Iz Betanije

VEČ ...|3. 6. 2020
Pridi, Sveti DDuh

Iz priljubljene knjige:Pet minut s Svetim Duhom

Pridi, Sveti DDuh

Iz priljubljene knjige:Pet minut s Svetim Duhom

duhovnost

Iz Betanije

Pridi, Sveti DDuh
Iz priljubljene knjige:Pet minut s Svetim Duhom
VEČ ...|3. 6. 2020
Pridi, Sveti DDuh
Iz priljubljene knjige:Pet minut s Svetim Duhom

Mateja Subotičanec

duhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|24. 5. 2020
Temna stran Dela

V oddaji Moja zgodba ste lahkoi prisluhnili odlomkom s prestavitve knjige publicista Igorja Omerze Temna stran Dela. V knjigi podrobno opisuje, kako je partijska oblast politično zlorabljala časopis za svoje namene.

Temna stran Dela

V oddaji Moja zgodba ste lahkoi prisluhnili odlomkom s prestavitve knjige publicista Igorja Omerze Temna stran Dela. V knjigi podrobno opisuje, kako je partijska oblast politično zlorabljala časopis za svoje namene.

družbakulturapolitika

Moja zgodba

Temna stran Dela
V oddaji Moja zgodba ste lahkoi prisluhnili odlomkom s prestavitve knjige publicista Igorja Omerze Temna stran Dela. V knjigi podrobno opisuje, kako je partijska oblast politično zlorabljala časopis za svoje namene.
VEČ ...|24. 5. 2020
Temna stran Dela
V oddaji Moja zgodba ste lahkoi prisluhnili odlomkom s prestavitve knjige publicista Igorja Omerze Temna stran Dela. V knjigi podrobno opisuje, kako je partijska oblast politično zlorabljala časopis za svoje namene.

Tanja Dominko

družbakulturapolitika

Moja zgodba

VEČ ...|3. 5. 2020
Božidar Trefalt - pričevanje - 2. del

V oddaji Moja zgodba ste prisluhnili drugemu delu pričevanja Božidarja Trefalta, avtorja knjige Mladost, ki to ni bila. Po drugi svetovni vojni mu je bilo onemogočeno šolanje, kljub temu pa se je s svojim talentom in neomajno voljo zapisal v zgodovino športa v Kranju.

Božidar Trefalt - pričevanje - 2. del

V oddaji Moja zgodba ste prisluhnili drugemu delu pričevanja Božidarja Trefalta, avtorja knjige Mladost, ki to ni bila. Po drugi svetovni vojni mu je bilo onemogočeno šolanje, kljub temu pa se je s svojim talentom in neomajno voljo zapisal v zgodovino športa v Kranju.

pogovorspomin

Moja zgodba

Božidar Trefalt - pričevanje - 2. del
V oddaji Moja zgodba ste prisluhnili drugemu delu pričevanja Božidarja Trefalta, avtorja knjige Mladost, ki to ni bila. Po drugi svetovni vojni mu je bilo onemogočeno šolanje, kljub temu pa se je s svojim talentom in neomajno voljo zapisal v zgodovino športa v Kranju.
VEČ ...|3. 5. 2020
Božidar Trefalt - pričevanje - 2. del
V oddaji Moja zgodba ste prisluhnili drugemu delu pričevanja Božidarja Trefalta, avtorja knjige Mladost, ki to ni bila. Po drugi svetovni vojni mu je bilo onemogočeno šolanje, kljub temu pa se je s svojim talentom in neomajno voljo zapisal v zgodovino športa v Kranju.

Jože Bartolj

pogovorspomin

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|29. 4. 2020
Napovednik (Trailer): Naslov knjige, ki jo bomo prebirali v maju

Napovednik (Trailer): Naslov knjige, ki jo bomo prebirali v maju

Šmarnicezgodbepravljiceotroci

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Napovednik (Trailer): Naslov knjige, ki jo bomo prebirali v maju
VEČ ...|29. 4. 2020
Napovednik (Trailer): Naslov knjige, ki jo bomo prebirali v maju

Radio Ognjišče

Šmarnicezgodbepravljiceotroci

Svetovalnica

VEČ ...|27. 4. 2020
Dolga pot odpuščanja

Dr. Tomaž Erzar je spregovoril o pomenu odpuščanja, o ranah naroda in njihovem celjenju. Spoznali smo tudi razliko med odpuščanjem in spravo in slišali kaj je potrebno za oboje. Oddajo smo pripravili s pomočjo arhivske vsebine oddaje Moja zgodba, ki je nastala ob izidu knjige Dolga pot odpuščanja, ki jo je dr. Erzar izdal pri Založbi Družina.

Dolga pot odpuščanja

Dr. Tomaž Erzar je spregovoril o pomenu odpuščanja, o ranah naroda in njihovem celjenju. Spoznali smo tudi razliko med odpuščanjem in spravo in slišali kaj je potrebno za oboje. Oddajo smo pripravili s pomočjo arhivske vsebine oddaje Moja zgodba, ki je nastala ob izidu knjige Dolga pot odpuščanja, ki jo je dr. Erzar izdal pri Založbi Družina.

odpuščanjespravatomaž erzar

Svetovalnica

Dolga pot odpuščanja
Dr. Tomaž Erzar je spregovoril o pomenu odpuščanja, o ranah naroda in njihovem celjenju. Spoznali smo tudi razliko med odpuščanjem in spravo in slišali kaj je potrebno za oboje. Oddajo smo pripravili s pomočjo arhivske vsebine oddaje Moja zgodba, ki je nastala ob izidu knjige Dolga pot odpuščanja, ki jo je dr. Erzar izdal pri Založbi Družina.
VEČ ...|27. 4. 2020
Dolga pot odpuščanja
Dr. Tomaž Erzar je spregovoril o pomenu odpuščanja, o ranah naroda in njihovem celjenju. Spoznali smo tudi razliko med odpuščanjem in spravo in slišali kaj je potrebno za oboje. Oddajo smo pripravili s pomočjo arhivske vsebine oddaje Moja zgodba, ki je nastala ob izidu knjige Dolga pot odpuščanja, ki jo je dr. Erzar izdal pri Založbi Družina.

Jure Sešek

odpuščanjespravatomaž erzar

Moja zgodba

VEČ ...|26. 4. 2020
Božidar Trefalt - pričevanje - 1. del

V oddaji Moja zgodba ste prisluhnili pričevanju Božidarja Trefalta, ki je avtor knjige Mladost, ki to ni bila. V prvem delu spominov je spregovoril o časih med in po koncu druge svetovne vojne, ko je večkrat le malo manjkalo, da bi izgubil življenje.

Božidar Trefalt - pričevanje - 1. del

V oddaji Moja zgodba ste prisluhnili pričevanju Božidarja Trefalta, ki je avtor knjige Mladost, ki to ni bila. V prvem delu spominov je spregovoril o časih med in po koncu druge svetovne vojne, ko je večkrat le malo manjkalo, da bi izgubil življenje.

spomin

Moja zgodba

Božidar Trefalt - pričevanje - 1. del
V oddaji Moja zgodba ste prisluhnili pričevanju Božidarja Trefalta, ki je avtor knjige Mladost, ki to ni bila. V prvem delu spominov je spregovoril o časih med in po koncu druge svetovne vojne, ko je večkrat le malo manjkalo, da bi izgubil življenje.
VEČ ...|26. 4. 2020
Božidar Trefalt - pričevanje - 1. del
V oddaji Moja zgodba ste prisluhnili pričevanju Božidarja Trefalta, ki je avtor knjige Mladost, ki to ni bila. V prvem delu spominov je spregovoril o časih med in po koncu druge svetovne vojne, ko je večkrat le malo manjkalo, da bi izgubil življenje.

Jože Bartolj

spomin

Ostanimo povezani

VEČ ...|22. 4. 2020
Ivan Jagodic: V teh dneh prav občestvo najbolj pogrešam.

V rubriki Ostanímo povezano občestvo nas nagovarja župnik v Šentvidu v Ljubljani Ivan Jagodic: Po dobrem mesecu stanja, v katerem smo, vedno bolj razmišljam, da nam Bog v te naše vse mogoče duhovniške in človeške akcije želi tudi kaj povedati in sporočiti. Na primer, da bi se kot duhovniki bolj posvečali duhovnemu življenju, kar se nam je v teh dneh že dodobra zgodilo. Še sam več molim, več berem in premišljujem Sveto pismo ter imam čas tudi za knjige. Ali pa, da bi se mi duhovniki bolj kot na svoje sposobnosti in moči zanašali na Božje delovanje.

Ivan Jagodic: V teh dneh prav občestvo najbolj pogrešam.

V rubriki Ostanímo povezano občestvo nas nagovarja župnik v Šentvidu v Ljubljani Ivan Jagodic: Po dobrem mesecu stanja, v katerem smo, vedno bolj razmišljam, da nam Bog v te naše vse mogoče duhovniške in človeške akcije želi tudi kaj povedati in sporočiti. Na primer, da bi se kot duhovniki bolj posvečali duhovnemu življenju, kar se nam je v teh dneh že dodobra zgodilo. Še sam več molim, več berem in premišljujem Sveto pismo ter imam čas tudi za knjige. Ali pa, da bi se mi duhovniki bolj kot na svoje sposobnosti in moči zanašali na Božje delovanje.

duhovnost

Ostanimo povezani

Ivan Jagodic: V teh dneh prav občestvo najbolj pogrešam.
V rubriki Ostanímo povezano občestvo nas nagovarja župnik v Šentvidu v Ljubljani Ivan Jagodic: Po dobrem mesecu stanja, v katerem smo, vedno bolj razmišljam, da nam Bog v te naše vse mogoče duhovniške in človeške akcije želi tudi kaj povedati in sporočiti. Na primer, da bi se kot duhovniki bolj posvečali duhovnemu življenju, kar se nam je v teh dneh že dodobra zgodilo. Še sam več molim, več berem in premišljujem Sveto pismo ter imam čas tudi za knjige. Ali pa, da bi se mi duhovniki bolj kot na svoje sposobnosti in moči zanašali na Božje delovanje.
VEČ ...|22. 4. 2020
Ivan Jagodic: V teh dneh prav občestvo najbolj pogrešam.
V rubriki Ostanímo povezano občestvo nas nagovarja župnik v Šentvidu v Ljubljani Ivan Jagodic: Po dobrem mesecu stanja, v katerem smo, vedno bolj razmišljam, da nam Bog v te naše vse mogoče duhovniške in človeške akcije želi tudi kaj povedati in sporočiti. Na primer, da bi se kot duhovniki bolj posvečali duhovnemu življenju, kar se nam je v teh dneh že dodobra zgodilo. Še sam več molim, več berem in premišljujem Sveto pismo ter imam čas tudi za knjige. Ali pa, da bi se mi duhovniki bolj kot na svoje sposobnosti in moči zanašali na Božje delovanje.

Marjan Bunič

duhovnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 4. 2020
Dan knjige

Beseda je pomembna dediščina. Zapisana v knjigi v dneh epidemiološke osame težje prihaja do nas zaradi zaprtih Knjižnic.

