda več tekočine (npr. nekaj žlic vode). Pšenične moke rade nase vežejo vodo, ajdova ali ržena moka pa dajeta testu vlago.
VEČ ...|4. 2. 2019
Kako obdržati svežino doma spečenega kruha?
Svež kruh, še ne popolnoma ohlajen, naj poslušalka razreže in zavije v papirnato brisačo in da v vrečko ter ga shrani v skinji. Če se kruh začne drobiti drugi ali tretji dan po peki, je bilo testo preveč gosto, zato naj testu doda več tekočine (npr. nekaj žlic vode). Pšenične moke rade nase vežejo vodo, ajdova ali ržena moka pa dajeta testu vlago.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Svetovalnica

VEČ ...|14. 1. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino

Sestra Nikolina bo gostja Svetovalnice tudi v letu 2019. Danes ste jo spraševali: kako narediti pecivo iz listnatega testa, kako pripraviti kuhane štruklje, o pretakanju jabolčnega kisa, testu za ajdov kruh, zakaj se kruh drobi, o pripravi snežnih kep in testa za zavitek.

Kuhajmo s sestro Nikolino

Sestra Nikolina bo gostja Svetovalnice tudi v letu 2019. Danes ste jo spraševali: kako narediti pecivo iz listnatega testa, kako pripraviti kuhane štruklje, o pretakanju jabolčnega kisa, testu za ajdov kruh, zakaj se kruh drobi, o pripravi snežnih kep in testa za zavitek.

svetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina bo gostja Svetovalnice tudi v letu 2019. Danes ste jo spraševali: kako narediti pecivo iz listnatega testa, kako pripraviti kuhane štruklje, o pretakanju jabolčnega kisa, testu za ajdov kruh, zakaj se kruh drobi, o pripravi snežnih kep in testa za zavitek.
VEČ ...|14. 1. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina bo gostja Svetovalnice tudi v letu 2019. Danes ste jo spraševali: kako narediti pecivo iz listnatega testa, kako pripraviti kuhane štruklje, o pretakanju jabolčnega kisa, testu za ajdov kruh, zakaj se kruh drobi, o pripravi snežnih kep in testa za zavitek.

Matjaž Merljak

svetovanjeizobraževanje

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|14. 1. 2019
Ajdov kruh

Recept za ajdov kruh

Ajdov kruh

Recept za ajdov kruh

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Ajdov kruh
Recept za ajdov kruh
VEČ ...|14. 1. 2019
Ajdov kruh
Recept za ajdov kruh

Matjaž Merljak

kuhajmo

Svetovalnica

VEČ ...|7. 1. 2019
Peka kruha

Govorili smo o peki kruha s kislim testom, o tem, kako se tak kruh razlikuje od običajnega. Kaj zanj potrebujemo smo izvedeli iz prve roke: z nami je bil državni prvak v peki s kislim testom Jože Senegačnik.

Peka kruha

Govorili smo o peki kruha s kislim testom, o tem, kako se tak kruh razlikuje od običajnega. Kaj zanj potrebujemo smo izvedeli iz prve roke: z nami je bil državni prvak v peki s kislim testom Jože Senegačnik.

svetovanje

Svetovalnica

Peka kruha
Govorili smo o peki kruha s kislim testom, o tem, kako se tak kruh razlikuje od običajnega. Kaj zanj potrebujemo smo izvedeli iz prve roke: z nami je bil državni prvak v peki s kislim testom Jože Senegačnik.
VEČ ...|7. 1. 2019
Peka kruha
Govorili smo o peki kruha s kislim testom, o tem, kako se tak kruh razlikuje od običajnega. Kaj zanj potrebujemo smo izvedeli iz prve roke: z nami je bil državni prvak v peki s kislim testom Jože Senegačnik.

Blaž Lesnik

svetovanje

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|17. 12. 2018
Sladice iz beljakov

Posušalki, ki ji ostajajo beljaki, svetuje, naj naredi beljakove pence ali španske vetrce, beljakov kolač ali beljakov kruh (s suhim sadjem).

Sladice iz beljakov

Posušalki, ki ji ostajajo beljaki, svetuje, naj naredi beljakove pence ali španske vetrce, beljakov kolač ali beljakov kruh (s suhim sadjem).

