Kaj nam sporočata danes črni maj in junij 1945, kje smo na procesu sprave in ali izjave ljubljanskega župana pri pokopu žrtev revolucije na Žalah mejijo na sovražni govor, so vprašanja, ki smo jih zastavili v Pogovoru o predsedniku Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jožetu Dežmanu, članu komisije Andreju Mihevcu, tajniku Nove slovenske zaveze Petru Sušniku in predsedniku Društva Združeni ob lipi sprave Janezu Juhantu.

Jamarji novomeškega jamarskega kluba in arheologi Avguste pod vodstvom Uroša Koširja so praznili brezno pri Debliških livadah ob cesti pod Krenom. Iz tega brezna so že lani odstranili večjo količino odpadkov, ki je bila namensko odvržena v jamo, je povedal član komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Andrej Mihevc.

So v grobišču pod Krenom, kjer je bila leta 1990 tako imenovana spravna slovesnost, bili večinsko pobiti vojni ujetniki iz držav nekdanje Jugoslavije? Je komunistična oblast, na čelu z nekdanjim predsednikom republike Milanom Kučanom zavedla slovenski narod s slovesnostjo in kaj pomenijo v Debliških livadah, nedaleč stran od brezna pod Krenom, kjer so te dni znova kopali jamarji, koledarji iz leta 1966?

V oddaji smo zbrali glavne poudarke preteklega tedna v naši krajevni Cerkvi.

Več sto ljudi se je 1. junija zbralo pred kapelo Božjega usmiljenja v Kočevskem Rogu na že 30-ti spominski slovesnosti za pobite domobrance in žrtve revolucionarnega nasilja. V nagovorih je bilo mogoče slišati, da grobišče Pod Krenom simbolno predstavlja številna druga grobišča po vsej Sloveniji. Teh je približno 600. Sveto mašo je daroval prelat Anton Slabe, zbrane pa po maši nagovoril zgodovinar dr. Renato Podberšič.

Več sto ljudi se je danes zbralo pred kapelo Božjega usmiljenja v Kočevskem rogu na že 30-ti spominski slovesnosti za pobite domobrance in žrtve revolucionarnega nasilja. V nagovorih je bilo mogoče slišati, da grobišče Pod Krenom simbolno predstavlja številna druga grobišča po vsej Sloveniji. Teh je približno 600. Sveto mašo je daroval prelat Anton Slabe, zbrane pa po maši nagovoril zgodovinar dr. Renato Podberšič.