Dan knjige

Beseda je pomembna dediščina. Zapisana v knjigi v dneh epidemiološke osame težje prihaja do nas zaradi zaprtih Knjižnic.

družbaizobraževanjeinfokulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Dan knjige
Beseda je pomembna dediščina. Zapisana v knjigi v dneh epidemiološke osame težje prihaja do nas zaradi zaprtih Knjižnic.
VEČ ...|21. 4. 2020
Dan knjige
Beseda je pomembna dediščina. Zapisana v knjigi v dneh epidemiološke osame težje prihaja do nas zaradi zaprtih Knjižnic.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeinfokulturadediščina

Svetovalnica

VEČ ...|17. 4. 2020
55 let založbe Ognjišče

18. aprila leta 2020 založba Ognjišče praznuje 55 let delovanja. K pogovoru smo povabili urednika založniškega programa Boža Rustjo in direktorja Miho Turka.

55 let založbe Ognjišče

18. aprila leta 2020 založba Ognjišče praznuje 55 let delovanja. K pogovoru smo povabili urednika založniškega programa Boža Rustjo in direktorja Miho Turka.

svetovanjepogovorOgnjiščeknjigezaložba

Svetovalnica

55 let založbe Ognjišče
18. aprila leta 2020 založba Ognjišče praznuje 55 let delovanja. K pogovoru smo povabili urednika založniškega programa Boža Rustjo in direktorja Miho Turka.
VEČ ...|17. 4. 2020
55 let založbe Ognjišče
18. aprila leta 2020 založba Ognjišče praznuje 55 let delovanja. K pogovoru smo povabili urednika založniškega programa Boža Rustjo in direktorja Miho Turka.

Nataša Ličen

svetovanjepogovorOgnjiščeknjigezaložba

Sol in luč

VEČ ...|14. 4. 2020
Ponovitev oddaje: Anselm Grün: Ti si moj angel: Strah, osamljenost, žalost, depresija, odnos...

»Angeli so sli. Lahko so ljudje, ki nas nagovorijo v določenem trenutku, notranji vzgibi ali sanje. Angeli so lahko tudi izkušnje,« tako je v uvod knjige napisal sam avtor knjige iz katere je prebiral nekaj odlomkov Marjan Bunič. Knjigo Ti si moj angel, je napisal Anselm Grün in je izšla pri založbi Ognjišče.

Ponovitev oddaje: Anselm Grün: Ti si moj angel: Strah, osamljenost, žalost, depresija, odnos...

»Angeli so sli. Lahko so ljudje, ki nas nagovorijo v določenem trenutku, notranji vzgibi ali sanje. Angeli so lahko tudi izkušnje,« tako je v uvod knjige napisal sam avtor knjige iz katere je prebiral nekaj odlomkov Marjan Bunič. Knjigo Ti si moj angel, je napisal Anselm Grün in je izšla pri založbi Ognjišče.

duhovnostodnosi

Sol in luč

Ponovitev oddaje: Anselm Grün: Ti si moj angel: Strah, osamljenost, žalost, depresija, odnos...
»Angeli so sli. Lahko so ljudje, ki nas nagovorijo v določenem trenutku, notranji vzgibi ali sanje. Angeli so lahko tudi izkušnje,« tako je v uvod knjige napisal sam avtor knjige iz katere je prebiral nekaj odlomkov Marjan Bunič. Knjigo Ti si moj angel, je napisal Anselm Grün in je izšla pri založbi Ognjišče.
VEČ ...|14. 4. 2020
Ponovitev oddaje: Anselm Grün: Ti si moj angel: Strah, osamljenost, žalost, depresija, odnos...
»Angeli so sli. Lahko so ljudje, ki nas nagovorijo v določenem trenutku, notranji vzgibi ali sanje. Angeli so lahko tudi izkušnje,« tako je v uvod knjige napisal sam avtor knjige iz katere je prebiral nekaj odlomkov Marjan Bunič. Knjigo Ti si moj angel, je napisal Anselm Grün in je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 4. 2020
Predstavitev aprilskega Ognjišča

Pogovor z urednikom Matejem Erjavcem o nastajanju aprilske številke, njeni vsebini in napoved knjige o mons. Francu Boletu Uresničevalec evangelija.

Predstavitev aprilskega Ognjišča

Pogovor z urednikom Matejem Erjavcem o nastajanju aprilske številke, njeni vsebini in napoved knjige o mons. Francu Boletu Uresničevalec evangelija.

info

Informativni prispevki

Predstavitev aprilskega Ognjišča
Pogovor z urednikom Matejem Erjavcem o nastajanju aprilske številke, njeni vsebini in napoved knjige o mons. Francu Boletu Uresničevalec evangelija.
VEČ ...|2. 4. 2020
Predstavitev aprilskega Ognjišča
Pogovor z urednikom Matejem Erjavcem o nastajanju aprilske številke, njeni vsebini in napoved knjige o mons. Francu Boletu Uresničevalec evangelija.

Matjaž Merljak

info

Naš pogled

VEČ ...|31. 3. 2020
Prijateljica knjiga

O povečani priljubljenosti branja in knjig; o pomenu ustvarjanja domače knjižnice ter o mednarodnem dnevu knjig za otroke in poslanici Petra Svetine.

Prijateljica knjiga

O povečani priljubljenosti branja in knjig; o pomenu ustvarjanja domače knjižnice ter o mednarodnem dnevu knjig za otroke in poslanici Petra Svetine.

knjigekultura

Naš pogled

Prijateljica knjiga
O povečani priljubljenosti branja in knjig; o pomenu ustvarjanja domače knjižnice ter o mednarodnem dnevu knjig za otroke in poslanici Petra Svetine.
VEČ ...|31. 3. 2020
Prijateljica knjiga
O povečani priljubljenosti branja in knjig; o pomenu ustvarjanja domače knjižnice ter o mednarodnem dnevu knjig za otroke in poslanici Petra Svetine.

Damijana Medved

knjigekultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 3. 2020
Pred svetovnim dnevom knjige - Znan Hafnejerev nagrajenec

Pred mednarodnim dnevom knjig za otroke 2. aprila, Slovenska sekcija IBBY vabi, da prebran odlomek iz ene knjig Petra Svetine ali Damijana Stepančiča, objavijo na svoji Facebook strani. Nagrado Fabjana Hafnerja za prevod iz slovenskega v nemški jezik, letos prejme Erwin Köstler.

Pred svetovnim dnevom knjige - Znan Hafnejerev nagrajenec

Pred mednarodnim dnevom knjig za otroke 2. aprila, Slovenska sekcija IBBY vabi, da prebran odlomek iz ene knjig Petra Svetine ali Damijana Stepančiča, objavijo na svoji Facebook strani. Nagrado Fabjana Hafnerja za prevod iz slovenskega v nemški jezik, letos prejme Erwin Köstler.

kultura

Kulturni utrinki

Pred svetovnim dnevom knjige - Znan Hafnejerev nagrajenec
Pred mednarodnim dnevom knjig za otroke 2. aprila, Slovenska sekcija IBBY vabi, da prebran odlomek iz ene knjig Petra Svetine ali Damijana Stepančiča, objavijo na svoji Facebook strani. Nagrado Fabjana Hafnerja za prevod iz slovenskega v nemški jezik, letos prejme Erwin Köstler.
VEČ ...|25. 3. 2020
Pred svetovnim dnevom knjige - Znan Hafnejerev nagrajenec
Pred mednarodnim dnevom knjig za otroke 2. aprila, Slovenska sekcija IBBY vabi, da prebran odlomek iz ene knjig Petra Svetine ali Damijana Stepančiča, objavijo na svoji Facebook strani. Nagrado Fabjana Hafnerja za prevod iz slovenskega v nemški jezik, letos prejme Erwin Köstler.

Jože Bartolj

kultura

Sol in luč

VEČ ...|24. 3. 2020
p. Marko Ivan Rupnik: Ljubezen pa ostane ali kako priti v večnost.

Govorili smo o tem, kaj bomo nesli s seboj v nebesa. Ob bližnjem radijskem misijonu smo predvajali nekaj misli enega preteklih misijonov, ko je bil z nami p. Marko Ivan Rupnik. Prebrali smo tudi nekaj odlomkov iz njegove knjige Ljubezen pa ostane, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

p. Marko Ivan Rupnik: Ljubezen pa ostane ali kako priti v večnost.

Govorili smo o tem, kaj bomo nesli s seboj v nebesa. Ob bližnjem radijskem misijonu smo predvajali nekaj misli enega preteklih misijonov, ko je bil z nami p. Marko Ivan Rupnik. Prebrali smo tudi nekaj odlomkov iz njegove knjige Ljubezen pa ostane, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

duhovnostodnosi

Sol in luč

p. Marko Ivan Rupnik: Ljubezen pa ostane ali kako priti v večnost.
Govorili smo o tem, kaj bomo nesli s seboj v nebesa. Ob bližnjem radijskem misijonu smo predvajali nekaj misli enega preteklih misijonov, ko je bil z nami p. Marko Ivan Rupnik. Prebrali smo tudi nekaj odlomkov iz njegove knjige Ljubezen pa ostane, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
VEČ ...|24. 3. 2020
p. Marko Ivan Rupnik: Ljubezen pa ostane ali kako priti v večnost.
Govorili smo o tem, kaj bomo nesli s seboj v nebesa. Ob bližnjem radijskem misijonu smo predvajali nekaj misli enega preteklih misijonov, ko je bil z nami p. Marko Ivan Rupnik. Prebrali smo tudi nekaj odlomkov iz njegove knjige Ljubezen pa ostane, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Moja zgodba

VEČ ...|15. 3. 2020
Jože Možina - Slovenski razkol

V oddaji Moja zgodba smo objavili predstavitev knjige Slovenski razkol avtorja zgodovinarja in novinarja dr. Jožeta Možine, ki jo je imel v Kulturnem centru Lojze Bratuš v Gorici. Utemeljil je razloge upora, predvsem civilnega prebivalstva, nad nasiljem, ki ga je doživljalo s strani revolucionarnih skupin Osvobodilne fronte. Povedal je, zakaj je knjiga tako odmevna, odkod novi viri dokumentov in podatki pa tudi, zakaj je tudi v letu 2020 potrebno govoriti o tej temi!

Jože Možina - Slovenski razkol

V oddaji Moja zgodba smo objavili predstavitev knjige Slovenski razkol avtorja zgodovinarja in novinarja dr. Jožeta Možine, ki jo je imel v Kulturnem centru Lojze Bratuš v Gorici. Utemeljil je razloge upora, predvsem civilnega prebivalstva, nad nasiljem, ki ga je doživljalo s strani revolucionarnih skupin Osvobodilne fronte. Povedal je, zakaj je knjiga tako odmevna, odkod novi viri dokumentov in podatki pa tudi, zakaj je tudi v letu 2020 potrebno govoriti o tej temi!

spominJože MožinaSlovenski razkol

Moja zgodba

Jože Možina - Slovenski razkol
V oddaji Moja zgodba smo objavili predstavitev knjige Slovenski razkol avtorja zgodovinarja in novinarja dr. Jožeta Možine, ki jo je imel v Kulturnem centru Lojze Bratuš v Gorici. Utemeljil je razloge upora, predvsem civilnega prebivalstva, nad nasiljem, ki ga je doživljalo s strani revolucionarnih skupin Osvobodilne fronte. Povedal je, zakaj je knjiga tako odmevna, odkod novi viri dokumentov in podatki pa tudi, zakaj je tudi v letu 2020 potrebno govoriti o tej temi!
VEČ ...|15. 3. 2020
Jože Možina - Slovenski razkol
V oddaji Moja zgodba smo objavili predstavitev knjige Slovenski razkol avtorja zgodovinarja in novinarja dr. Jožeta Možine, ki jo je imel v Kulturnem centru Lojze Bratuš v Gorici. Utemeljil je razloge upora, predvsem civilnega prebivalstva, nad nasiljem, ki ga je doživljalo s strani revolucionarnih skupin Osvobodilne fronte. Povedal je, zakaj je knjiga tako odmevna, odkod novi viri dokumentov in podatki pa tudi, zakaj je tudi v letu 2020 potrebno govoriti o tej temi!