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Sladice iz beljakov
Posušalki, ki ji ostajajo beljaki, svetuje, naj naredi beljakove pence ali španske vetrce, beljakov kolač ali beljakov kruh (s suhim sadjem).
VEČ ...|17. 12. 2018
Sladice iz beljakov
Posušalki, ki ji ostajajo beljaki, svetuje, naj naredi beljakove pence ali španske vetrce, beljakov kolač ali beljakov kruh (s suhim sadjem).

Matjaž Merljak

kuhajmo

Naš gost

VEČ ...|15. 12. 2018
Jože Senegačnik: računalničar, pilot in mojster peke kruha

Pred mikrofonom smo gostili človeka številnih talentov. Jože Senegačnik je po izobrazbi sicer pravnik, a poklicno kariero je zgradil v računalniški stroki. O podatkovnih bazah Oracle predava na številnih konferencah po vsem svetu. Tja pogosto odleti kar s svojim letalom, pilote pa tudi poučuje, in sicer meteorologijo. V zadnjem času se posveča pripravi kruha s kislim testom; na različnih tekmovanjih pobira zlata priznanja, hkrati pa svoje znanje nesebično deli, saj se zaveda, da s tem pomembno prispeva k ohranjanju naše kulturne dediščine.

Jože Senegačnik: računalničar, pilot in mojster peke kruha

Pred mikrofonom smo gostili človeka številnih talentov. Jože Senegačnik je po izobrazbi sicer pravnik, a poklicno kariero je zgradil v računalniški stroki. O podatkovnih bazah Oracle predava na številnih konferencah po vsem svetu. Tja pogosto odleti kar s svojim letalom, pilote pa tudi poučuje, in sicer meteorologijo. V zadnjem času se posveča pripravi kruha s kislim testom; na različnih tekmovanjih pobira zlata priznanja, hkrati pa svoje znanje nesebično deli, saj se zaveda, da s tem pomembno prispeva k ohranjanju naše kulturne dediščine.

pogovorračunalničarpilotkruhkislo testo

Naš gost

Jože Senegačnik: računalničar, pilot in mojster peke kruha
Pred mikrofonom smo gostili človeka številnih talentov. Jože Senegačnik je po izobrazbi sicer pravnik, a poklicno kariero je zgradil v računalniški stroki. O podatkovnih bazah Oracle predava na številnih konferencah po vsem svetu. Tja pogosto odleti kar s svojim letalom, pilote pa tudi poučuje, in sicer meteorologijo. V zadnjem času se posveča pripravi kruha s kislim testom; na različnih tekmovanjih pobira zlata priznanja, hkrati pa svoje znanje nesebično deli, saj se zaveda, da s tem pomembno prispeva k ohranjanju naše kulturne dediščine.
VEČ ...|15. 12. 2018
Jože Senegačnik: računalničar, pilot in mojster peke kruha
Pred mikrofonom smo gostili človeka številnih talentov. Jože Senegačnik je po izobrazbi sicer pravnik, a poklicno kariero je zgradil v računalniški stroki. O podatkovnih bazah Oracle predava na številnih konferencah po vsem svetu. Tja pogosto odleti kar s svojim letalom, pilote pa tudi poučuje, in sicer meteorologijo. V zadnjem času se posveča pripravi kruha s kislim testom; na različnih tekmovanjih pobira zlata priznanja, hkrati pa svoje znanje nesebično deli, saj se zaveda, da s tem pomembno prispeva k ohranjanju naše kulturne dediščine.

Blaž Lesnik

pogovorračunalničarpilotkruhkislo testo

Svetovalnica

VEČ ...|10. 12. 2018
Kuhajmo s sestro Nikolino

Kako pripraviti medenjake, še posebej, da ne bodo trdi in kako limonin led za okrasitev, zakaj je testo za kremne rezine preveč naraslo, kako narediti bolj rahlo potico, kako pa čokoladni obliv za torto, ob kateri luni se pretaka kis, kakšen bi bil recept za rogljičke, da se ne bi lomili, kako pripraviti rženi kruh - ste spraševali sestro Nikolino in z nami delili nasvete, kako pripraviti domačo čokolado.