Jože Bartolj

spominJože MožinaSlovenski razkol

Sol in luč

VEČ ...|10. 3. 2020
Fabrice Hadjadj: Kako uspeti v smrti, poglavje Mučeništvo za vsakogar.

Naslov knjige francoskega pisatelja Fabrica Hadjada, Kako uspeti v smrti, je že sam po sebi zanimiv, na dan 40-tih mučencev, smo za oddajo Sol in luč izbrali odlomek Mučeništvo za vsakogar. Knjiga je izšla pri založbi Družina.

Fabrice Hadjadj: Kako uspeti v smrti, poglavje Mučeništvo za vsakogar.

Naslov knjige francoskega pisatelja Fabrica Hadjada, Kako uspeti v smrti, je že sam po sebi zanimiv, na dan 40-tih mučencev, smo za oddajo Sol in luč izbrali odlomek Mučeništvo za vsakogar. Knjiga je izšla pri založbi Družina.

duhovnostodnosi

Sol in luč

Fabrice Hadjadj: Kako uspeti v smrti, poglavje Mučeništvo za vsakogar.
Naslov knjige francoskega pisatelja Fabrica Hadjada, Kako uspeti v smrti, je že sam po sebi zanimiv, na dan 40-tih mučencev, smo za oddajo Sol in luč izbrali odlomek Mučeništvo za vsakogar. Knjiga je izšla pri založbi Družina.
VEČ ...|10. 3. 2020
Fabrice Hadjadj: Kako uspeti v smrti, poglavje Mučeništvo za vsakogar.
Naslov knjige francoskega pisatelja Fabrica Hadjada, Kako uspeti v smrti, je že sam po sebi zanimiv, na dan 40-tih mučencev, smo za oddajo Sol in luč izbrali odlomek Mučeništvo za vsakogar. Knjiga je izšla pri založbi Družina.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Sol in luč

VEČ ...|3. 3. 2020
Aleš Kramolc: Vozim skozi življenje - fant, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje. Nadaljevanje.

Predstavili smo drugi del knjige Vozim skozi življenje, zgodbe o fantu, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje, o fantu, ki ne more hoditi, medtem, ko njegova duša pleše. »To ni le moja zgodba. To je zgodba vseh, ki včasih obupajo nad življenjem. Sem Aleš, ki uporablja voziček. Nisem vozičkar, ki mu je ime Aleš,« tako je v knjigo, ki je marsikoga ganila do solz, zapisal naš gost, Aleš Kramolc. Izšla je pri založbi 5ka.

Aleš Kramolc: Vozim skozi življenje - fant, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje. Nadaljevanje.

Predstavili smo drugi del knjige Vozim skozi življenje, zgodbe o fantu, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje, o fantu, ki ne more hoditi, medtem, ko njegova duša pleše. »To ni le moja zgodba. To je zgodba vseh, ki včasih obupajo nad življenjem. Sem Aleš, ki uporablja voziček. Nisem vozičkar, ki mu je ime Aleš,« tako je v knjigo, ki je marsikoga ganila do solz, zapisal naš gost, Aleš Kramolc. Izšla je pri založbi 5ka.

mladiodnosi

Sol in luč

Aleš Kramolc: Vozim skozi življenje - fant, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje. Nadaljevanje.
Predstavili smo drugi del knjige Vozim skozi življenje, zgodbe o fantu, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje, o fantu, ki ne more hoditi, medtem, ko njegova duša pleše. »To ni le moja zgodba. To je zgodba vseh, ki včasih obupajo nad življenjem. Sem Aleš, ki uporablja voziček. Nisem vozičkar, ki mu je ime Aleš,« tako je v knjigo, ki je marsikoga ganila do solz, zapisal naš gost, Aleš Kramolc. Izšla je pri založbi 5ka.
VEČ ...|3. 3. 2020
Aleš Kramolc: Vozim skozi življenje - fant, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje. Nadaljevanje.
Predstavili smo drugi del knjige Vozim skozi življenje, zgodbe o fantu, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje, o fantu, ki ne more hoditi, medtem, ko njegova duša pleše. »To ni le moja zgodba. To je zgodba vseh, ki včasih obupajo nad življenjem. Sem Aleš, ki uporablja voziček. Nisem vozičkar, ki mu je ime Aleš,« tako je v knjigo, ki je marsikoga ganila do solz, zapisal naš gost, Aleš Kramolc. Izšla je pri založbi 5ka.

Tadej Sadar

mladiodnosi

Moja zgodba

VEČ ...|1. 3. 2020
Pogovor z dr. Jožetom Dežmanom o aktualnem dogajanju

V oddaji Moja zgodba je bil z nami predsednik komisije za vprašanja prikritih grobišč dr. Jože Dežman. V pogovoru z njim smo se dotaknili nekaterih aktualnosti, s katerimi se srečuje komisija. Njeno delo trenutno stoji, saj je za delovanje potreben podpis resornega ministra, ki pa ga v času snovanja nove vlade še nimajo. Prav tako je dr. Dežman razmišljal o medijskem molku okoli knjige dr. Jožeta Možine Slovenski razkol, ki je bila že dvakrat ponatinjena, širšega dialoga ob tematikah s katerimi se ukvarja, pa nismo doživeli.

Pogovor z dr. Jožetom Dežmanom o aktualnem dogajanju

V oddaji Moja zgodba je bil z nami predsednik komisije za vprašanja prikritih grobišč dr. Jože Dežman. V pogovoru z njim smo se dotaknili nekaterih aktualnosti, s katerimi se srečuje komisija. Njeno delo trenutno stoji, saj je za delovanje potreben podpis resornega ministra, ki pa ga v času snovanja nove vlade še nimajo. Prav tako je dr. Dežman razmišljal o medijskem molku okoli knjige dr. Jožeta Možine Slovenski razkol, ki je bila že dvakrat ponatinjena, širšega dialoga ob tematikah s katerimi se ukvarja, pa nismo doživeli.

spominJože Dežman

Moja zgodba

Pogovor z dr. Jožetom Dežmanom o aktualnem dogajanju
V oddaji Moja zgodba je bil z nami predsednik komisije za vprašanja prikritih grobišč dr. Jože Dežman. V pogovoru z njim smo se dotaknili nekaterih aktualnosti, s katerimi se srečuje komisija. Njeno delo trenutno stoji, saj je za delovanje potreben podpis resornega ministra, ki pa ga v času snovanja nove vlade še nimajo. Prav tako je dr. Dežman razmišljal o medijskem molku okoli knjige dr. Jožeta Možine Slovenski razkol, ki je bila že dvakrat ponatinjena, širšega dialoga ob tematikah s katerimi se ukvarja, pa nismo doživeli.
VEČ ...|1. 3. 2020
Pogovor z dr. Jožetom Dežmanom o aktualnem dogajanju
V oddaji Moja zgodba je bil z nami predsednik komisije za vprašanja prikritih grobišč dr. Jože Dežman. V pogovoru z njim smo se dotaknili nekaterih aktualnosti, s katerimi se srečuje komisija. Njeno delo trenutno stoji, saj je za delovanje potreben podpis resornega ministra, ki pa ga v času snovanja nove vlade še nimajo. Prav tako je dr. Dežman razmišljal o medijskem molku okoli knjige dr. Jožeta Možine Slovenski razkol, ki je bila že dvakrat ponatinjena, širšega dialoga ob tematikah s katerimi se ukvarja, pa nismo doživeli.

Jože Bartolj

spominJože Dežman

Iz Betanije

VEČ ...|14. 2. 2020
Zakaj odpustiti?

Dr. Tomaž Erzar je avtor knjige Dolga pot odpuščanja, ki je izšla pri založbi Družina.

Zakaj odpustiti?

Dr. Tomaž Erzar je avtor knjige Dolga pot odpuščanja, ki je izšla pri založbi Družina.

odnosipogovor

Iz Betanije

Zakaj odpustiti?
Dr. Tomaž Erzar je avtor knjige Dolga pot odpuščanja, ki je izšla pri založbi Družina.
VEČ ...|14. 2. 2020
Zakaj odpustiti?
Dr. Tomaž Erzar je avtor knjige Dolga pot odpuščanja, ki je izšla pri založbi Družina.

Mateja Subotičanec

odnosipogovor

Iz Betanije

VEČ ...|12. 2. 2020
Zakaj odpustiti?

Dr. Tomaž Erzar je avtor knjige Dolga pot odpuščanja, ki je izšla pri založbi Družina.

Zakaj odpustiti?

Dr. Tomaž Erzar je avtor knjige Dolga pot odpuščanja, ki je izšla pri založbi Družina.

odnosipogovor

Iz Betanije

Zakaj odpustiti?
Dr. Tomaž Erzar je avtor knjige Dolga pot odpuščanja, ki je izšla pri založbi Družina.
VEČ ...|12. 2. 2020
Zakaj odpustiti?
Dr. Tomaž Erzar je avtor knjige Dolga pot odpuščanja, ki je izšla pri založbi Družina.

Mateja Subotičanec

odnosipogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 2. 2020
Podarimo knjige - Maske Brkinov - Revija Ljubljanski zbori - In Memoriam p. Leopold Grčar

Mohorjeva družba iz Celovca je na sklepnem dogodku v Ljubljani desetim nevladnim in neprofitnim ustanovam v Sloveniji podarila knjige v vrednosti 50. 000 evrov. V četrtek, 13. februarja ob 18. uri, bo v gostilni Bita v Križu pri Trstu, odprtje fotografske razstave goriškega fotografa Joška Prinčiča. 50. glasbena revija Ljubljanski zbori 2020 bo potekala od 13. do 16. 2. v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu. Umrl je znani jasličar frančiškan p. dr. Leopold Grčar.

Podarimo knjige - Maske Brkinov - Revija Ljubljanski zbori - In Memoriam p. Leopold Grčar

Mohorjeva družba iz Celovca je na sklepnem dogodku v Ljubljani desetim nevladnim in neprofitnim ustanovam v Sloveniji podarila knjige v vrednosti 50. 000 evrov. V četrtek, 13. februarja ob 18. uri, bo v gostilni Bita v Križu pri Trstu, odprtje fotografske razstave goriškega fotografa Joška Prinčiča. 50. glasbena revija Ljubljanski zbori 2020 bo potekala od 13. do 16. 2. v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu. Umrl je znani jasličar frančiškan p. dr. Leopold Grčar.

kulturaLeopold Grčar

Kulturni utrinki

Podarimo knjige - Maske Brkinov - Revija Ljubljanski zbori - In Memoriam p. Leopold Grčar
Mohorjeva družba iz Celovca je na sklepnem dogodku v Ljubljani desetim nevladnim in neprofitnim ustanovam v Sloveniji podarila knjige v vrednosti 50. 000 evrov. V četrtek, 13. februarja ob 18. uri, bo v gostilni Bita v Križu pri Trstu, odprtje fotografske razstave goriškega fotografa Joška Prinčiča. 50. glasbena revija Ljubljanski zbori 2020 bo potekala od 13. do 16. 2. v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu. Umrl je znani jasličar frančiškan p. dr. Leopold Grčar.
VEČ ...|11. 2. 2020
Podarimo knjige - Maske Brkinov - Revija Ljubljanski zbori - In Memoriam p. Leopold Grčar
Mohorjeva družba iz Celovca je na sklepnem dogodku v Ljubljani desetim nevladnim in neprofitnim ustanovam v Sloveniji podarila knjige v vrednosti 50. 000 evrov. V četrtek, 13. februarja ob 18. uri, bo v gostilni Bita v Križu pri Trstu, odprtje fotografske razstave goriškega fotografa Joška Prinčiča. 50. glasbena revija Ljubljanski zbori 2020 bo potekala od 13. do 16. 2. v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu. Umrl je znani jasličar frančiškan p. dr. Leopold Grčar.

Jože Bartolj

kulturaLeopold Grčar

Iz Betanije

VEČ ...|10. 2. 2020
Zakaj odpustiti?

Dr. Tomaž Erzar je avtor knjige Dolga pot odpuščanja, ki je izšla pri založbi Družina.

Zakaj odpustiti?

Dr. Tomaž Erzar je avtor knjige Dolga pot odpuščanja, ki je izšla pri založbi Družina.

odnosipogovor

Iz Betanije

Zakaj odpustiti?
Dr. Tomaž Erzar je avtor knjige Dolga pot odpuščanja, ki je izšla pri založbi Družina.
VEČ ...|10. 2. 2020
Zakaj odpustiti?
Dr. Tomaž Erzar je avtor knjige Dolga pot odpuščanja, ki je izšla pri založbi Družina.

Mateja Subotičanec

odnosipogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 2. 2020
Statistični urad o kulturi - Nocoj predstavitev knjige župnika Štefana Ceka

Statistični urad RS je ob kulturnem prazniku zbral nekaj podatkov o kulturi v letu 2018. Država je za kulturo namenila več kot 430 milijonov evrov, kar je manj kot odstotek BDP. Danes v petek 7. februarja bo po maši v Šmarjah pri Kopru predstavitev knjige »Spomini na Istro«pokojnega župnika Štefana Ceka.

Statistični urad o kulturi - Nocoj predstavitev knjige župnika Štefana Ceka

Statistični urad RS je ob kulturnem prazniku zbral nekaj podatkov o kulturi v letu 2018. Država je za kulturo namenila več kot 430 milijonov evrov, kar je manj kot odstotek BDP. Danes v petek 7. februarja bo po maši v Šmarjah pri Kopru predstavitev knjige »Spomini na Istro«pokojnega župnika Štefana Ceka.

kultura

Kulturni utrinki

Statistični urad o kulturi - Nocoj predstavitev knjige župnika Štefana Ceka
Statistični urad RS je ob kulturnem prazniku zbral nekaj podatkov o kulturi v letu 2018. Država je za kulturo namenila več kot 430 milijonov evrov, kar je manj kot odstotek BDP. Danes v petek 7. februarja bo po maši v Šmarjah pri Kopru predstavitev knjige »Spomini na Istro«pokojnega župnika Štefana Ceka.
VEČ ...|7. 2. 2020
Statistični urad o kulturi - Nocoj predstavitev knjige župnika Štefana Ceka
Statistični urad RS je ob kulturnem prazniku zbral nekaj podatkov o kulturi v letu 2018. Država je za kulturo namenila več kot 430 milijonov evrov, kar je manj kot odstotek BDP. Danes v petek 7. februarja bo po maši v Šmarjah pri Kopru predstavitev knjige »Spomini na Istro«pokojnega župnika Štefana Ceka.

Jože Bartolj

kultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|5. 2. 2020
Predstavljeni knjigi Borisa Pahorja in Jožeta Celina - Koncert Timoteja Kosovinca - Nuk razstava Zdravljice

Predstavitev in pogovor z avtorjem knjige Tako mislim Borisom Pahorjem v Knjigarni Dom knjige v Kopru. Park vojaške zgodovine vabi na predstavitev knjige Jožete Celina z naslovom ŠTEVILKA 66229, ki bo danes v sredo, 5. februarja, ob 18. uri. Skladatelj in kitarist Timotej Kosovinc prireja zimski koncert 7. februarja ob 19.30 v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata. Priložnostna razstava rokopisov, tiskanih in prevodnih izdaj Zdravljice bo v soboto, 8. februarja, v Veliki čitalnici NUKa.

Predstavljeni knjigi Borisa Pahorja in Jožeta Celina - Koncert Timoteja Kosovinca - Nuk razstava Zdravljice

Predstavitev in pogovor z avtorjem knjige Tako mislim Borisom Pahorjem v Knjigarni Dom knjige v Kopru. Park vojaške zgodovine vabi na predstavitev knjige Jožete Celina z naslovom ŠTEVILKA 66229, ki bo danes v sredo, 5. februarja, ob 18. uri. Skladatelj in kitarist Timotej Kosovinc prireja zimski koncert 7. februarja ob 19.30 v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata. Priložnostna razstava rokopisov, tiskanih in prevodnih izdaj Zdravljice bo v soboto, 8. februarja, v Veliki čitalnici NUKa.

kultura

Kulturni utrinki

Predstavljeni knjigi Borisa Pahorja in Jožeta Celina - Koncert Timoteja Kosovinca - Nuk razstava Zdravljice
Predstavitev in pogovor z avtorjem knjige Tako mislim Borisom Pahorjem v Knjigarni Dom knjige v Kopru. Park vojaške zgodovine vabi na predstavitev knjige Jožete Celina z naslovom ŠTEVILKA 66229, ki bo danes v sredo, 5. februarja, ob 18. uri. Skladatelj in kitarist Timotej Kosovinc prireja zimski koncert 7. februarja ob 19.30 v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata. Priložnostna razstava rokopisov, tiskanih in prevodnih izdaj Zdravljice bo v soboto, 8. februarja, v Veliki čitalnici NUKa.
VEČ ...|5. 2. 2020
Predstavljeni knjigi Borisa Pahorja in Jožeta Celina - Koncert Timoteja Kosovinca - Nuk razstava Zdravljice
Predstavitev in pogovor z avtorjem knjige Tako mislim Borisom Pahorjem v Knjigarni Dom knjige v Kopru. Park vojaške zgodovine vabi na predstavitev knjige Jožete Celina z naslovom ŠTEVILKA 66229, ki bo danes v sredo, 5. februarja, ob 18. uri. Skladatelj in kitarist Timotej Kosovinc prireja zimski koncert 7. februarja ob 19.30 v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata. Priložnostna razstava rokopisov, tiskanih in prevodnih izdaj Zdravljice bo v soboto, 8. februarja, v Veliki čitalnici NUKa.

Jože Bartolj

kultura

Sol in luč

VEČ ...|4. 2. 2020
Jordan Peterson

Zvezdnik, tako naslavljajo kliničnega psihologa in profesorja psihologije, Jordana Petersona. Razprodane dvorane in desetine milijonov ogledov na spletu to potrjujejo. V tokratni oddaji Sol in luč smo predstavili nekaj odlomkov iz prvih poglavij njegove knjige 12 pravil za življenje in poslušali nekaj odlomkov z njegovega predavanja v Ljubljani.

Jordan Peterson

Zvezdnik, tako naslavljajo kliničnega psihologa in profesorja psihologije, Jordana Petersona. Razprodane dvorane in desetine milijonov ogledov na spletu to potrjujejo. V tokratni oddaji Sol in luč smo predstavili nekaj odlomkov iz prvih poglavij njegove knjige 12 pravil za življenje in poslušali nekaj odlomkov z njegovega predavanja v Ljubljani.

izobraževanjeodnosivzgojadružba

Sol in luč

Jordan Peterson
Zvezdnik, tako naslavljajo kliničnega psihologa in profesorja psihologije, Jordana Petersona. Razprodane dvorane in desetine milijonov ogledov na spletu to potrjujejo. V tokratni oddaji Sol in luč smo predstavili nekaj odlomkov iz prvih poglavij njegove knjige 12 pravil za življenje in poslušali nekaj odlomkov z njegovega predavanja v Ljubljani.
VEČ ...|4. 2. 2020
Jordan Peterson
Zvezdnik, tako naslavljajo kliničnega psihologa in profesorja psihologije, Jordana Petersona. Razprodane dvorane in desetine milijonov ogledov na spletu to potrjujejo. V tokratni oddaji Sol in luč smo predstavili nekaj odlomkov iz prvih poglavij njegove knjige 12 pravil za življenje in poslušali nekaj odlomkov z njegovega predavanja v Ljubljani.

Tadej Sadar

izobraževanjeodnosivzgojadružba

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|2. 2. 2020
Narte Velikonja (1891 - 1945)

Prisluhnete lahko, kakšna je bila usoda katoliškega laika, pisatelja Narteja Velikonje, ki so ga partizani aretirali takoj po vkorakanju v Ljubljano maja 1945. Zaradi njegove knjige Malikovanje zločina so ga junija istega leta na montiranem procesu obsodili na smrt in jo dan po procesu tudi izvedli.

Narte Velikonja (1891 - 1945)

Prisluhnete lahko, kakšna je bila usoda katoliškega laika, pisatelja Narteja Velikonje, ki so ga partizani aretirali takoj po vkorakanju v Ljubljano maja 1945. Zaradi njegove knjige Malikovanje zločina so ga junija istega leta na montiranem procesu obsodili na smrt in jo dan po procesu tudi izvedli.

spominNarte Velikonja

Slovenski mučenci 20. stoletja

Narte Velikonja (1891 - 1945)
Prisluhnete lahko, kakšna je bila usoda katoliškega laika, pisatelja Narteja Velikonje, ki so ga partizani aretirali takoj po vkorakanju v Ljubljano maja 1945. Zaradi njegove knjige Malikovanje zločina so ga junija istega leta na montiranem procesu obsodili na smrt in jo dan po procesu tudi izvedli.
VEČ ...|2. 2. 2020
Narte Velikonja (1891 - 1945)
Prisluhnete lahko, kakšna je bila usoda katoliškega laika, pisatelja Narteja Velikonje, ki so ga partizani aretirali takoj po vkorakanju v Ljubljano maja 1945. Zaradi njegove knjige Malikovanje zločina so ga junija istega leta na montiranem procesu obsodili na smrt in jo dan po procesu tudi izvedli.