Kuhajmo s sestro Nikolino

Kako pripraviti medenjake, še posebej, da ne bodo trdi in kako limonin led za okrasitev, zakaj je testo za kremne rezine preveč naraslo, kako narediti bolj rahlo potico, kako pa čokoladni obliv za torto, ob kateri luni se pretaka kis, kakšen bi bil recept za rogljičke, da se ne bi lomili, kako pripraviti rženi kruh - ste spraševali sestro Nikolino in z nami delili nasvete, kako pripraviti domačo čokolado.

svetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

Kuhajmo s sestro Nikolino
Kako pripraviti medenjake, še posebej, da ne bodo trdi in kako limonin led za okrasitev, zakaj je testo za kremne rezine preveč naraslo, kako narediti bolj rahlo potico, kako pa čokoladni obliv za torto, ob kateri luni se pretaka kis, kakšen bi bil recept za rogljičke, da se ne bi lomili, kako pripraviti rženi kruh - ste spraševali sestro Nikolino in z nami delili nasvete, kako pripraviti domačo čokolado.
VEČ ...|10. 12. 2018
Kuhajmo s sestro Nikolino
Kako pripraviti medenjake, še posebej, da ne bodo trdi in kako limonin led za okrasitev, zakaj je testo za kremne rezine preveč naraslo, kako narediti bolj rahlo potico, kako pa čokoladni obliv za torto, ob kateri luni se pretaka kis, kakšen bi bil recept za rogljičke, da se ne bi lomili, kako pripraviti rženi kruh - ste spraševali sestro Nikolino in z nami delili nasvete, kako pripraviti domačo čokolado.

Matjaž Merljak

svetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

VEČ ...|26. 11. 2018
Kuhajmo s sestro Nikolino

Kako ohraniti dunajske zrezke tople, kako narediti nadev za koksovo potico, enostavne piškote in medenjake, o uporabi nešpelj in pripravi domačih rezancev, konzerviranju dušenega sadja, pečenju krvavic in kruhu iz jabolčnih krhljev ...

Kuhajmo s sestro Nikolino

Kako ohraniti dunajske zrezke tople, kako narediti nadev za koksovo potico, enostavne piškote in medenjake, o uporabi nešpelj in pripravi domačih rezancev, konzerviranju dušenega sadja, pečenju krvavic in kruhu iz jabolčnih krhljev ...

svetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

Kuhajmo s sestro Nikolino
Kako ohraniti dunajske zrezke tople, kako narediti nadev za koksovo potico, enostavne piškote in medenjake, o uporabi nešpelj in pripravi domačih rezancev, konzerviranju dušenega sadja, pečenju krvavic in kruhu iz jabolčnih krhljev ...
VEČ ...|26. 11. 2018
Kuhajmo s sestro Nikolino
Kako ohraniti dunajske zrezke tople, kako narediti nadev za koksovo potico, enostavne piškote in medenjake, o uporabi nešpelj in pripravi domačih rezancev, konzerviranju dušenega sadja, pečenju krvavic in kruhu iz jabolčnih krhljev ...

Matjaž Merljak

svetovanjeizobraževanje

Petkov večer

VEČ ...|26. 10. 2018
Večer z Bracom Korenom

V Petkovem večeru smo gostili Braca Korena. V spominih nas je popeljal od harmonike do simfoničnega orkestra. Spominjal se je časov, ko so Avseniki, pri katerih je pel njegov oče, vadili v njihovi domači kuhinji. Otroška in mladostna leta so v njem pustila sad, ki je dozorel nekaj desetletij pozneje, ko ga je z odrov popevke zvabilo v narodno nošo. O besedilih, ansamblih nekoč in danes, o glasbi, veselju in kruhu, ki ju prinaša, o turnejah in pevski kondiciji ...

Večer z Bracom Korenom

V Petkovem večeru smo gostili Braca Korena. V spominih nas je popeljal od harmonike do simfoničnega orkestra. Spominjal se je časov, ko so Avseniki, pri katerih je pel njegov oče, vadili v njihovi domači kuhinji. Otroška in mladostna leta so v njem pustila sad, ki je dozorel nekaj desetletij pozneje, ko ga je z odrov popevke zvabilo v narodno nošo. O besedilih, ansamblih nekoč in danes, o glasbi, veselju in kruhu, ki ju prinaša, o turnejah in pevski kondiciji ...

glasba

Petkov večer

Večer z Bracom Korenom
V Petkovem večeru smo gostili Braca Korena. V spominih nas je popeljal od harmonike do simfoničnega orkestra. Spominjal se je časov, ko so Avseniki, pri katerih je pel njegov oče, vadili v njihovi domači kuhinji. Otroška in mladostna leta so v njem pustila sad, ki je dozorel nekaj desetletij pozneje, ko ga je z odrov popevke zvabilo v narodno nošo. O besedilih, ansamblih nekoč in danes, o glasbi, veselju in kruhu, ki ju prinaša, o turnejah in pevski kondiciji ...
VEČ ...|26. 10. 2018
Večer z Bracom Korenom
V Petkovem večeru smo gostili Braca Korena. V spominih nas je popeljal od harmonike do simfoničnega orkestra. Spominjal se je časov, ko so Avseniki, pri katerih je pel njegov oče, vadili v njihovi domači kuhinji. Otroška in mladostna leta so v njem pustila sad, ki je dozorel nekaj desetletij pozneje, ko ga je z odrov popevke zvabilo v narodno nošo. O besedilih, ansamblih nekoč in danes, o glasbi, veselju in kruhu, ki ju prinaša, o turnejah in pevski kondiciji ...

Jure Sešek

glasba

Svetovalnica

VEČ ...|22. 10. 2018
Kuhajmo s sestro Nikolino

Sestro Nikolino ste spraševali, kako pripraviti čokoladne lunce, škampovo juho, jedi iz ajdove kaše, tudi kako kandirati ingver, zakaj je testo iz pirine moke lepljivo, kako shraniti orehe in kako uporabiti zamrznjen kostanj, tudi o sadnem kruhu, vloženi solati in prisiljenem zelju smo govorili.

Kuhajmo s sestro Nikolino

Sestro Nikolino ste spraševali, kako pripraviti čokoladne lunce, škampovo juho, jedi iz ajdove kaše, tudi kako kandirati ingver, zakaj je testo iz pirine moke lepljivo, kako shraniti orehe in kako uporabiti zamrznjen kostanj, tudi o sadnem kruhu, vloženi solati in prisiljenem zelju smo govorili.

svetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestro Nikolino ste spraševali, kako pripraviti čokoladne lunce, škampovo juho, jedi iz ajdove kaše, tudi kako kandirati ingver, zakaj je testo iz pirine moke lepljivo, kako shraniti orehe in kako uporabiti zamrznjen kostanj, tudi o sadnem kruhu, vloženi solati in prisiljenem zelju smo govorili.
VEČ ...|22. 10. 2018
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestro Nikolino ste spraševali, kako pripraviti čokoladne lunce, škampovo juho, jedi iz ajdove kaše, tudi kako kandirati ingver, zakaj je testo iz pirine moke lepljivo, kako shraniti orehe in kako uporabiti zamrznjen kostanj, tudi o sadnem kruhu, vloženi solati in prisiljenem zelju smo govorili.

Matjaž Merljak

svetovanjeizobraževanje

Sobotna iskrica

VEČ ...|6. 10. 2018
Sv. Frančišek, Sten Vilar, muzikal, ...

Tokrat je prinesla odmev godu sv. Frančiška, pogovor s Stenom Vilarjem, ki je spregovoril o polhu, prijateljstvu, kruhu in ljubezni. Raznolikost tem je sklenila predstavitev muzikala Madagaskar, ki je v soboto doživel veselo premiero.

Sv. Frančišek, Sten Vilar, muzikal, ...