Jože Bartolj

spominNarte Velikonja

Moja zgodba

VEČ ...|2. 2. 2020
Predstavitev knjige Utrinki pred pozabo II

Združenje prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko iz Kranja je izdalo knjigo z naslovom Utrinki pred pozabo, dnevnik Franca Rozmana in zgodbe drugih prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko. Knjigo so v četrtek 23. januarja predstavili v prostorih Gorenjskega Muzeja v Kranju. Knjigo je uredila dr. Monika Kokalj Kočevar, ki se je na predstavitvi pogovarjala z avtorji zapisov in njihovimi sorodniki.

Predstavitev knjige Utrinki pred pozabo II

Združenje prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko iz Kranja je izdalo knjigo z naslovom Utrinki pred pozabo, dnevnik Franca Rozmana in zgodbe drugih prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko. Knjigo so v četrtek 23. januarja predstavili v prostorih Gorenjskega Muzeja v Kranju. Knjigo je uredila dr. Monika Kokalj Kočevar, ki se je na predstavitvi pogovarjala z avtorji zapisov in njihovimi sorodniki.

spominFranc RozmanMonika Kokalj KočevarSilvo ValjavecJanez Žakelj

Moja zgodba

Predstavitev knjige Utrinki pred pozabo II
Združenje prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko iz Kranja je izdalo knjigo z naslovom Utrinki pred pozabo, dnevnik Franca Rozmana in zgodbe drugih prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko. Knjigo so v četrtek 23. januarja predstavili v prostorih Gorenjskega Muzeja v Kranju. Knjigo je uredila dr. Monika Kokalj Kočevar, ki se je na predstavitvi pogovarjala z avtorji zapisov in njihovimi sorodniki.
VEČ ...|2. 2. 2020
Predstavitev knjige Utrinki pred pozabo II
Združenje prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko iz Kranja je izdalo knjigo z naslovom Utrinki pred pozabo, dnevnik Franca Rozmana in zgodbe drugih prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko. Knjigo so v četrtek 23. januarja predstavili v prostorih Gorenjskega Muzeja v Kranju. Knjigo je uredila dr. Monika Kokalj Kočevar, ki se je na predstavitvi pogovarjala z avtorji zapisov in njihovimi sorodniki.

Jože Bartolj

spominFranc RozmanMonika Kokalj KočevarSilvo ValjavecJanez Žakelj

Kulturni utrinki

VEČ ...|31. 1. 2020
Ilustrator Damijan Stepančič o knjigi Naš Maister v stripu

Prisluhnete lahko pogovoru o knjigi Naš Maister v stripu, ki je izšla pri založbi Miš. Avtor besedila je nekdanji vodja rokopisne zbirke NUK Mihael Glavan, ilustracije pa so delo Damijana Stepančiča, ki je predstavil nastanek knjige!

Ilustrator Damijan Stepančič o knjigi Naš Maister v stripu

Prisluhnete lahko pogovoru o knjigi Naš Maister v stripu, ki je izšla pri založbi Miš. Avtor besedila je nekdanji vodja rokopisne zbirke NUK Mihael Glavan, ilustracije pa so delo Damijana Stepančiča, ki je predstavil nastanek knjige!

kulturaDamijan StepančičNaš Maister

Kulturni utrinki

Ilustrator Damijan Stepančič o knjigi Naš Maister v stripu
Prisluhnete lahko pogovoru o knjigi Naš Maister v stripu, ki je izšla pri založbi Miš. Avtor besedila je nekdanji vodja rokopisne zbirke NUK Mihael Glavan, ilustracije pa so delo Damijana Stepančiča, ki je predstavil nastanek knjige!
VEČ ...|31. 1. 2020
Ilustrator Damijan Stepančič o knjigi Naš Maister v stripu
Prisluhnete lahko pogovoru o knjigi Naš Maister v stripu, ki je izšla pri založbi Miš. Avtor besedila je nekdanji vodja rokopisne zbirke NUK Mihael Glavan, ilustracije pa so delo Damijana Stepančiča, ki je predstavil nastanek knjige!

Jože Bartolj

kulturaDamijan StepančičNaš Maister

Iz Betanije

VEČ ...|31. 1. 2020
Zakaj odpustiti?

Dr. Tomaž Erzar je avtor knjige Dolga pot odpuščanja, ki je izšla pri založbi Družina.

Zakaj odpustiti?

Dr. Tomaž Erzar je avtor knjige Dolga pot odpuščanja, ki je izšla pri založbi Družina.

odnosipogovor

Iz Betanije

Zakaj odpustiti?
Dr. Tomaž Erzar je avtor knjige Dolga pot odpuščanja, ki je izšla pri založbi Družina.
VEČ ...|31. 1. 2020
Zakaj odpustiti?
Dr. Tomaž Erzar je avtor knjige Dolga pot odpuščanja, ki je izšla pri založbi Družina.

Mateja Subotičanec

odnosipogovor

Via positiva

VEČ ...|30. 1. 2020
V obilju smo revni

Milan Matos je večino svojega poklicnega življenja posvetil knjigam in založništvu. Prizadeval si je umestiti knjigo v vsak slovenski dom in s tem dvigniti kulturno, ne samo bralno, raven v našem narodu. Zdaj tudi sam avtor knjige, v kateri piše o svojih spominih in izkušnjah, z naslovom Hiša velikih zgodb.

V obilju smo revni

Milan Matos je večino svojega poklicnega življenja posvetil knjigam in založništvu. Prizadeval si je umestiti knjigo v vsak slovenski dom in s tem dvigniti kulturno, ne samo bralno, raven v našem narodu. Zdaj tudi sam avtor knjige, v kateri piše o svojih spominih in izkušnjah, z naslovom Hiša velikih zgodb.

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorvzgoja

Via positiva

V obilju smo revni
Milan Matos je večino svojega poklicnega življenja posvetil knjigam in založništvu. Prizadeval si je umestiti knjigo v vsak slovenski dom in s tem dvigniti kulturno, ne samo bralno, raven v našem narodu. Zdaj tudi sam avtor knjige, v kateri piše o svojih spominih in izkušnjah, z naslovom Hiša velikih zgodb.
VEČ ...|30. 1. 2020
V obilju smo revni
Milan Matos je večino svojega poklicnega življenja posvetil knjigam in založništvu. Prizadeval si je umestiti knjigo v vsak slovenski dom in s tem dvigniti kulturno, ne samo bralno, raven v našem narodu. Zdaj tudi sam avtor knjige, v kateri piše o svojih spominih in izkušnjah, z naslovom Hiša velikih zgodb.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorvzgoja

Iz Betanije

VEČ ...|29. 1. 2020
Zakaj odpustiti?

Dr. Tomaž Erzar je avtor knjige Dolga pot odpuščanja, ki je izšla pri založbi Družina.

Zakaj odpustiti?

Dr. Tomaž Erzar je avtor knjige Dolga pot odpuščanja, ki je izšla pri založbi Družina.

odnosipogovor

Iz Betanije

Zakaj odpustiti?
Dr. Tomaž Erzar je avtor knjige Dolga pot odpuščanja, ki je izšla pri založbi Družina.
VEČ ...|29. 1. 2020
Zakaj odpustiti?
Dr. Tomaž Erzar je avtor knjige Dolga pot odpuščanja, ki je izšla pri založbi Družina.

Mateja Subotičanec

odnosipogovor

Sol in luč

VEČ ...|28. 1. 2020
Greta Thunberg: Naša hiša je v plamenih.

Ko bereš zgodbo družine najbolj znane najstnice ta trenutek, Grete Thunberg, se ne moreš otresti ironične primerjave s svetovno družino. Množica sindromov, ki para družino podolgem in počez, sindromov ki bi jih lahko pripisali tudi današnjem svetu, ki so posledica načina življenja zahodnega sveta, ki nas vse kot vrtinec srka v brezno potrošništva v katerem se obupno borimo, da nas ne posrka do dna, ker je tam blato odpadkov iz katerih se ne moreš izkopati. Prisluhnite nekaj odlomkom iz knjige Naša hiša je v plamenih, ki je izšla pri založbi Učila.

Greta Thunberg: Naša hiša je v plamenih.

Ko bereš zgodbo družine najbolj znane najstnice ta trenutek, Grete Thunberg, se ne moreš otresti ironične primerjave s svetovno družino. Množica sindromov, ki para družino podolgem in počez, sindromov ki bi jih lahko pripisali tudi današnjem svetu, ki so posledica načina življenja zahodnega sveta, ki nas vse kot vrtinec srka v brezno potrošništva v katerem se obupno borimo, da nas ne posrka do dna, ker je tam blato odpadkov iz katerih se ne moreš izkopati. Prisluhnite nekaj odlomkom iz knjige Naša hiša je v plamenih, ki je izšla pri založbi Učila.

družbamladinaravaodnosi

Sol in luč

Greta Thunberg: Naša hiša je v plamenih.
Ko bereš zgodbo družine najbolj znane najstnice ta trenutek, Grete Thunberg, se ne moreš otresti ironične primerjave s svetovno družino. Množica sindromov, ki para družino podolgem in počez, sindromov ki bi jih lahko pripisali tudi današnjem svetu, ki so posledica načina življenja zahodnega sveta, ki nas vse kot vrtinec srka v brezno potrošništva v katerem se obupno borimo, da nas ne posrka do dna, ker je tam blato odpadkov iz katerih se ne moreš izkopati. Prisluhnite nekaj odlomkom iz knjige Naša hiša je v plamenih, ki je izšla pri založbi Učila.
VEČ ...|28. 1. 2020
Greta Thunberg: Naša hiša je v plamenih.
Ko bereš zgodbo družine najbolj znane najstnice ta trenutek, Grete Thunberg, se ne moreš otresti ironične primerjave s svetovno družino. Množica sindromov, ki para družino podolgem in počez, sindromov ki bi jih lahko pripisali tudi današnjem svetu, ki so posledica načina življenja zahodnega sveta, ki nas vse kot vrtinec srka v brezno potrošništva v katerem se obupno borimo, da nas ne posrka do dna, ker je tam blato odpadkov iz katerih se ne moreš izkopati. Prisluhnite nekaj odlomkom iz knjige Naša hiša je v plamenih, ki je izšla pri založbi Učila.

Tadej Sadar

družbamladinaravaodnosi

Komentar Domovina.je

VEČ ...|27. 1. 2020
Rok Frelih: Bela knjiga o obrambi: zakaj je ne gre jemati resno

Prebiram našo novo Belo knjigo o obrambi, ki na lep, bralcu prijazen način razlaga, kako se bo Slovenska vojska razvijala in izpopolnjevala v naslednjih letih. Kot že tolikokrat doslej tudi letošnja izdaja premore kanček humorja. Saj veste, ne smemo je jemati preveč resno. Ali pa sploh ne, glede na vse, kar se dogaja okoli vojske, pa tudi znotraj nje. In občutek imam, da je tudi snovalcem knjige to kristalno jasno.

Rok Frelih: Bela knjiga o obrambi: zakaj je ne gre jemati resno

Prebiram našo novo Belo knjigo o obrambi, ki na lep, bralcu prijazen način razlaga, kako se bo Slovenska vojska razvijala in izpopolnjevala v naslednjih letih. Kot že tolikokrat doslej tudi letošnja izdaja premore kanček humorja. Saj veste, ne smemo je jemati preveč resno. Ali pa sploh ne, glede na vse, kar se dogaja okoli vojske, pa tudi znotraj nje. In občutek imam, da je tudi snovalcem knjige to kristalno jasno.

politikadružbakomentarvojska

Komentar Domovina.je

Rok Frelih: Bela knjiga o obrambi: zakaj je ne gre jemati resno
Prebiram našo novo Belo knjigo o obrambi, ki na lep, bralcu prijazen način razlaga, kako se bo Slovenska vojska razvijala in izpopolnjevala v naslednjih letih. Kot že tolikokrat doslej tudi letošnja izdaja premore kanček humorja. Saj veste, ne smemo je jemati preveč resno. Ali pa sploh ne, glede na vse, kar se dogaja okoli vojske, pa tudi znotraj nje. In občutek imam, da je tudi snovalcem knjige to kristalno jasno.
VEČ ...|27. 1. 2020
Rok Frelih: Bela knjiga o obrambi: zakaj je ne gre jemati resno
Prebiram našo novo Belo knjigo o obrambi, ki na lep, bralcu prijazen način razlaga, kako se bo Slovenska vojska razvijala in izpopolnjevala v naslednjih letih. Kot že tolikokrat doslej tudi letošnja izdaja premore kanček humorja. Saj veste, ne smemo je jemati preveč resno. Ali pa sploh ne, glede na vse, kar se dogaja okoli vojske, pa tudi znotraj nje. In občutek imam, da je tudi snovalcem knjige to kristalno jasno.

Rok Frelih

politikadružbakomentarvojska

Iz Betanije

VEČ ...|27. 1. 2020
Zakaj odpustiti?

Dr. Tomaž Erzar je avtor knjige Dolga pot odpuščanja, ki je izšla pri založbi Družina.

Zakaj odpustiti?

Dr. Tomaž Erzar je avtor knjige Dolga pot odpuščanja, ki je izšla pri založbi Družina.

odnosipogovor

Iz Betanije

Zakaj odpustiti?
Dr. Tomaž Erzar je avtor knjige Dolga pot odpuščanja, ki je izšla pri založbi Družina.
VEČ ...|27. 1. 2020
Zakaj odpustiti?
Dr. Tomaž Erzar je avtor knjige Dolga pot odpuščanja, ki je izšla pri založbi Družina.

Mateja Subotičanec

odnosipogovor

Sol in luč

VEČ ...|21. 1. 2020
Whitney Kuniholm: Bistvenih sto.

Za nami je nedelja Svetega pisma in v tokratni oddaji Sol in luč smo poslušali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Bistvenih sto v kateri avtor, Whitney Kuniholm z izrazito sodobnim, ter mestoma tudi humornim pristopom odkriva ozadja odlomkov, ki so aktualni v vseh časih. Knjiga je izšla pri Svetopisemski družbi Slovenije (2014).

Whitney Kuniholm: Bistvenih sto.

Za nami je nedelja Svetega pisma in v tokratni oddaji Sol in luč smo poslušali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Bistvenih sto v kateri avtor, Whitney Kuniholm z izrazito sodobnim, ter mestoma tudi humornim pristopom odkriva ozadja odlomkov, ki so aktualni v vseh časih. Knjiga je izšla pri Svetopisemski družbi Slovenije (2014).

družbaduhovnostodnosi

Sol in luč

Whitney Kuniholm: Bistvenih sto.
Za nami je nedelja Svetega pisma in v tokratni oddaji Sol in luč smo poslušali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Bistvenih sto v kateri avtor, Whitney Kuniholm z izrazito sodobnim, ter mestoma tudi humornim pristopom odkriva ozadja odlomkov, ki so aktualni v vseh časih. Knjiga je izšla pri Svetopisemski družbi Slovenije (2014).
VEČ ...|21. 1. 2020
Whitney Kuniholm: Bistvenih sto.
Za nami je nedelja Svetega pisma in v tokratni oddaji Sol in luč smo poslušali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Bistvenih sto v kateri avtor, Whitney Kuniholm z izrazito sodobnim, ter mestoma tudi humornim pristopom odkriva ozadja odlomkov, ki so aktualni v vseh časih. Knjiga je izšla pri Svetopisemski družbi Slovenije (2014).

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosi

Sol in luč

VEČ ...|14. 1. 2020
Šinrin-joku ali gozdno kopanje. Odkrijte moč dreves, ki spremenijo naše življenje.

Ste radi srečni? In zdravi? Šinrin-joku ali gozdno kopanje že več desetletij velja za enega od stebrov japonske kulture, njihove umirjenosti in spokojnosti. Med gozdnim kopanjem se povežemo z naravo zadnja leta pa je tudi vse več znanstvenih dokazov, da ima izjemen vpliv na zdravje. V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige Z gozdom do sreče in zdravja, avtorja Qing Li – ja, ki je izšla pri založbi Učila.

Šinrin-joku ali gozdno kopanje. Odkrijte moč dreves, ki spremenijo naše življenje.

Ste radi srečni? In zdravi? Šinrin-joku ali gozdno kopanje že več desetletij velja za enega od stebrov japonske kulture, njihove umirjenosti in spokojnosti. Med gozdnim kopanjem se povežemo z naravo zadnja leta pa je tudi vse več znanstvenih dokazov, da ima izjemen vpliv na zdravje. V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige Z gozdom do sreče in zdravja, avtorja Qing Li – ja, ki je izšla pri založbi Učila.

družbanaravazdravstvo

Sol in luč

Šinrin-joku ali gozdno kopanje. Odkrijte moč dreves, ki spremenijo naše življenje.
Ste radi srečni? In zdravi? Šinrin-joku ali gozdno kopanje že več desetletij velja za enega od stebrov japonske kulture, njihove umirjenosti in spokojnosti. Med gozdnim kopanjem se povežemo z naravo zadnja leta pa je tudi vse več znanstvenih dokazov, da ima izjemen vpliv na zdravje. V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige Z gozdom do sreče in zdravja, avtorja Qing Li – ja, ki je izšla pri založbi Učila.
VEČ ...|14. 1. 2020
Šinrin-joku ali gozdno kopanje. Odkrijte moč dreves, ki spremenijo naše življenje.
Ste radi srečni? In zdravi? Šinrin-joku ali gozdno kopanje že več desetletij velja za enega od stebrov japonske kulture, njihove umirjenosti in spokojnosti. Med gozdnim kopanjem se povežemo z naravo zadnja leta pa je tudi vse več znanstvenih dokazov, da ima izjemen vpliv na zdravje. V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige Z gozdom do sreče in zdravja, avtorja Qing Li – ja, ki je izšla pri založbi Učila.

Tadej Sadar

družbanaravazdravstvo

Od slike do besede

VEČ ...|31. 12. 2019
Pregled oddaj v letu 2019

Če pogledamo med dogodke, ki jih bomo ohranili, so to gotovo izdaje knjiig, ki jih je dobro vzeti v roke.

Pregled oddaj v letu 2019

Če pogledamo med dogodke, ki jih bomo ohranili, so to gotovo izdaje knjiig, ki jih je dobro vzeti v roke.

kulturapogovordružbapolitikaknjige

Od slike do besede

Pregled oddaj v letu 2019
Če pogledamo med dogodke, ki jih bomo ohranili, so to gotovo izdaje knjiig, ki jih je dobro vzeti v roke.
VEČ ...|31. 12. 2019
Pregled oddaj v letu 2019
Če pogledamo med dogodke, ki jih bomo ohranili, so to gotovo izdaje knjiig, ki jih je dobro vzeti v roke.

Mateja Subotičanec

kulturapogovordružbapolitikaknjige

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|29. 12. 2019
Lavoslav Schwentner (1865 - 1952)

Lavoslav Schwentner je bil glavni založnik slovenske moderne. Pridobil si je naslov prvega sodobnega slovenskega založnika in pri tem skrbel za evropsko raven zunanje podobe knjižnih izdaj. Teh se je v dobrih dveh desetletjih nabralo več kot dvesto. Danes se po njem imenuje prestižna nagrada za posebne dosežke v knjigotrštvu in založništvu.

Lavoslav Schwentner (1865 - 1952)

Lavoslav Schwentner je bil glavni založnik slovenske moderne. Pridobil si je naslov prvega sodobnega slovenskega založnika in pri tem skrbel za evropsko raven zunanje podobe knjižnih izdaj. Teh se je v dobrih dveh desetletjih nabralo več kot dvesto. Danes se po njem imenuje prestižna nagrada za posebne dosežke v knjigotrštvu in založništvu.

družbainfoizobraževanjekulturaspominknjige

Graditelji slovenskega doma

Lavoslav Schwentner (1865 - 1952)
Lavoslav Schwentner je bil glavni založnik slovenske moderne. Pridobil si je naslov prvega sodobnega slovenskega založnika in pri tem skrbel za evropsko raven zunanje podobe knjižnih izdaj. Teh se je v dobrih dveh desetletjih nabralo več kot dvesto. Danes se po njem imenuje prestižna nagrada za posebne dosežke v knjigotrštvu in založništvu.
VEČ ...|29. 12. 2019
Lavoslav Schwentner (1865 - 1952)
Lavoslav Schwentner je bil glavni založnik slovenske moderne. Pridobil si je naslov prvega sodobnega slovenskega založnika in pri tem skrbel za evropsko raven zunanje podobe knjižnih izdaj. Teh se je v dobrih dveh desetletjih nabralo več kot dvesto. Danes se po njem imenuje prestižna nagrada za posebne dosežke v knjigotrštvu in založništvu.

Tone Gorjup

družbainfoizobraževanjekulturaspominknjige

Iz Betanije

VEČ ...|27. 12. 2019
Iz knjige: Blagoslovljen božič

Iz knjige: Blagoslovljen božič

duhovnostodnosi

Iz Betanije

Iz knjige: Blagoslovljen božič
VEČ ...|27. 12. 2019
Iz knjige: Blagoslovljen božič

Mateja Subotičanec

duhovnostodnosi

Iz Betanije

VEČ ...|25. 12. 2019
Iz knjige: Blagoslovljen božič

Iz knjige: Blagoslovljen božič

duhovnostodnosi

Iz Betanije

Iz knjige: Blagoslovljen božič
VEČ ...|25. 12. 2019
Iz knjige: Blagoslovljen božič

Mateja Subotičanec

duhovnostodnosi

Via positiva

VEČ ...|19. 12. 2019
Aleš Kramolc z voljo dosega velike zmage

Nesreča zaradi alkoholiziranega voznika se v življenju posameznika običajno zgodi enkrat in povroči hude, pogosto nepopravljive posledice. Aleš Kramolc, avtor knjige Vozim skozi življenje s svojo zgodbo osupne in strezni. Najprej zaradi neverjetne moči in osebne preobrazbe ter seveda zaradi pretresljivega pričevanja o grozljivih posledicah vožnje omamljenih. Kako odkriti zadovoljstvo, smisel, kako neobupati in se veseliti vsake majhne zmage, je skozi svojo zgodbo pričeval v oddaji Via positiva.