Tokrat je prinesla odmev godu sv. Frančiška, pogovor s Stenom Vilarjem, ki je spregovoril o polhu, prijateljstvu, kruhu in ljubezni. Raznolikost tem je sklenila predstavitev muzikala Madagaskar, ki je v soboto doživel veselo premiero.

otrocisvetovanjevzgojaduhovnost

Sobotna iskrica

Sv. Frančišek, Sten Vilar, muzikal, ...
Tokrat je prinesla odmev godu sv. Frančiška, pogovor s Stenom Vilarjem, ki je spregovoril o polhu, prijateljstvu, kruhu in ljubezni. Raznolikost tem je sklenila predstavitev muzikala Madagaskar, ki je v soboto doživel veselo premiero.
VEČ ...|6. 10. 2018
Sv. Frančišek, Sten Vilar, muzikal, ...
Tokrat je prinesla odmev godu sv. Frančiška, pogovor s Stenom Vilarjem, ki je spregovoril o polhu, prijateljstvu, kruhu in ljubezni. Raznolikost tem je sklenila predstavitev muzikala Madagaskar, ki je v soboto doživel veselo premiero.

Jure Sešek

otrocisvetovanjevzgojaduhovnost

Pogovor o

VEČ ...|26. 9. 2018
Visoko šolstvo

Gostili smo predstavnike različnih fakultet, saj se oktobra začne novo študijsko leto. Zanimalo nas je, kako pripravljajo študente na trg dela in kako poskrbijo za svoj položaj, saj je boj za kruh med mnogimi fakultetami v Sloveniji kar trd.

Visoko šolstvo

Gostili smo predstavnike različnih fakultet, saj se oktobra začne novo študijsko leto. Zanimalo nas je, kako pripravljajo študente na trg dela in kako poskrbijo za svoj položaj, saj je boj za kruh med mnogimi fakultetami v Sloveniji kar trd.

izobraževanjepogovor

Pogovor o

Visoko šolstvo
Gostili smo predstavnike različnih fakultet, saj se oktobra začne novo študijsko leto. Zanimalo nas je, kako pripravljajo študente na trg dela in kako poskrbijo za svoj položaj, saj je boj za kruh med mnogimi fakultetami v Sloveniji kar trd.
VEČ ...|26. 9. 2018
Visoko šolstvo
Gostili smo predstavnike različnih fakultet, saj se oktobra začne novo študijsko leto. Zanimalo nas je, kako pripravljajo študente na trg dela in kako poskrbijo za svoj položaj, saj je boj za kruh med mnogimi fakultetami v Sloveniji kar trd.

Tanja Dominko

izobraževanjepogovor

Svetovalnica

VEČ ...|24. 9. 2018
Kuhajmo s sestro Nikolino

Sestra Nikolina je sedemnajstič v živo sodelovala v Svetovalnici v letu 2018. Spraševali ste jo, zakaj sta potica in kruh gosta, kako pripraviti gobovo juho s krompirjem, krompirjevo musako, medenjake, narastek iz prosene kaše, rahle mafine in čokoladne lunce. Tudi o pripravi marmelade iz zamrznjenih marelic in uporabi lisičk in dežnikaric (gob).

Kuhajmo s sestro Nikolino

Sestra Nikolina je sedemnajstič v živo sodelovala v Svetovalnici v letu 2018. Spraševali ste jo, zakaj sta potica in kruh gosta, kako pripraviti gobovo juho s krompirjem, krompirjevo musako, medenjake, narastek iz prosene kaše, rahle mafine in čokoladne lunce. Tudi o pripravi marmelade iz zamrznjenih marelic in uporabi lisičk in dežnikaric (gob).

izobraževanjesvetovanje

Svetovalnica

Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina je sedemnajstič v živo sodelovala v Svetovalnici v letu 2018. Spraševali ste jo, zakaj sta potica in kruh gosta, kako pripraviti gobovo juho s krompirjem, krompirjevo musako, medenjake, narastek iz prosene kaše, rahle mafine in čokoladne lunce. Tudi o pripravi marmelade iz zamrznjenih marelic in uporabi lisičk in dežnikaric (gob).
VEČ ...|24. 9. 2018
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina je sedemnajstič v živo sodelovala v Svetovalnici v letu 2018. Spraševali ste jo, zakaj sta potica in kruh gosta, kako pripraviti gobovo juho s krompirjem, krompirjevo musako, medenjake, narastek iz prosene kaše, rahle mafine in čokoladne lunce. Tudi o pripravi marmelade iz zamrznjenih marelic in uporabi lisičk in dežnikaric (gob).

Matjaž Merljak

izobraževanjesvetovanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 7. 2018
Plavajoči grad Snežnik, Filmfest v Kranjski Gori, našli demo posnetek petja 16-letnega Davida Bowieja

Grad Snežnik se bo prelevil v Plavajoči grad, ki bo gostil več kot 110 skupin glasbenikov, gledališčnikov in vizualnih umetnikov iz 29 držav. V Kranjski Gori se začenja 3. Mednarodni filmfest Kranjska Gora - KGIFF. V stari košarici za kruh odkrili prvi demo posnetek vokala 16-letnega Davida Bowieja.

Plavajoči grad Snežnik, Filmfest v Kranjski Gori, našli demo posnetek petja 16-letnega Davida Bowieja

Grad Snežnik se bo prelevil v Plavajoči grad, ki bo gostil več kot 110 skupin glasbenikov, gledališčnikov in vizualnih umetnikov iz 29 držav. V Kranjski Gori se začenja 3. Mednarodni filmfest Kranjska Gora - KGIFF. V stari košarici za kruh odkrili prvi demo posnetek vokala 16-letnega Davida Bowieja.

kulturaglasbamladifestival

Kulturni utrinki

Plavajoči grad Snežnik, Filmfest v Kranjski Gori, našli demo posnetek petja 16-letnega Davida Bowieja
Grad Snežnik se bo prelevil v Plavajoči grad, ki bo gostil več kot 110 skupin glasbenikov, gledališčnikov in vizualnih umetnikov iz 29 držav. V Kranjski Gori se začenja 3. Mednarodni filmfest Kranjska Gora - KGIFF. V stari košarici za kruh odkrili prvi demo posnetek vokala 16-letnega Davida Bowieja.
VEČ ...|27. 7. 2018
Plavajoči grad Snežnik, Filmfest v Kranjski Gori, našli demo posnetek petja 16-letnega Davida Bowieja
Grad Snežnik se bo prelevil v Plavajoči grad, ki bo gostil več kot 110 skupin glasbenikov, gledališčnikov in vizualnih umetnikov iz 29 držav. V Kranjski Gori se začenja 3. Mednarodni filmfest Kranjska Gora - KGIFF. V stari košarici za kruh odkrili prvi demo posnetek vokala 16-letnega Davida Bowieja.

Marjan Bunič

kulturaglasbamladifestival

Svetovalnica

VEČ ...|23. 7. 2018
Kuhajmo s sestro Nikolino

Sestro Nikolino ste spraševali: kako vložiti stročji fižol, lisičke, kako ohraniti barvo zelenjavnih jedi, o vlaganju breskev in uporabi kolerabic ter zakaj se koruzni kruh sesede.

Kuhajmo s sestro Nikolino

Sestro Nikolino ste spraševali: kako vložiti stročji fižol, lisičke, kako ohraniti barvo zelenjavnih jedi, o vlaganju breskev in uporabi kolerabic ter zakaj se koruzni kruh sesede.

svetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestro Nikolino ste spraševali: kako vložiti stročji fižol, lisičke, kako ohraniti barvo zelenjavnih jedi, o vlaganju breskev in uporabi kolerabic ter zakaj se koruzni kruh sesede.
VEČ ...|23. 7. 2018
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestro Nikolino ste spraševali: kako vložiti stročji fižol, lisičke, kako ohraniti barvo zelenjavnih jedi, o vlaganju breskev in uporabi kolerabic ter zakaj se koruzni kruh sesede.

Matjaž Merljak

svetovanjeizobraževanje

Naš pogled

VEČ ...|17. 7. 2018
Kruh brez vrednosti in 3. svetovna vojna

Kruh brez vrednosti in 3. svetovna vojna

družba

Naš pogled

Kruh brez vrednosti in 3. svetovna vojna
VEČ ...|17. 7. 2018
Kruh brez vrednosti in 3. svetovna vojna

Robert Božič

družba

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|16. 10. 2019
Dr. Verica Trstenjak: Pravna država mora obstajati ponoči in podnevi

Razmere v sodstvu, korupcija in zasebne pobude so zgolj nekatere teme, o katerih smo v oddaji »Pogovor o« govorili z dr. Verico Trstenjak. Ta je nedavno izstopila iz sodnega sveta, zato je ocenila delo tega organa. Spomnili smo jo še na besede, ki jih je dejala ob izbiranju ustavnega sodnika: »Politiki ne govorite, da podpirate strokovnjake. Podpirate jih le, če so slučajno vaši.«

Dr. Verica Trstenjak: Pravna država mora obstajati ponoči in podnevi

Razmere v sodstvu, korupcija in zasebne pobude so zgolj nekatere teme, o katerih smo v oddaji »Pogovor o« govorili z dr. Verico Trstenjak. Ta je nedavno izstopila iz sodnega sveta, zato je ocenila delo tega organa. Spomnili smo jo še na besede, ki jih je dejala ob izbiranju ustavnega sodnika: »Politiki ne govorite, da podpirate strokovnjake. Podpirate jih le, če so slučajno vaši.«

Alen Salihović

verica trstenjakinfopogovorpolitikakomentar

Za življenje

VEČ ...|12. 10. 2019
Zamere in kako jih odmeriti

S psihologinjo, pesnico, pisateljico, predavateljico, Alenko Rebula Tuta smo govorili o veliki temi, o zamerah. Ljudje marsikaj merimo, čas, leta, sredstva, doživetja, uspehe, ... in vmes tudi kaj zamerimo. V oddaji smo govorili, kako prepoznati zamere, v katere smo ujeti in kako se iz njih izzviti ter rešiti odnos.

Zamere in kako jih odmeriti

S psihologinjo, pesnico, pisateljico, predavateljico, Alenko Rebula Tuta smo govorili o veliki temi, o zamerah. Ljudje marsikaj merimo, čas, leta, sredstva, doživetja, uspehe, ... in vmes tudi kaj zamerimo. V oddaji smo govorili, kako prepoznati zamere, v katere smo ujeti in kako se iz njih izzviti ter rešiti odnos.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Naš pogled

VEČ ...|15. 10. 2019
Marjan Bunič: Itak da je zanič

O glasbi, le glasbi. Komentar ob letošnjem festivalu Ritem srca, ki smo ga pripravili na radiu Ognjišče.

Marjan Bunič: Itak da je zanič

O glasbi, le glasbi. Komentar ob letošnjem festivalu Ritem srca, ki smo ga pripravili na radiu Ognjišče.

Marjan Bunič

glasbakomentar

Sol in luč

VEČ ...|15. 10. 2019
Erika Plevel, Familylab: o dragocenih lastnostih senzibilnih ljudi.

Pogosto slišite, da ste preveč občutljivi, plašni in zadržani? Veliko verjetnosti je, da ste zgolj zelo občutljivi, kar je dragocena lastnost. Večina ali 80 do 85 % povprečno občutljivih ljudi nam je pogosto merilo, kaj je normalno, in če se z njimi primerjamo, nas to vodi v občutek, da nismo normalni, da je z nami nekaj narobe. Potrebujemo ljudi, ki so hitri, drzni, znajo veliko in dobro govoriti, so vedno pripravljeni iti v akcijo, a na drugi strani so skozi zgodovino vedno ob teh bojevnikih stali ljudje, neke vrste svetovalci, ki so se znali ustaviti ter premisliti vse vidike in posledice določenih dejanj, nato pa bojevnikom v teh situacijah svetovali. Bili so tih in pogosto neopazen, a pomemben člen vsake družbe … in to drži še danes.«Tako je zapisala na spletni strani Familylab, naša sogovornica, Erika Plevel.

Erika Plevel, Familylab: o dragocenih lastnostih senzibilnih ljudi.

Pogosto slišite, da ste preveč občutljivi, plašni in zadržani? Veliko verjetnosti je, da ste zgolj zelo občutljivi, kar je dragocena lastnost. Večina ali 80 do 85 % povprečno občutljivih ljudi nam je pogosto merilo, kaj je normalno, in če se z njimi primerjamo, nas to vodi v občutek, da nismo normalni, da je z nami nekaj narobe. Potrebujemo ljudi, ki so hitri, drzni, znajo veliko in dobro govoriti, so vedno pripravljeni iti v akcijo, a na drugi strani so skozi zgodovino vedno ob teh bojevnikih stali ljudje, neke vrste svetovalci, ki so se znali ustaviti ter premisliti vse vidike in posledice določenih dejanj, nato pa bojevnikom v teh situacijah svetovali. Bili so tih in pogosto neopazen, a pomemben člen vsake družbe … in to drži še danes.«Tako je zapisala na spletni strani Familylab, naša sogovornica, Erika Plevel.

Tadej Sadar, Nataša Ličen

odnosisvetovanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|13. 10. 2019
Selekcija lisaste pasme goveda

Z nami je bil Marjan Špur, selekcionist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota. Ustavili smo se ob izzivih selekcije lisaste pasme goveda, ki stavi na primernost za pridelavo mleka in mesa.

Selekcija lisaste pasme goveda

Z nami je bil Marjan Špur, selekcionist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota. Ustavili smo se ob izzivih selekcije lisaste pasme goveda, ki stavi na primernost za pridelavo mleka in mesa.

Robert Božič

kmetijstvogovedoreja

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 10. 2019
O novi sezni sakralnega abonmaja

O deveti sezoni Sakralnega abonmaja, ki bo tudi letos prinesel osem koncertov preko celega cerkvenega leta!Pogovor s koordinatorico Sakralnega abonmaja sestro Diano Novak in s strokovim sodelavcem abonmaja Borisom Kerimovom.

O novi sezni sakralnega abonmaja

O deveti sezoni Sakralnega abonmaja, ki bo tudi letos prinesel osem koncertov preko celega cerkvenega leta!Pogovor s koordinatorico Sakralnega abonmaja sestro Diano Novak in s strokovim sodelavcem abonmaja Borisom Kerimovom.

Jože Bartolj

sakralni abonmadiana novakboris kerimov

Komentar Družina

VEČ ...|17. 10. 2019
Matjaž Križnar: Poslani k vsem ljudem

Ali nosimo v sebi zavest, da smo kristjani – »Kristonosci«?

Matjaž Križnar: Poslani k vsem ljudem

Ali nosimo v sebi zavest, da smo kristjani – »Kristonosci«?

Matjaž Križnar

komentar

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|17. 10. 2019
Inovacije, ki nastajajo na Koroškem

Z Ivanom Stražišnikom smo se pogovarjali o inovacijah, ki se razvijajo v koroških krajih.

Inovacije, ki nastajajo na Koroškem

Z Ivanom Stražišnikom smo se pogovarjali o inovacijah, ki se razvijajo v koroških krajih.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljenarava

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|17. 10. 2019
V soboto Dan odprtih vrat rejcev drobnice

Marjana Cvirn je opozorila na aktualne dileme v reji drobnice in povabila na Dan odprtih vrat rejcev drobnice.

V soboto Dan odprtih vrat rejcev drobnice

Marjana Cvirn je opozorila na aktualne dileme v reji drobnice in povabila na Dan odprtih vrat rejcev drobnice.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|17. 10. 2019
Rak dojke - bolezen z dobrim preživetjem

Ob svetovnem mesecu boja proti raku dojk smo v Svetovalnici gostili onkologinjo dr. Simono Borštnar. Govorila je o preventivi, odkrivanju in zdravljenju raka dojk, ki spada med bolezni z dobrim preživetjem. Petletno čisto preživetje je v Sloveniji skoraj 88 % in še narašča. Pomembno pa je zgodnje odkrivanje, pri čemer igra veliko vlogo samopregledovanje - tudi o tem je tekla beseda.

Rak dojke - bolezen z dobrim preživetjem

Ob svetovnem mesecu boja proti raku dojk smo v Svetovalnici gostili onkologinjo dr. Simono Borštnar. Govorila je o preventivi, odkrivanju in zdravljenju raka dojk, ki spada med bolezni z dobrim preživetjem. Petletno čisto preživetje je v Sloveniji skoraj 88 % in še narašča. Pomembno pa je zgodnje odkrivanje, pri čemer igra veliko vlogo samopregledovanje - tudi o tem je tekla beseda.

Blaž Lesnik

zdravstvosvetovanjedružbaizobraževanje