Aleš Kramolc z voljo dosega velike zmage

Nesreča zaradi alkoholiziranega voznika se v življenju posameznika običajno zgodi enkrat in povroči hude, pogosto nepopravljive posledice. Aleš Kramolc, avtor knjige Vozim skozi življenje s svojo zgodbo osupne in strezni. Najprej zaradi neverjetne moči in osebne preobrazbe ter seveda zaradi pretresljivega pričevanja o grozljivih posledicah vožnje omamljenih. Kako odkriti zadovoljstvo, smisel, kako neobupati in se veseliti vsake majhne zmage, je skozi svojo zgodbo pričeval v oddaji Via positiva.

družbaizobraževanjekulturamladiodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Aleš Kramolc z voljo dosega velike zmage
Nesreča zaradi alkoholiziranega voznika se v življenju posameznika običajno zgodi enkrat in povroči hude, pogosto nepopravljive posledice. Aleš Kramolc, avtor knjige Vozim skozi življenje s svojo zgodbo osupne in strezni. Najprej zaradi neverjetne moči in osebne preobrazbe ter seveda zaradi pretresljivega pričevanja o grozljivih posledicah vožnje omamljenih. Kako odkriti zadovoljstvo, smisel, kako neobupati in se veseliti vsake majhne zmage, je skozi svojo zgodbo pričeval v oddaji Via positiva.
VEČ ...|19. 12. 2019
Aleš Kramolc z voljo dosega velike zmage
Nesreča zaradi alkoholiziranega voznika se v življenju posameznika običajno zgodi enkrat in povroči hude, pogosto nepopravljive posledice. Aleš Kramolc, avtor knjige Vozim skozi življenje s svojo zgodbo osupne in strezni. Najprej zaradi neverjetne moči in osebne preobrazbe ter seveda zaradi pretresljivega pričevanja o grozljivih posledicah vožnje omamljenih. Kako odkriti zadovoljstvo, smisel, kako neobupati in se veseliti vsake majhne zmage, je skozi svojo zgodbo pričeval v oddaji Via positiva.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturamladiodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Sol in luč

VEČ ...|17. 12. 2019
Aleš Kramolc: Vozim skozi življenje - fant, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje.

Tokratna oddaja Sol in luč je govorila o fantu, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje, o fantu, ki ne more hoditi, medtem, ko njegova duša pleše. »To ni le moja zgodba. To je zgodba vseh, ki včasih obupajo nad življenjem. Sem Aleš, ki uporablja voziček. Nisem vozičkar, ki mu je ime Aleš.« tako je v knjigo (izšla je pri založbi 5KA), ki je marsikoga ganila do solz, zapisal naš tokratni gost, Aleš Kramolc. Predstavili smo del knjige z naslovom Vozim skozi življenje in slišali del pogovora z avtorjem, ki ga je posnela kolegica Nataša Ličen.

Aleš Kramolc: Vozim skozi življenje - fant, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje.

Tokratna oddaja Sol in luč je govorila o fantu, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje, o fantu, ki ne more hoditi, medtem, ko njegova duša pleše. »To ni le moja zgodba. To je zgodba vseh, ki včasih obupajo nad življenjem. Sem Aleš, ki uporablja voziček. Nisem vozičkar, ki mu je ime Aleš.« tako je v knjigo (izšla je pri založbi 5KA), ki je marsikoga ganila do solz, zapisal naš tokratni gost, Aleš Kramolc. Predstavili smo del knjige z naslovom Vozim skozi življenje in slišali del pogovora z avtorjem, ki ga je posnela kolegica Nataša Ličen.

duhovnostodnosivzgoja

Sol in luč

Aleš Kramolc: Vozim skozi življenje - fant, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje.
Tokratna oddaja Sol in luč je govorila o fantu, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje, o fantu, ki ne more hoditi, medtem, ko njegova duša pleše. »To ni le moja zgodba. To je zgodba vseh, ki včasih obupajo nad življenjem. Sem Aleš, ki uporablja voziček. Nisem vozičkar, ki mu je ime Aleš.« tako je v knjigo (izšla je pri založbi 5KA), ki je marsikoga ganila do solz, zapisal naš tokratni gost, Aleš Kramolc. Predstavili smo del knjige z naslovom Vozim skozi življenje in slišali del pogovora z avtorjem, ki ga je posnela kolegica Nataša Ličen.
VEČ ...|17. 12. 2019
Aleš Kramolc: Vozim skozi življenje - fant, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje.
Tokratna oddaja Sol in luč je govorila o fantu, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje, o fantu, ki ne more hoditi, medtem, ko njegova duša pleše. »To ni le moja zgodba. To je zgodba vseh, ki včasih obupajo nad življenjem. Sem Aleš, ki uporablja voziček. Nisem vozičkar, ki mu je ime Aleš.« tako je v knjigo (izšla je pri založbi 5KA), ki je marsikoga ganila do solz, zapisal naš tokratni gost, Aleš Kramolc. Predstavili smo del knjige z naslovom Vozim skozi življenje in slišali del pogovora z avtorjem, ki ga je posnela kolegica Nataša Ličen.

Tadej SadarNataša Ličen

duhovnostodnosivzgoja

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 12. 2019
Sverjeve nagrade - Kneginja s Kapiteljske njive - Knjige pod jelkami - Sibrass 5. koncert

Podelili so Severjeve nagrade za dosežke v poklicnih in ljubiteljskih gledališčih in za študenta igre.V Dolenjskem muzeju v Novem mestu je na ogled arheološka razstava Železna dama - kneginja s Kapiteljske njive.V Novi Gorici bodo danes ob 17. uri odprli peti knjižni sejem Knjige pod jelkami.Na petem koncertu cikla SiBRASS 22. decembra boste lahko prisluhnili zasedbi TRIO SERAPHIM.

Sverjeve nagrade - Kneginja s Kapiteljske njive - Knjige pod jelkami - Sibrass 5. koncert

Podelili so Severjeve nagrade za dosežke v poklicnih in ljubiteljskih gledališčih in za študenta igre.V Dolenjskem muzeju v Novem mestu je na ogled arheološka razstava Železna dama - kneginja s Kapiteljske njive.V Novi Gorici bodo danes ob 17. uri odprli peti knjižni sejem Knjige pod jelkami.Na petem koncertu cikla SiBRASS 22. decembra boste lahko prisluhnili zasedbi TRIO SERAPHIM.

kulturaFranc Kosem

Kulturni utrinki

Sverjeve nagrade - Kneginja s Kapiteljske njive - Knjige pod jelkami - Sibrass 5. koncert
Podelili so Severjeve nagrade za dosežke v poklicnih in ljubiteljskih gledališčih in za študenta igre.V Dolenjskem muzeju v Novem mestu je na ogled arheološka razstava Železna dama - kneginja s Kapiteljske njive.V Novi Gorici bodo danes ob 17. uri odprli peti knjižni sejem Knjige pod jelkami.Na petem koncertu cikla SiBRASS 22. decembra boste lahko prisluhnili zasedbi TRIO SERAPHIM.
VEČ ...|17. 12. 2019
Sverjeve nagrade - Kneginja s Kapiteljske njive - Knjige pod jelkami - Sibrass 5. koncert
Podelili so Severjeve nagrade za dosežke v poklicnih in ljubiteljskih gledališčih in za študenta igre.V Dolenjskem muzeju v Novem mestu je na ogled arheološka razstava Železna dama - kneginja s Kapiteljske njive.V Novi Gorici bodo danes ob 17. uri odprli peti knjižni sejem Knjige pod jelkami.Na petem koncertu cikla SiBRASS 22. decembra boste lahko prisluhnili zasedbi TRIO SERAPHIM.

Jože Bartolj

kulturaFranc Kosem

Moja zgodba

VEČ ...|15. 12. 2019
Tone Jakše - Okus po pelinu

V oddaji Moja zgodba je tokrat spregovoril nekdanji novinar, pisatelj in publicist, urednik Tone Jakše, ki je avtor knjige Okus po pelinu - novinarstvo z dolenjsko dušo. Knjiga povzema kratke zgodbe, ki jih je avtor zbral, zapisal in objavil v Dolenjskem listu, med drugim pa se dotikajo usod ljudi, ki jih je zaznamoval čas med in po drugi svetovni vojni!

Tone Jakše - Okus po pelinu

V oddaji Moja zgodba je tokrat spregovoril nekdanji novinar, pisatelj in publicist, urednik Tone Jakše, ki je avtor knjige Okus po pelinu - novinarstvo z dolenjsko dušo. Knjiga povzema kratke zgodbe, ki jih je avtor zbral, zapisal in objavil v Dolenjskem listu, med drugim pa se dotikajo usod ljudi, ki jih je zaznamoval čas med in po drugi svetovni vojni!

spominTone Jakšeokus po pelinunovinarstvo z dolenjsko dušo

Moja zgodba

Tone Jakše - Okus po pelinu
V oddaji Moja zgodba je tokrat spregovoril nekdanji novinar, pisatelj in publicist, urednik Tone Jakše, ki je avtor knjige Okus po pelinu - novinarstvo z dolenjsko dušo. Knjiga povzema kratke zgodbe, ki jih je avtor zbral, zapisal in objavil v Dolenjskem listu, med drugim pa se dotikajo usod ljudi, ki jih je zaznamoval čas med in po drugi svetovni vojni!
VEČ ...|15. 12. 2019
Tone Jakše - Okus po pelinu
V oddaji Moja zgodba je tokrat spregovoril nekdanji novinar, pisatelj in publicist, urednik Tone Jakše, ki je avtor knjige Okus po pelinu - novinarstvo z dolenjsko dušo. Knjiga povzema kratke zgodbe, ki jih je avtor zbral, zapisal in objavil v Dolenjskem listu, med drugim pa se dotikajo usod ljudi, ki jih je zaznamoval čas med in po drugi svetovni vojni!

Jože Bartolj

spominTone Jakšeokus po pelinunovinarstvo z dolenjsko dušo

Kulturni utrinki

VEČ ...|12. 12. 2019
Knjige krožka Virgil Šček - Koncerti kvinteta Vintgar - Mira Ličen razstavlja v Zadru

Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček v Ljubljani predstavlja dve knjigi Boj za narodne pravice in demokracijo in Županovi iz Lonjerja.Kvintet Vintgar pripravlja sklop adventno božičnih koncertov, predstavlja jih Ambrož Černe.Na povabilo Muzeja antičnega stekla iz Zadra na Hrvaškem, bo tam jaslice iz stekla razstavljala Mira Ličen.

Knjige krožka Virgil Šček - Koncerti kvinteta Vintgar - Mira Ličen razstavlja v Zadru

Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček v Ljubljani predstavlja dve knjigi Boj za narodne pravice in demokracijo in Županovi iz Lonjerja.Kvintet Vintgar pripravlja sklop adventno božičnih koncertov, predstavlja jih Ambrož Černe.Na povabilo Muzeja antičnega stekla iz Zadra na Hrvaškem, bo tam jaslice iz stekla razstavljala Mira Ličen.

kulturaAmbrož ČerneMira Ličen

Kulturni utrinki

Knjige krožka Virgil Šček - Koncerti kvinteta Vintgar - Mira Ličen razstavlja v Zadru
Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček v Ljubljani predstavlja dve knjigi Boj za narodne pravice in demokracijo in Županovi iz Lonjerja.Kvintet Vintgar pripravlja sklop adventno božičnih koncertov, predstavlja jih Ambrož Černe.Na povabilo Muzeja antičnega stekla iz Zadra na Hrvaškem, bo tam jaslice iz stekla razstavljala Mira Ličen.
VEČ ...|12. 12. 2019
Knjige krožka Virgil Šček - Koncerti kvinteta Vintgar - Mira Ličen razstavlja v Zadru
Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček v Ljubljani predstavlja dve knjigi Boj za narodne pravice in demokracijo in Županovi iz Lonjerja.Kvintet Vintgar pripravlja sklop adventno božičnih koncertov, predstavlja jih Ambrož Černe.Na povabilo Muzeja antičnega stekla iz Zadra na Hrvaškem, bo tam jaslice iz stekla razstavljala Mira Ličen.

Jože Bartolj

kulturaAmbrož ČerneMira Ličen

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 12. 2019
Slovenski razkol – predstavitev knjige zgodovinarja in novinarja Jožeta Možine

Slovenija je bogatejša za izjemno zgodovinsko delo in znanstveno monografija. Slovenski razkol avtorja Jožeta Možine na poljuden in dokumentiran način ruši tabuje in desetletja vzdrževano ideološko dogmo o enostranski krivdi za slovensko bratomorno vojno. Knjiga so skupaj izdale kar tri Mohorjeve založbe. Celjska, Goriška in Celovška. Da gre za pomemben prispevek k zgodovinskemu orisu takratnega časa sta na predstavitvi poudarila tudi zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Mitja Ferenc.

Slovenski razkol – predstavitev knjige zgodovinarja in novinarja Jožeta Možine

Slovenija je bogatejša za izjemno zgodovinsko delo in znanstveno monografija. Slovenski razkol avtorja Jožeta Možine na poljuden in dokumentiran način ruši tabuje in desetletja vzdrževano ideološko dogmo o enostranski krivdi za slovensko bratomorno vojno. Knjiga so skupaj izdale kar tri Mohorjeve založbe. Celjska, Goriška in Celovška. Da gre za pomemben prispevek k zgodovinskemu orisu takratnega časa sta na predstavitvi poudarila tudi zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Mitja Ferenc.

infopolitikaspominvojnajože možinaknjigaslovenski razkol

Informativni prispevki

Slovenski razkol – predstavitev knjige zgodovinarja in novinarja Jožeta Možine
Slovenija je bogatejša za izjemno zgodovinsko delo in znanstveno monografija. Slovenski razkol avtorja Jožeta Možine na poljuden in dokumentiran način ruši tabuje in desetletja vzdrževano ideološko dogmo o enostranski krivdi za slovensko bratomorno vojno. Knjiga so skupaj izdale kar tri Mohorjeve založbe. Celjska, Goriška in Celovška. Da gre za pomemben prispevek k zgodovinskemu orisu takratnega časa sta na predstavitvi poudarila tudi zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Mitja Ferenc.
VEČ ...|12. 12. 2019
Slovenski razkol – predstavitev knjige zgodovinarja in novinarja Jožeta Možine
Slovenija je bogatejša za izjemno zgodovinsko delo in znanstveno monografija. Slovenski razkol avtorja Jožeta Možine na poljuden in dokumentiran način ruši tabuje in desetletja vzdrževano ideološko dogmo o enostranski krivdi za slovensko bratomorno vojno. Knjiga so skupaj izdale kar tri Mohorjeve založbe. Celjska, Goriška in Celovška. Da gre za pomemben prispevek k zgodovinskemu orisu takratnega časa sta na predstavitvi poudarila tudi zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Mitja Ferenc.

Alen Salihović

infopolitikaspominvojnajože možinaknjigaslovenski razkol

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 12. 2019
Predstavitev knjige Molitev za mir pesnice in publicistke Milanke Dragar

Predstavitev knjige Molitev za mir pesnice in publicistke Milanke Dragar

kulturaMilanka Dragar

Kulturni utrinki

Predstavitev knjige Molitev za mir pesnice in publicistke Milanke Dragar
VEČ ...|6. 12. 2019
Predstavitev knjige Molitev za mir pesnice in publicistke Milanke Dragar

Jože Bartolj

kulturaMilanka Dragar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Komentar Domovina.je

Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.
VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Dr. Ivan Štuhec

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Sol in luč

VEČ ...|26. 11. 2019
Anselm Grün: Ko ne veš več, kako naprej.

Priljubljeni avtor Anselm Grün je zbral različne človeške izkušnje s katerimi se srečuje prek ljudi, ki so v stiski. Z modrostjo meniha odgovarja in nagovarja vsakega posebej, iz oči v oči. Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige Ko ne veš več, kako naprej, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Anselm Grün: Ko ne veš več, kako naprej.

Priljubljeni avtor Anselm Grün je zbral različne človeške izkušnje s katerimi se srečuje prek ljudi, ki so v stiski. Z modrostjo meniha odgovarja in nagovarja vsakega posebej, iz oči v oči. Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige Ko ne veš več, kako naprej, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

družbaduhovnostodnosi

Sol in luč

Anselm Grün: Ko ne veš več, kako naprej.
Priljubljeni avtor Anselm Grün je zbral različne človeške izkušnje s katerimi se srečuje prek ljudi, ki so v stiski. Z modrostjo meniha odgovarja in nagovarja vsakega posebej, iz oči v oči. Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige Ko ne veš več, kako naprej, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
VEČ ...|26. 11. 2019
Anselm Grün: Ko ne veš več, kako naprej.
Priljubljeni avtor Anselm Grün je zbral različne človeške izkušnje s katerimi se srečuje prek ljudi, ki so v stiski. Z modrostjo meniha odgovarja in nagovarja vsakega posebej, iz oči v oči. Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige Ko ne veš več, kako naprej, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosi

Od slike do besede

VEČ ...|26. 11. 2019
Knjige založbe Ognjišče

Knjige založbe Ognjišče

duhovnostizobraževanje

Od slike do besede

Knjige založbe Ognjišče
VEČ ...|26. 11. 2019
Knjige založbe Ognjišče

Mateja Subotičanec

duhovnostizobraževanje

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|1. 6. 2020
Prof. dr. Ernest Petrič o sproščanju ukrepov, nakupu zaščitne opreme in protestih

Tokratni gost dr. Ernest Petrič je spregovoril o epidemiji, o ukrepih ki so jo spremljali, o blaženju posledic krize. V pogovoru z njim smo se dotaknili tudi nabave medicinske in zaščitne opreme, interpelacije ministra Počivalška, kolesarskih protestov, političnega spopada za oblast, ki se kaže tudi v državnem zboru.

Prof. dr. Ernest Petrič o sproščanju ukrepov, nakupu zaščitne opreme in protestih

Tokratni gost dr. Ernest Petrič je spregovoril o epidemiji, o ukrepih ki so jo spremljali, o blaženju posledic krize. V pogovoru z njim smo se dotaknili tudi nabave medicinske in zaščitne opreme, interpelacije ministra Počivalška, kolesarskih protestov, političnega spopada za oblast, ki se kaže tudi v državnem zboru.

Tone Gorjup

komentardružbapolitika

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|31. 5. 2020
45 let Slovenske skupnosti, razmere v Venezueli

Stranka Slovencev v Italiji - Slovenska skupnost - deluje 45 let. Pogovarjali smo se s predsednikom Petrom Močnikom. Slišali ste tudi sestro Andrejo Godnič, ki je predstavila razmere, v katerih so se znašli naši rojaki v Venezueli ter pove, kako je s pomočjo, ki jo pošiljata Slovenska karitas in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

45 let Slovenske skupnosti, razmere v Venezueli

Stranka Slovencev v Italiji - Slovenska skupnost - deluje 45 let. Pogovarjali smo se s predsednikom Petrom Močnikom. Slišali ste tudi sestro Andrejo Godnič, ki je predstavila razmere, v katerih so se znašli naši rojaki v Venezueli ter pove, kako je s pomočjo, ki jo pošiljata Slovenska karitas in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Matjaž Merljak

inforojakiitalijavenezuela

Program zadnjega tedna

VEČ ...|3. 6. 2020
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. junij 2020 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. junij 2020 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Naš gost

VEČ ...|30. 5. 2020
Miran Žvanut

Vijugasta je bila pot novega provinciala jezuitov, p. Mirana Žvanuta. V začetku ga je zanimalo lesarstvo. Radovednost ga je gnala na študij farmacije. Končno je pristal na teologiji, uspešno končal študij in se leta 1999 pridružil jezuitom. Pred novim izzivom ima eno željo: biti dober predstojnik sobratom in dober duhovnik.

Miran Žvanut

Vijugasta je bila pot novega provinciala jezuitov, p. Mirana Žvanuta. V začetku ga je zanimalo lesarstvo. Radovednost ga je gnala na študij farmacije. Končno je pristal na teologiji, uspešno končal študij in se leta 1999 pridružil jezuitom. Pred novim izzivom ima eno željo: biti dober predstojnik sobratom in dober duhovnik.

Mateja Subotičanec

pogovor

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|26. 4. 2020
P. Kerubin Tušek

P. Kerubin Tušek

Jože Bartolj

duhovnostpolitika

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 6. 2020
Baletni koncert nocoj na TVS - Priporočila pevcem JSKD - Prihaja 68. Ljubljana festival

Baletni koncert nocoj na TVS - Priporočila pevcem JSKD - Prihaja 68. Ljubljana festival

Jože Bartolj

kultura

Komentar Časnik.si

VEČ ...|3. 6. 2020
Novinarji brez meja: Janša je najmočnejši slovenski politik

V preteklem tednu se je ugledna organizacija Novinarji brez meja razpisala o slovenskem predsedniku vlade Janezu Janši. Ne bom se spuščal v različne vidike njihove “analize”, pač pa se bom ustavil zgolj ob njihovi oznaki, ki me je najbolj razvedrila. Poročilo organizacije Janšo neženirano razglaša za “najmočnejšega slovenskega politika”.

Novinarji brez meja: Janša je najmočnejši slovenski politik

V preteklem tednu se je ugledna organizacija Novinarji brez meja razpisala o slovenskem predsedniku vlade Janezu Janši. Ne bom se spuščal v različne vidike njihove “analize”, pač pa se bom ustavil zgolj ob njihovi oznaki, ki me je najbolj razvedrila. Poročilo organizacije Janšo neženirano razglaša za “najmočnejšega slovenskega politika”.

Aleš Maver

komentardružbapolitika

Iz Betanije

VEČ ...|3. 6. 2020
Pridi, Sveti DDuh

Iz priljubljene knjige:Pet minut s Svetim Duhom

Pridi, Sveti DDuh

Iz priljubljene knjige:Pet minut s Svetim Duhom

Mateja Subotičanec

duhovnost

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|3. 6. 2020
Cilj je čimdalj ohraniti krompirjevo cimo zdravo

Aleš Volčič, svetovalec Semenarne Ljubljana je spregovoril o nujnosti preventivnega pristopa pri varstvu krompirja pred boleznimi.

Cilj je čimdalj ohraniti krompirjevo cimo zdravo

Aleš Volčič, svetovalec Semenarne Ljubljana je spregovoril o nujnosti preventivnega pristopa pri varstvu krompirja pred boleznimi.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje