Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|25. 11. 2020
Zaključek javne razprave o Strateškem načrtu skupne kmetijske politike

Z današnjim dnem se zaključuje javna razprava o analizi stanja in potrebah Strateškega načrta skupne kmetijske politike za novo programsko obdobje Skupne EU kmetijske politike. Na MKGP so pred 14-timi dnevi, ko so razpravo odprli, k oddaji pripomb in mnenj predvsem pa sodelovanju v spletni anketi povabili vso zainteresirano javnost, tako kmete in prebivalce podeželja, kot tudi vse, ki se s področjem kmetijstva na kakršen koli drug način ukvarjajo. Več v rubriki!

Zaključek javne razprave o Strateškem načrtu skupne kmetijske politike

Z današnjim dnem se zaključuje javna razprava o analizi stanja in potrebah Strateškega načrta skupne kmetijske politike za novo programsko obdobje Skupne EU kmetijske politike. Na MKGP so pred 14-timi dnevi, ko so razpravo odprli, k oddaji pripomb in mnenj predvsem pa sodelovanju v spletni anketi povabili vso zainteresirano javnost, tako kmete in prebivalce podeželja, kot tudi vse, ki se s področjem kmetijstva na kakršen koli drug način ukvarjajo. Več v rubriki!

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Zaključek javne razprave o Strateškem načrtu skupne kmetijske politike

Z današnjim dnem se zaključuje javna razprava o analizi stanja in potrebah Strateškega načrta skupne kmetijske politike za novo programsko obdobje Skupne EU kmetijske politike. Na MKGP so pred 14-timi dnevi, ko so razpravo odprli, k oddaji pripomb in mnenj predvsem pa sodelovanju v spletni anketi povabili vso zainteresirano javnost, tako kmete in prebivalce podeželja, kot tudi vse, ki se s področjem kmetijstva na kakršen koli drug način ukvarjajo. Več v rubriki!

VEČ ...|25. 11. 2020
Zaključek javne razprave o Strateškem načrtu skupne kmetijske politike

Z današnjim dnem se zaključuje javna razprava o analizi stanja in potrebah Strateškega načrta skupne kmetijske politike za novo programsko obdobje Skupne EU kmetijske politike. Na MKGP so pred 14-timi dnevi, ko so razpravo odprli, k oddaji pripomb in mnenj predvsem pa sodelovanju v spletni anketi povabili vso zainteresirano javnost, tako kmete in prebivalce podeželja, kot tudi vse, ki se s področjem kmetijstva na kakršen koli drug način ukvarjajo. Več v rubriki!

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|23. 11. 2020
Peter Jerman: Drzen in presenetljiv vstop Janše v evropsko gledališče

Prejšnji teden je slovensko javnost, kakor tudi tuje medije, presenetilo Janševo pismo Charlesu Michelu, predsedniku Evropskega sveta, Ursuli von der Leyen, predsednici Evropske komisije in Angeli Merkel, nemški kanclerki in trenutni voditeljici nemškega predsedstva EU. Prvič v zgodovini samostojne Slovenije si je naš premier drznil vstopiti v tako zaostrenih razmerah v visoko politično igro, ki poteka neposredno pred očmi evropske javnosti. Vprašanje je le, ali mu bodo evropski voditelji na koncu predstave zaploskali.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman: Drzen in presenetljiv vstop Janše v evropsko gledališče

Prejšnji teden je slovensko javnost, kakor tudi tuje medije, presenetilo Janševo pismo Charlesu Michelu, predsedniku Evropskega sveta, Ursuli von der Leyen, predsednici Evropske komisije in Angeli Merkel, nemški kanclerki in trenutni voditeljici nemškega predsedstva EU. Prvič v zgodovini samostojne Slovenije si je naš premier drznil vstopiti v tako zaostrenih razmerah v visoko politično igro, ki poteka neposredno pred očmi evropske javnosti. Vprašanje je le, ali mu bodo evropski voditelji na koncu predstave zaploskali.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

družbapolitikakomentar

Komentar Domovina.je

Peter Jerman: Drzen in presenetljiv vstop Janše v evropsko gledališče

Prejšnji teden je slovensko javnost, kakor tudi tuje medije, presenetilo Janševo pismo Charlesu Michelu, predsedniku Evropskega sveta, Ursuli von der Leyen, predsednici Evropske komisije in Angeli Merkel, nemški kanclerki in trenutni voditeljici nemškega predsedstva EU. Prvič v zgodovini samostojne Slovenije si je naš premier drznil vstopiti v tako zaostrenih razmerah v visoko politično igro, ki poteka neposredno pred očmi evropske javnosti. Vprašanje je le, ali mu bodo evropski voditelji na koncu predstave zaploskali.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|23. 11. 2020
Peter Jerman: Drzen in presenetljiv vstop Janše v evropsko gledališče

Prejšnji teden je slovensko javnost, kakor tudi tuje medije, presenetilo Janševo pismo Charlesu Michelu, predsedniku Evropskega sveta, Ursuli von der Leyen, predsednici Evropske komisije in Angeli Merkel, nemški kanclerki in trenutni voditeljici nemškega predsedstva EU. Prvič v zgodovini samostojne Slovenije si je naš premier drznil vstopiti v tako zaostrenih razmerah v visoko politično igro, ki poteka neposredno pred očmi evropske javnosti. Vprašanje je le, ali mu bodo evropski voditelji na koncu predstave zaploskali.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman

družbapolitikakomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 11. 2020
Politična in zdravstvena kriza- kako komunicirati z javnostjo?

S strokovnjakom za krizno komuniciranje dr. Dejanom Verčičem, ki na FDV vodi oddelek za komunikologijo, smo se pogovarjali o aktualni politični situaciji, o epidemiji in odgovornosti posameznika. Trudimo se ne znoreti in ne se stepsti, je med drugim dejal.

Politična in zdravstvena kriza- kako komunicirati z javnostjo?

S strokovnjakom za krizno komuniciranje dr. Dejanom Verčičem, ki na FDV vodi oddelek za komunikologijo, smo se pogovarjali o aktualni politični situaciji, o epidemiji in odgovornosti posameznika. Trudimo se ne znoreti in ne se stepsti, je med drugim dejal.

družbainfokoronavirusodnosipogovorpolitika

Informativni prispevki

Politična in zdravstvena kriza- kako komunicirati z javnostjo?

S strokovnjakom za krizno komuniciranje dr. Dejanom Verčičem, ki na FDV vodi oddelek za komunikologijo, smo se pogovarjali o aktualni politični situaciji, o epidemiji in odgovornosti posameznika. Trudimo se ne znoreti in ne se stepsti, je med drugim dejal.

VEČ ...|20. 11. 2020
Politična in zdravstvena kriza- kako komunicirati z javnostjo?

S strokovnjakom za krizno komuniciranje dr. Dejanom Verčičem, ki na FDV vodi oddelek za komunikologijo, smo se pogovarjali o aktualni politični situaciji, o epidemiji in odgovornosti posameznika. Trudimo se ne znoreti in ne se stepsti, je med drugim dejal.

Tanja Dominko

družbainfokoronavirusodnosipogovorpolitika

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|5. 11. 2020
Prva inženirka leta - Dora Domajnko

Mag. Dora Domajnko je prva nosilka naziva Inženirka leta pri nas, imenovana leta 2018. Je inženirka elektrotehnike. Pravi, da smo ljudje pripravljeni sprejeti novosti, posebej, če nam te olajšajo vsakdanjost. Problem je, ker se o novih rešitvah v javnosti premalo govori in izpostavlja. Poklic inženirja7inženirke dobiva sicer na vse večji veljavi, s tem raste tudi zanimanje med mladimi, ki vse bolj številčno vstopajo v to panogo.  

Prva inženirka leta - Dora Domajnko

Mag. Dora Domajnko je prva nosilka naziva Inženirka leta pri nas, imenovana leta 2018. Je inženirka elektrotehnike. Pravi, da smo ljudje pripravljeni sprejeti novosti, posebej, če nam te olajšajo vsakdanjost. Problem je, ker se o novih rešitvah v javnosti premalo govori in izpostavlja. Poklic inženirja7inženirke dobiva sicer na vse večji veljavi, s tem raste tudi zanimanje med mladimi, ki vse bolj številčno vstopajo v to panogo.  

inovativnostdružbapodjetništvoznanost

Ni meje za dobre ideje

Prva inženirka leta - Dora Domajnko

Mag. Dora Domajnko je prva nosilka naziva Inženirka leta pri nas, imenovana leta 2018. Je inženirka elektrotehnike. Pravi, da smo ljudje pripravljeni sprejeti novosti, posebej, če nam te olajšajo vsakdanjost. Problem je, ker se o novih rešitvah v javnosti premalo govori in izpostavlja. Poklic inženirja7inženirke dobiva sicer na vse večji veljavi, s tem raste tudi zanimanje med mladimi, ki vse bolj številčno vstopajo v to panogo.  

VEČ ...|5. 11. 2020
Prva inženirka leta - Dora Domajnko

Mag. Dora Domajnko je prva nosilka naziva Inženirka leta pri nas, imenovana leta 2018. Je inženirka elektrotehnike. Pravi, da smo ljudje pripravljeni sprejeti novosti, posebej, če nam te olajšajo vsakdanjost. Problem je, ker se o novih rešitvah v javnosti premalo govori in izpostavlja. Poklic inženirja7inženirke dobiva sicer na vse večji veljavi, s tem raste tudi zanimanje med mladimi, ki vse bolj številčno vstopajo v to panogo.  

Nataša Ličen

inovativnostdružbapodjetništvoznanost

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 10. 2020
Klemen Jager o spominih na Ritem srca in o prebolevanju covid-19

Med tistimi duhovniki, ki so ta čas v samoizolaciji, je tudi Klemen Jager, župnik v župnijah sv. Miklavž nad Laškim, sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah in sv. Jedert nad Laškim, ki je pretekli torek zvečer prek družbenega omrežja in župnijskih strani javno potrdil okužbo. Klemena seveda poznamo tudi kot zmagovalca Ritma srca leta 2014.

Klemen Jager o spominih na Ritem srca in o prebolevanju covid-19

Med tistimi duhovniki, ki so ta čas v samoizolaciji, je tudi Klemen Jager, župnik v župnijah sv. Miklavž nad Laškim, sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah in sv. Jedert nad Laškim, ki je pretekli torek zvečer prek družbenega omrežja in župnijskih strani javno potrdil okužbo. Klemena seveda poznamo tudi kot zmagovalca Ritma srca leta 2014.

info

Informativni prispevki

Klemen Jager o spominih na Ritem srca in o prebolevanju covid-19

Med tistimi duhovniki, ki so ta čas v samoizolaciji, je tudi Klemen Jager, župnik v župnijah sv. Miklavž nad Laškim, sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah in sv. Jedert nad Laškim, ki je pretekli torek zvečer prek družbenega omrežja in župnijskih strani javno potrdil okužbo. Klemena seveda poznamo tudi kot zmagovalca Ritma srca leta 2014.

VEČ ...|21. 10. 2020
Klemen Jager o spominih na Ritem srca in o prebolevanju covid-19

Med tistimi duhovniki, ki so ta čas v samoizolaciji, je tudi Klemen Jager, župnik v župnijah sv. Miklavž nad Laškim, sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah in sv. Jedert nad Laškim, ki je pretekli torek zvečer prek družbenega omrežja in župnijskih strani javno potrdil okužbo. Klemena seveda poznamo tudi kot zmagovalca Ritma srca leta 2014.

Matjaž Merljak

info

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|19. 10. 2020
Dr. Klemen Jaklič o odgovornosti v času pandemije in močnem vplivu medijev na javno mnenje

Z ustavnim sodnikom dr. Klemenom Jakličem smo v oddaji govorili o odgovornosti v času pandemije, o vplivu medijev na javno mnenje, dotaknili pa smo se tudi bližajočih se volitev v ZDA.

Dr. Klemen Jaklič o odgovornosti v času pandemije in močnem vplivu medijev na javno mnenje

Z ustavnim sodnikom dr. Klemenom Jakličem smo v oddaji govorili o odgovornosti v času pandemije, o vplivu medijev na javno mnenje, dotaknili pa smo se tudi bližajočih se volitev v ZDA.

politikadružbakoronaviruskomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Klemen Jaklič o odgovornosti v času pandemije in močnem vplivu medijev na javno mnenje

Z ustavnim sodnikom dr. Klemenom Jakličem smo v oddaji govorili o odgovornosti v času pandemije, o vplivu medijev na javno mnenje, dotaknili pa smo se tudi bližajočih se volitev v ZDA.

VEČ ...|19. 10. 2020
Dr. Klemen Jaklič o odgovornosti v času pandemije in močnem vplivu medijev na javno mnenje

Z ustavnim sodnikom dr. Klemenom Jakličem smo v oddaji govorili o odgovornosti v času pandemije, o vplivu medijev na javno mnenje, dotaknili pa smo se tudi bližajočih se volitev v ZDA.

Alen Salihović

politikadružbakoronaviruskomentar

Komentar Domovina.jec

VEČ ...|19. 10. 2020
Rajko Podgoršek: Namesto da bi Slovenci ponotranjili odgovornost, smo ponotranjili histerijo

V slovensko koronsko medijsko krajino sta nedavno zarezali dve sporočili. V prvem je dr. Andraž Zorko iz javnomnenjske agencije Valicon prikazal vpliv slovenskih ”influencerjev” na naš medijski prostor. Influencerska ”zdravstvena internistična ekipa” v sestavi Tanja Ribič, Zlatan Čordić – Zlatko, Marko Potrč in Werner Brozović naj bi tako po zaupanju prekašala predstavnike zdravstvene stroke ter vlade. V drugem sporočilu pa je direktor UKC Ljubljana v javnem pismu vse prebivalce Slovenije dobesedno moledoval in prosil za odgovornost ter skrb za sočloveka.

Celoten komentar si lahko preberete na spletem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek: Namesto da bi Slovenci ponotranjili odgovornost, smo ponotranjili histerijo

V slovensko koronsko medijsko krajino sta nedavno zarezali dve sporočili. V prvem je dr. Andraž Zorko iz javnomnenjske agencije Valicon prikazal vpliv slovenskih ”influencerjev” na naš medijski prostor. Influencerska ”zdravstvena internistična ekipa” v sestavi Tanja Ribič, Zlatan Čordić – Zlatko, Marko Potrč in Werner Brozović naj bi tako po zaupanju prekašala predstavnike zdravstvene stroke ter vlade. V drugem sporočilu pa je direktor UKC Ljubljana v javnem pismu vse prebivalce Slovenije dobesedno moledoval in prosil za odgovornost ter skrb za sočloveka.

Celoten komentar si lahko preberete na spletem portalu Domovina.

komentarkoronavirusdružbapolitika

Komentar Domovina.jec

Rajko Podgoršek: Namesto da bi Slovenci ponotranjili odgovornost, smo ponotranjili histerijo

V slovensko koronsko medijsko krajino sta nedavno zarezali dve sporočili. V prvem je dr. Andraž Zorko iz javnomnenjske agencije Valicon prikazal vpliv slovenskih ”influencerjev” na naš medijski prostor. Influencerska ”zdravstvena internistična ekipa” v sestavi Tanja Ribič, Zlatan Čordić – Zlatko, Marko Potrč in Werner Brozović naj bi tako po zaupanju prekašala predstavnike zdravstvene stroke ter vlade. V drugem sporočilu pa je direktor UKC Ljubljana v javnem pismu vse prebivalce Slovenije dobesedno moledoval in prosil za odgovornost ter skrb za sočloveka.

Celoten komentar si lahko preberete na spletem portalu Domovina.

VEČ ...|19. 10. 2020
Rajko Podgoršek: Namesto da bi Slovenci ponotranjili odgovornost, smo ponotranjili histerijo

V slovensko koronsko medijsko krajino sta nedavno zarezali dve sporočili. V prvem je dr. Andraž Zorko iz javnomnenjske agencije Valicon prikazal vpliv slovenskih ”influencerjev” na naš medijski prostor. Influencerska ”zdravstvena internistična ekipa” v sestavi Tanja Ribič, Zlatan Čordić – Zlatko, Marko Potrč in Werner Brozović naj bi tako po zaupanju prekašala predstavnike zdravstvene stroke ter vlade. V drugem sporočilu pa je direktor UKC Ljubljana v javnem pismu vse prebivalce Slovenije dobesedno moledoval in prosil za odgovornost ter skrb za sočloveka.

Celoten komentar si lahko preberete na spletem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

komentarkoronavirusdružbapolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 10. 2020
Balažic v pobudi za rušenje vlade vidi apetite po evropskem denarju

V javnosti odmeva pobuda vodij LMŠ, SD, Levice in SAB, ki želijo s pomočjo ekonomista Jožeta P. Damijana zrušiti vlado Janeza Janše. Njihov namen je oblikovanje alternativne vlade, ki jo podpirajo pretežno levo usmerjeni politiki in akademiki, med njimi Spomenka Hribar, Pavel Gantar, Boris A. Novak, Niko Toš in Slavoj Žižek. Po besedah vodje miselnega vozlišča Fokus 2031 Marka Balažica gre pri podpornikih za ljudi, ki ne morejo preko osebnih travm, glavno vezivo pa je sovraštvo proti Janezu Janši.

Balažic v pobudi za rušenje vlade vidi apetite po evropskem denarju

V javnosti odmeva pobuda vodij LMŠ, SD, Levice in SAB, ki želijo s pomočjo ekonomista Jožeta P. Damijana zrušiti vlado Janeza Janše. Njihov namen je oblikovanje alternativne vlade, ki jo podpirajo pretežno levo usmerjeni politiki in akademiki, med njimi Spomenka Hribar, Pavel Gantar, Boris A. Novak, Niko Toš in Slavoj Žižek. Po besedah vodje miselnega vozlišča Fokus 2031 Marka Balažica gre pri podpornikih za ljudi, ki ne morejo preko osebnih travm, glavno vezivo pa je sovraštvo proti Janezu Janši.

družba

Informativni prispevki

Balažic v pobudi za rušenje vlade vidi apetite po evropskem denarju
V javnosti odmeva pobuda vodij LMŠ, SD, Levice in SAB, ki želijo s pomočjo ekonomista Jožeta P. Damijana zrušiti vlado Janeza Janše. Njihov namen je oblikovanje alternativne vlade, ki jo podpirajo pretežno levo usmerjeni politiki in akademiki, med njimi Spomenka Hribar, Pavel Gantar, Boris A. Novak, Niko Toš in Slavoj Žižek. Po besedah vodje miselnega vozlišča Fokus 2031 Marka Balažica gre pri podpornikih za ljudi, ki ne morejo preko osebnih travm, glavno vezivo pa je sovraštvo proti Janezu Janši.
VEČ ...|8. 10. 2020
Balažic v pobudi za rušenje vlade vidi apetite po evropskem denarju
V javnosti odmeva pobuda vodij LMŠ, SD, Levice in SAB, ki želijo s pomočjo ekonomista Jožeta P. Damijana zrušiti vlado Janeza Janše. Njihov namen je oblikovanje alternativne vlade, ki jo podpirajo pretežno levo usmerjeni politiki in akademiki, med njimi Spomenka Hribar, Pavel Gantar, Boris A. Novak, Niko Toš in Slavoj Žižek. Po besedah vodje miselnega vozlišča Fokus 2031 Marka Balažica gre pri podpornikih za ljudi, ki ne morejo preko osebnih travm, glavno vezivo pa je sovraštvo proti Janezu Janši.

Alen Salihović

družba

Komentar Časnik.si

VEČ ...|30. 9. 2020
Jože Mlakar: Šolarji z maskami ali brez

Neodvisni strokovnjaki ne obstajajo. So samo drug od drugega odvisni in med seboj povezani učitelji, ravnatelji, zdravniki, pedagogi, socialni delavci, psihologi in upajmo, da tudi politiki. Da bi učitelji in ravnatelji stvari vzeli v svoje roke, potrebujejo najprej zaupanje. Zaupanje vlade in predsednika države Boruta Pahorja, zaupanje šolskega sindikata ter njegovega predsednika Branimirja Štruklja, zaupanje učencev, staršev in splošne javnosti.

Jože Mlakar: Šolarji z maskami ali brez

Neodvisni strokovnjaki ne obstajajo. So samo drug od drugega odvisni in med seboj povezani učitelji, ravnatelji, zdravniki, pedagogi, socialni delavci, psihologi in upajmo, da tudi politiki. Da bi učitelji in ravnatelji stvari vzeli v svoje roke, potrebujejo najprej zaupanje. Zaupanje vlade in predsednika države Boruta Pahorja, zaupanje šolskega sindikata ter njegovega predsednika Branimirja Štruklja, zaupanje učencev, staršev in splošne javnosti.

koronavirusmaskerušenje vladešolstvopolitika

Komentar Časnik.si

Jože Mlakar: Šolarji z maskami ali brez
Neodvisni strokovnjaki ne obstajajo. So samo drug od drugega odvisni in med seboj povezani učitelji, ravnatelji, zdravniki, pedagogi, socialni delavci, psihologi in upajmo, da tudi politiki. Da bi učitelji in ravnatelji stvari vzeli v svoje roke, potrebujejo najprej zaupanje. Zaupanje vlade in predsednika države Boruta Pahorja, zaupanje šolskega sindikata ter njegovega predsednika Branimirja Štruklja, zaupanje učencev, staršev in splošne javnosti.
VEČ ...|30. 9. 2020
Jože Mlakar: Šolarji z maskami ali brez
Neodvisni strokovnjaki ne obstajajo. So samo drug od drugega odvisni in med seboj povezani učitelji, ravnatelji, zdravniki, pedagogi, socialni delavci, psihologi in upajmo, da tudi politiki. Da bi učitelji in ravnatelji stvari vzeli v svoje roke, potrebujejo najprej zaupanje. Zaupanje vlade in predsednika države Boruta Pahorja, zaupanje šolskega sindikata ter njegovega predsednika Branimirja Štruklja, zaupanje učencev, staršev in splošne javnosti.

Jože Mlakar

koronavirusmaskerušenje vladešolstvopolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|28. 9. 2020
Marko Balažic: Obup na levici: kje je kdo, ki bi zamenjal Janšo?

Za izhodišče kolumne si bom izposodil ugotovitev dr. Aleša Mavra, da smo se v Sloveniji prave menjave oblasti tako odvadili, da nekateri sploh ne znajo biti v opoziciji, zaradi česar skupaj z delom javnosti stanje, ko je na oblasti kdo drug, doživljajo kot izrazito nenaravno in krivično. Ta ugotovitev v svojem bistvu razgali nagnjenost slovenskega političnega prostora v levo, saj je vsakršno drugačno stanje med elitami prepoznano kot nenaravno ter je treba mobilizirati vse sile, da se »anomalija« čim prej odpravi.Celoten komentar lahko najdete na spletni strani časnika Domovina.

Marko Balažic: Obup na levici: kje je kdo, ki bi zamenjal Janšo?

Za izhodišče kolumne si bom izposodil ugotovitev dr. Aleša Mavra, da smo se v Sloveniji prave menjave oblasti tako odvadili, da nekateri sploh ne znajo biti v opoziciji, zaradi česar skupaj z delom javnosti stanje, ko je na oblasti kdo drug, doživljajo kot izrazito nenaravno in krivično. Ta ugotovitev v svojem bistvu razgali nagnjenost slovenskega političnega prostora v levo, saj je vsakršno drugačno stanje med elitami prepoznano kot nenaravno ter je treba mobilizirati vse sile, da se »anomalija« čim prej odpravi.Celoten komentar lahko najdete na spletni strani časnika Domovina.

družbapolitikakomentar

Komentar Domovina.je

Marko Balažic: Obup na levici: kje je kdo, ki bi zamenjal Janšo?
Za izhodišče kolumne si bom izposodil ugotovitev dr. Aleša Mavra, da smo se v Sloveniji prave menjave oblasti tako odvadili, da nekateri sploh ne znajo biti v opoziciji, zaradi česar skupaj z delom javnosti stanje, ko je na oblasti kdo drug, doživljajo kot izrazito nenaravno in krivično. Ta ugotovitev v svojem bistvu razgali nagnjenost slovenskega političnega prostora v levo, saj je vsakršno drugačno stanje med elitami prepoznano kot nenaravno ter je treba mobilizirati vse sile, da se »anomalija« čim prej odpravi.Celoten komentar lahko najdete na spletni strani časnika Domovina.
VEČ ...|28. 9. 2020
Marko Balažic: Obup na levici: kje je kdo, ki bi zamenjal Janšo?
Za izhodišče kolumne si bom izposodil ugotovitev dr. Aleša Mavra, da smo se v Sloveniji prave menjave oblasti tako odvadili, da nekateri sploh ne znajo biti v opoziciji, zaradi česar skupaj z delom javnosti stanje, ko je na oblasti kdo drug, doživljajo kot izrazito nenaravno in krivično. Ta ugotovitev v svojem bistvu razgali nagnjenost slovenskega političnega prostora v levo, saj je vsakršno drugačno stanje med elitami prepoznano kot nenaravno ter je treba mobilizirati vse sile, da se »anomalija« čim prej odpravi.Celoten komentar lahko najdete na spletni strani časnika Domovina.

Marko Balažic

družbapolitikakomentar

Via positiva

VEČ ...|17. 9. 2020
Od opitega frajarja do človeka na robu družbe je lahko le korak

Nacionalni inštitut za javno zdravje je v sklopu projekta SOPA (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola) v več krajih po Sloveniji pripravil Dan brez alkohola. Rok Zaletel je predstavil realne razmere pitja alkohola pri nas, govoril o tako imenovani Mokri kulturi ter predstavil zgodbe s terena in uspešnost projekta SOPA.

Od opitega frajarja do človeka na robu družbe je lahko le korak

Nacionalni inštitut za javno zdravje je v sklopu projekta SOPA (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola) v več krajih po Sloveniji pripravil Dan brez alkohola. Rok Zaletel je predstavil realne razmere pitja alkohola pri nas, govoril o tako imenovani Mokri kulturi ter predstavil zgodbe s terena in uspešnost projekta SOPA.

družbazdravstvovzgojaodnosipogovorizobraževanjekultura

Via positiva

Od opitega frajarja do človeka na robu družbe je lahko le korak
Nacionalni inštitut za javno zdravje je v sklopu projekta SOPA (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola) v več krajih po Sloveniji pripravil Dan brez alkohola. Rok Zaletel je predstavil realne razmere pitja alkohola pri nas, govoril o tako imenovani Mokri kulturi ter predstavil zgodbe s terena in uspešnost projekta SOPA.
VEČ ...|17. 9. 2020
Od opitega frajarja do človeka na robu družbe je lahko le korak
Nacionalni inštitut za javno zdravje je v sklopu projekta SOPA (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola) v več krajih po Sloveniji pripravil Dan brez alkohola. Rok Zaletel je predstavil realne razmere pitja alkohola pri nas, govoril o tako imenovani Mokri kulturi ter predstavil zgodbe s terena in uspešnost projekta SOPA.

Nataša Ličen

družbazdravstvovzgojaodnosipogovorizobraževanjekultura

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|14. 9. 2020
Dr. Janez Juhant o odzivu javnosti na ukrepe in o vrnitvi Primorske k matični domovini

Oddaja Spoznanje več, predsodek je bila zaznamovana z državnim praznikom Vrnitev Primorske k matični domovini. Kako to poglavje zgodovine in vlogo slovenskih duhovnikov vidi dr. Janez Juhant? Seveda nismo mogli niti mimo aktualnega dogajanja na področju koronavirusa, odziva javnosti na ukrepe in tudi mimo politike ne.

Dr. Janez Juhant o odzivu javnosti na ukrepe in o vrnitvi Primorske k matični domovini

Oddaja Spoznanje več, predsodek je bila zaznamovana z državnim praznikom Vrnitev Primorske k matični domovini. Kako to poglavje zgodovine in vlogo slovenskih duhovnikov vidi dr. Janez Juhant? Seveda nismo mogli niti mimo aktualnega dogajanja na področju koronavirusa, odziva javnosti na ukrepe in tudi mimo politike ne.

družbapolitikakomentarpogovor

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Janez Juhant o odzivu javnosti na ukrepe in o vrnitvi Primorske k matični domovini
Oddaja Spoznanje več, predsodek je bila zaznamovana z državnim praznikom Vrnitev Primorske k matični domovini. Kako to poglavje zgodovine in vlogo slovenskih duhovnikov vidi dr. Janez Juhant? Seveda nismo mogli niti mimo aktualnega dogajanja na področju koronavirusa, odziva javnosti na ukrepe in tudi mimo politike ne.
VEČ ...|14. 9. 2020
Dr. Janez Juhant o odzivu javnosti na ukrepe in o vrnitvi Primorske k matični domovini
Oddaja Spoznanje več, predsodek je bila zaznamovana z državnim praznikom Vrnitev Primorske k matični domovini. Kako to poglavje zgodovine in vlogo slovenskih duhovnikov vidi dr. Janez Juhant? Seveda nismo mogli niti mimo aktualnega dogajanja na področju koronavirusa, odziva javnosti na ukrepe in tudi mimo politike ne.

Tanja Dominko

družbapolitikakomentarpogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 9. 2020
Dr. Tadej Jakopič: V Cerkvi smo vsi na nek način tiskovni predstavniki

S prvim septembrom je vodenje Tiskovnega urada Slovenske škofovske konference prevzel dr. Tadej Jakopič. Poznamo ga kot predsednika Slovenske asociacije suverenega malteškega reda, voditelja romanj, na Radiu Ognjišče pa že vrsto let pripravlja nedeljsko večerno oddajo S klasiko drugače. Kakšno strategijo odnosov z javnostmi si je zamislil, ga je vprašala Marta Jerebič.

Dr. Tadej Jakopič: V Cerkvi smo vsi na nek način tiskovni predstavniki

S prvim septembrom je vodenje Tiskovnega urada Slovenske škofovske konference prevzel dr. Tadej Jakopič. Poznamo ga kot predsednika Slovenske asociacije suverenega malteškega reda, voditelja romanj, na Radiu Ognjišče pa že vrsto let pripravlja nedeljsko večerno oddajo S klasiko drugače. Kakšno strategijo odnosov z javnostmi si je zamislil, ga je vprašala Marta Jerebič.

pogovorinfo

Informativni prispevki

Dr. Tadej Jakopič: V Cerkvi smo vsi na nek način tiskovni predstavniki
S prvim septembrom je vodenje Tiskovnega urada Slovenske škofovske konference prevzel dr. Tadej Jakopič. Poznamo ga kot predsednika Slovenske asociacije suverenega malteškega reda, voditelja romanj, na Radiu Ognjišče pa že vrsto let pripravlja nedeljsko večerno oddajo S klasiko drugače. Kakšno strategijo odnosov z javnostmi si je zamislil, ga je vprašala Marta Jerebič.
VEČ ...|3. 9. 2020
Dr. Tadej Jakopič: V Cerkvi smo vsi na nek način tiskovni predstavniki
S prvim septembrom je vodenje Tiskovnega urada Slovenske škofovske konference prevzel dr. Tadej Jakopič. Poznamo ga kot predsednika Slovenske asociacije suverenega malteškega reda, voditelja romanj, na Radiu Ognjišče pa že vrsto let pripravlja nedeljsko večerno oddajo S klasiko drugače. Kakšno strategijo odnosov z javnostmi si je zamislil, ga je vprašala Marta Jerebič.

Marta Jerebič

pogovorinfo

Radijska kateheza

VEČ ...|29. 8. 2020
Vprašanja nadškofu

Z nadškofom Marjanom Turnškom smo se pogovarjali o nekaterih vprašanjih, ki burkajo našo javnost. Med drugim smo ga povprašali, kako Cerkev gleda na homeopatijo in kaj je s homeopatskim kmetijstvom. Dotaknili smo se tudi vprašanja joge in ga povprašali, kaj je njeno bistvo. Teologi in laiki v nemško govorečih deželah od Cerkev zahtevajo marsikatere spremembe, tako na področju zveze med istoposlnimi, kot tudi vlogi ženske in celibatu. Kako se pogovarjati o teh zahtevnih temah in kaj pričakuje od papeža?

Vprašanja nadškofu

Z nadškofom Marjanom Turnškom smo se pogovarjali o nekaterih vprašanjih, ki burkajo našo javnost. Med drugim smo ga povprašali, kako Cerkev gleda na homeopatijo in kaj je s homeopatskim kmetijstvom. Dotaknili smo se tudi vprašanja joge in ga povprašali, kaj je njeno bistvo. Teologi in laiki v nemško govorečih deželah od Cerkev zahtevajo marsikatere spremembe, tako na področju zveze med istoposlnimi, kot tudi vlogi ženske in celibatu. Kako se pogovarjati o teh zahtevnih temah in kaj pričakuje od papeža?

duhovnostdružbaodnosi

Radijska kateheza

Vprašanja nadškofu
Z nadškofom Marjanom Turnškom smo se pogovarjali o nekaterih vprašanjih, ki burkajo našo javnost. Med drugim smo ga povprašali, kako Cerkev gleda na homeopatijo in kaj je s homeopatskim kmetijstvom. Dotaknili smo se tudi vprašanja joge in ga povprašali, kaj je njeno bistvo. Teologi in laiki v nemško govorečih deželah od Cerkev zahtevajo marsikatere spremembe, tako na področju zveze med istoposlnimi, kot tudi vlogi ženske in celibatu. Kako se pogovarjati o teh zahtevnih temah in kaj pričakuje od papeža?
VEČ ...|29. 8. 2020
Vprašanja nadškofu
Z nadškofom Marjanom Turnškom smo se pogovarjali o nekaterih vprašanjih, ki burkajo našo javnost. Med drugim smo ga povprašali, kako Cerkev gleda na homeopatijo in kaj je s homeopatskim kmetijstvom. Dotaknili smo se tudi vprašanja joge in ga povprašali, kaj je njeno bistvo. Teologi in laiki v nemško govorečih deželah od Cerkev zahtevajo marsikatere spremembe, tako na področju zveze med istoposlnimi, kot tudi vlogi ženske in celibatu. Kako se pogovarjati o teh zahtevnih temah in kaj pričakuje od papeža?

Marjana Debevec

duhovnostdružbaodnosi

Komentar Domovina.je

VEČ ...|24. 8. 2020
Gabriel Kavčič: Opletanje s krščanstvom, rožnim vencem in Biblijo

Pred dnevi je javnost razburkal govor madžarskega premierja Viktorja Orbána ob otvoritvi spomenika »narodne povezanosti« v Budimpešti. Eden bolj citiranih delov nagovora je bil tale: »Zahodna Evropa se je odrekla … duhovnim globinam življenja, odrekla se je veselju nad zakonsko zvezo in potomstvom, odrekla se je tudi duhovni moči narodne kulture. Z drugimi besedami, odrekla se je krščanski Evropi. Namesto vsega tega eksperimentira … z mavričnim preoblikovanjem družin, migracijami in s poskusi odprtih družb.«Celoten komentar lahko najdete na spletni strani portala Domovina.je.

Gabriel Kavčič: Opletanje s krščanstvom, rožnim vencem in Biblijo

Pred dnevi je javnost razburkal govor madžarskega premierja Viktorja Orbána ob otvoritvi spomenika »narodne povezanosti« v Budimpešti. Eden bolj citiranih delov nagovora je bil tale: »Zahodna Evropa se je odrekla … duhovnim globinam življenja, odrekla se je veselju nad zakonsko zvezo in potomstvom, odrekla se je tudi duhovni moči narodne kulture. Z drugimi besedami, odrekla se je krščanski Evropi. Namesto vsega tega eksperimentira … z mavričnim preoblikovanjem družin, migracijami in s poskusi odprtih družb.«Celoten komentar lahko najdete na spletni strani portala Domovina.je.

politkadružbakomentar

Komentar Domovina.je

Gabriel Kavčič: Opletanje s krščanstvom, rožnim vencem in Biblijo
Pred dnevi je javnost razburkal govor madžarskega premierja Viktorja Orbána ob otvoritvi spomenika »narodne povezanosti« v Budimpešti. Eden bolj citiranih delov nagovora je bil tale: »Zahodna Evropa se je odrekla … duhovnim globinam življenja, odrekla se je veselju nad zakonsko zvezo in potomstvom, odrekla se je tudi duhovni moči narodne kulture. Z drugimi besedami, odrekla se je krščanski Evropi. Namesto vsega tega eksperimentira … z mavričnim preoblikovanjem družin, migracijami in s poskusi odprtih družb.«Celoten komentar lahko najdete na spletni strani portala Domovina.je.
VEČ ...|24. 8. 2020
Gabriel Kavčič: Opletanje s krščanstvom, rožnim vencem in Biblijo
Pred dnevi je javnost razburkal govor madžarskega premierja Viktorja Orbána ob otvoritvi spomenika »narodne povezanosti« v Budimpešti. Eden bolj citiranih delov nagovora je bil tale: »Zahodna Evropa se je odrekla … duhovnim globinam življenja, odrekla se je veselju nad zakonsko zvezo in potomstvom, odrekla se je tudi duhovni moči narodne kulture. Z drugimi besedami, odrekla se je krščanski Evropi. Namesto vsega tega eksperimentira … z mavričnim preoblikovanjem družin, migracijami in s poskusi odprtih družb.«Celoten komentar lahko najdete na spletni strani portala Domovina.je.

Gabriel Kavčič

politkadružbakomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 8. 2020
Krek za Radio Ognjišče o okužbah na Hrvaški in odpiranju šol v Sloveniji

Bo Slovenija Hrvaško umestila na rdeči seznam držav zaradi naglega povečanja števila okuženih z novim koronavirusom? Vodja strokovne svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović je napovedala, da bodo politiki predlagali bistveno strožji režim na meji, kot možnosti je omenila karanteno ali vsaj obvezno testiranje ob povratku s Hrvaške. Ker se s povečanim številom okužb soočamo tudi v Sloveniji, povečini gre za uvožene primere, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek svari, če bo epidemiološka slika slaba, »šol ne bomo odpirali«. Ob tem dodaja, da je smiselno, da družine z šoloobvezni otroki ta teden z dopusti končajo.

Krek za Radio Ognjišče o okužbah na Hrvaški in odpiranju šol v Sloveniji

Bo Slovenija Hrvaško umestila na rdeči seznam držav zaradi naglega povečanja števila okuženih z novim koronavirusom? Vodja strokovne svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović je napovedala, da bodo politiki predlagali bistveno strožji režim na meji, kot možnosti je omenila karanteno ali vsaj obvezno testiranje ob povratku s Hrvaške. Ker se s povečanim številom okužb soočamo tudi v Sloveniji, povečini gre za uvožene primere, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek svari, če bo epidemiološka slika slaba, »šol ne bomo odpirali«. Ob tem dodaja, da je smiselno, da družine z šoloobvezni otroki ta teden z dopusti končajo.

infoizobraževanjekoronaviruspogovormilan kreknijz

Informativni prispevki

Krek za Radio Ognjišče o okužbah na Hrvaški in odpiranju šol v Sloveniji
Bo Slovenija Hrvaško umestila na rdeči seznam držav zaradi naglega povečanja števila okuženih z novim koronavirusom? Vodja strokovne svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović je napovedala, da bodo politiki predlagali bistveno strožji režim na meji, kot možnosti je omenila karanteno ali vsaj obvezno testiranje ob povratku s Hrvaške. Ker se s povečanim številom okužb soočamo tudi v Sloveniji, povečini gre za uvožene primere, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek svari, če bo epidemiološka slika slaba, »šol ne bomo odpirali«. Ob tem dodaja, da je smiselno, da družine z šoloobvezni otroki ta teden z dopusti končajo.
VEČ ...|14. 8. 2020
Krek za Radio Ognjišče o okužbah na Hrvaški in odpiranju šol v Sloveniji
Bo Slovenija Hrvaško umestila na rdeči seznam držav zaradi naglega povečanja števila okuženih z novim koronavirusom? Vodja strokovne svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović je napovedala, da bodo politiki predlagali bistveno strožji režim na meji, kot možnosti je omenila karanteno ali vsaj obvezno testiranje ob povratku s Hrvaške. Ker se s povečanim številom okužb soočamo tudi v Sloveniji, povečini gre za uvožene primere, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek svari, če bo epidemiološka slika slaba, »šol ne bomo odpirali«. Ob tem dodaja, da je smiselno, da družine z šoloobvezni otroki ta teden z dopusti končajo.

Alen Salihović

infoizobraževanjekoronaviruspogovormilan kreknijz

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|11. 8. 2020
Od slamnikarskih kit do slamnika

Katarina Rus Krušelj je opisala razvoj in zaton industrializacije slamnikov na domžalskem. Z zatonom mode nošenja pokrival v javnosti, je doživela zaton tudi ta obrtniška dejavnost.

Od slamnikarskih kit do slamnika

Katarina Rus Krušelj je opisala razvoj in zaton industrializacije slamnikov na domžalskem. Z zatonom mode nošenja pokrival v javnosti, je doživela zaton tudi ta obrtniška dejavnost.

kulturadediščinazgodovinaobrtmuzealstvo

Zakladi naše dediščine

Od slamnikarskih kit do slamnika
Katarina Rus Krušelj je opisala razvoj in zaton industrializacije slamnikov na domžalskem. Z zatonom mode nošenja pokrival v javnosti, je doživela zaton tudi ta obrtniška dejavnost.
VEČ ...|11. 8. 2020
Od slamnikarskih kit do slamnika
Katarina Rus Krušelj je opisala razvoj in zaton industrializacije slamnikov na domžalskem. Z zatonom mode nošenja pokrival v javnosti, je doživela zaton tudi ta obrtniška dejavnost.

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinaobrtmuzealstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 8. 2020
Dr. Petrovec o testiranjih, negativnih testih in pišmeuhovstvu v javnosti

S predstojnikom Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo dr. Miroslavom Petrovcem smo se pogovarjali o testiranjih, opažanjih, razlogih za širjenje virusa in o odzivih v javnosti.

Dr. Petrovec o testiranjih, negativnih testih in pišmeuhovstvu v javnosti

S predstojnikom Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo dr. Miroslavom Petrovcem smo se pogovarjali o testiranjih, opažanjih, razlogih za širjenje virusa in o odzivih v javnosti.

družbainfokoronavirusodnosipogovor

Informativni prispevki

Dr. Petrovec o testiranjih, negativnih testih in pišmeuhovstvu v javnosti
S predstojnikom Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo dr. Miroslavom Petrovcem smo se pogovarjali o testiranjih, opažanjih, razlogih za širjenje virusa in o odzivih v javnosti.
VEČ ...|3. 8. 2020
Dr. Petrovec o testiranjih, negativnih testih in pišmeuhovstvu v javnosti
S predstojnikom Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo dr. Miroslavom Petrovcem smo se pogovarjali o testiranjih, opažanjih, razlogih za širjenje virusa in o odzivih v javnosti.

Tanja Dominko

družbainfokoronavirusodnosipogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 6. 2020
Stroka enotna: Vložnih listih, ki so služili za popis starostnikov niso bili v ničemer v nasprotju strokovnimi ali etičnimi standardi

Nekateri mediji in politiki so v minulih dneh napadli zdravniško stroko češ, da ni postopala v skladu z medicinsko etiko pri obravnavi starostnikov v domovih za starejše. Očitali so jim, da so tako imenovanimi vložni listi črni seznam, koga je smiselno peljati v bolnišnico in koga ne. Da to ne drži so danes še enkrat ponovili člani Slovenskega zdravniškega društva, Slovenske medicinske akademije in Komisije za medicinsko etiko. Da smo žal prišli do točke, ko podatki predstavljeni v javnosti izkrivljajo postopke obravnave, pomanjkanje védenja pa lahko dolgoročno ustavi proces načrtovanja zdravljenja, pa so že včeraj zapisali na spletni strani UKC Ljubljana.

Stroka enotna: Vložnih listih, ki so služili za popis starostnikov niso bili v ničemer v nasprotju strokovnimi ali etičnimi standardi

Nekateri mediji in politiki so v minulih dneh napadli zdravniško stroko češ, da ni postopala v skladu z medicinsko etiko pri obravnavi starostnikov v domovih za starejše. Očitali so jim, da so tako imenovanimi vložni listi črni seznam, koga je smiselno peljati v bolnišnico in koga ne. Da to ne drži so danes še enkrat ponovili člani Slovenskega zdravniškega društva, Slovenske medicinske akademije in Komisije za medicinsko etiko. Da smo žal prišli do točke, ko podatki predstavljeni v javnosti izkrivljajo postopke obravnave, pomanjkanje védenja pa lahko dolgoročno ustavi proces načrtovanja zdravljenja, pa so že včeraj zapisali na spletni strani UKC Ljubljana.

politikakoronavirusinfozdravstvo

Informativni prispevki

Stroka enotna: Vložnih listih, ki so služili za popis starostnikov niso bili v ničemer v nasprotju strokovnimi ali etičnimi standardi
Nekateri mediji in politiki so v minulih dneh napadli zdravniško stroko češ, da ni postopala v skladu z medicinsko etiko pri obravnavi starostnikov v domovih za starejše. Očitali so jim, da so tako imenovanimi vložni listi črni seznam, koga je smiselno peljati v bolnišnico in koga ne. Da to ne drži so danes še enkrat ponovili člani Slovenskega zdravniškega društva, Slovenske medicinske akademije in Komisije za medicinsko etiko. Da smo žal prišli do točke, ko podatki predstavljeni v javnosti izkrivljajo postopke obravnave, pomanjkanje védenja pa lahko dolgoročno ustavi proces načrtovanja zdravljenja, pa so že včeraj zapisali na spletni strani UKC Ljubljana.
VEČ ...|10. 6. 2020
Stroka enotna: Vložnih listih, ki so služili za popis starostnikov niso bili v ničemer v nasprotju strokovnimi ali etičnimi standardi
Nekateri mediji in politiki so v minulih dneh napadli zdravniško stroko češ, da ni postopala v skladu z medicinsko etiko pri obravnavi starostnikov v domovih za starejše. Očitali so jim, da so tako imenovanimi vložni listi črni seznam, koga je smiselno peljati v bolnišnico in koga ne. Da to ne drži so danes še enkrat ponovili člani Slovenskega zdravniškega društva, Slovenske medicinske akademije in Komisije za medicinsko etiko. Da smo žal prišli do točke, ko podatki predstavljeni v javnosti izkrivljajo postopke obravnave, pomanjkanje védenja pa lahko dolgoročno ustavi proces načrtovanja zdravljenja, pa so že včeraj zapisali na spletni strani UKC Ljubljana.

Alen Salihović

politikakoronavirusinfozdravstvo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|10. 6. 2020
Janez Juhant: Janez Juhant nacionalni televiziji in radiu očita dvojna merila

Zaradi nadaljevanja destruktivnega delovanja RTV Slovenija se oglašam javno. Del novinarjev oz. vodstva na RTV Slovenija po oceni precejšnjega dela javnosti deluje nacionalnostrateško po meri razdiralne politike sedanje opozicije, brez posluha za krizni čas, zavajajoče, nesorazmerno, ne v interesu celotne nacionalne skupnosti niti ne spodbuja tvornega strateškega dialoga za narod in državo.

Janez Juhant: Janez Juhant nacionalni televiziji in radiu očita dvojna merila

Zaradi nadaljevanja destruktivnega delovanja RTV Slovenija se oglašam javno. Del novinarjev oz. vodstva na RTV Slovenija po oceni precejšnjega dela javnosti deluje nacionalnostrateško po meri razdiralne politike sedanje opozicije, brez posluha za krizni čas, zavajajoče, nesorazmerno, ne v interesu celotne nacionalne skupnosti niti ne spodbuja tvornega strateškega dialoga za narod in državo.

komentardružbapolitika

Komentar Časnik.si

Janez Juhant: Janez Juhant nacionalni televiziji in radiu očita dvojna merila
Zaradi nadaljevanja destruktivnega delovanja RTV Slovenija se oglašam javno. Del novinarjev oz. vodstva na RTV Slovenija po oceni precejšnjega dela javnosti deluje nacionalnostrateško po meri razdiralne politike sedanje opozicije, brez posluha za krizni čas, zavajajoče, nesorazmerno, ne v interesu celotne nacionalne skupnosti niti ne spodbuja tvornega strateškega dialoga za narod in državo.
VEČ ...|10. 6. 2020
Janez Juhant: Janez Juhant nacionalni televiziji in radiu očita dvojna merila
Zaradi nadaljevanja destruktivnega delovanja RTV Slovenija se oglašam javno. Del novinarjev oz. vodstva na RTV Slovenija po oceni precejšnjega dela javnosti deluje nacionalnostrateško po meri razdiralne politike sedanje opozicije, brez posluha za krizni čas, zavajajoče, nesorazmerno, ne v interesu celotne nacionalne skupnosti niti ne spodbuja tvornega strateškega dialoga za narod in državo.

dr. Janez Juhant

komentardružbapolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 6. 2020
Mlada zdravnica Nina Sojar Košorok o tem, da je tudi po koncu epidemiji treba biti pozoren

Ob začetku epidemije so javnost na pasti koronavirusa dnevno opozarjali mladi zdravniki. V neformalno združenje jih je povezanih več kot 1600. Ker smo mlado zdravnico Nino Sojar Košorok gostili v enem od pogovorov v začetku marca, smo jo poklicali tudi danes in jo vprašali, kakšno oceno bi dala po epidemiji in česa pri morebitnem drugem valu ne smemo ponoviti.

Mlada zdravnica Nina Sojar Košorok o tem, da je tudi po koncu epidemiji treba biti pozoren

Ob začetku epidemije so javnost na pasti koronavirusa dnevno opozarjali mladi zdravniki. V neformalno združenje jih je povezanih več kot 1600. Ker smo mlado zdravnico Nino Sojar Košorok gostili v enem od pogovorov v začetku marca, smo jo poklicali tudi danes in jo vprašali, kakšno oceno bi dala po epidemiji in česa pri morebitnem drugem valu ne smemo ponoviti.

koronavirusmladi zdravnikiinfozdravstvo

Informativni prispevki

Mlada zdravnica Nina Sojar Košorok o tem, da je tudi po koncu epidemiji treba biti pozoren
Ob začetku epidemije so javnost na pasti koronavirusa dnevno opozarjali mladi zdravniki. V neformalno združenje jih je povezanih več kot 1600. Ker smo mlado zdravnico Nino Sojar Košorok gostili v enem od pogovorov v začetku marca, smo jo poklicali tudi danes in jo vprašali, kakšno oceno bi dala po epidemiji in česa pri morebitnem drugem valu ne smemo ponoviti.
VEČ ...|4. 6. 2020
Mlada zdravnica Nina Sojar Košorok o tem, da je tudi po koncu epidemiji treba biti pozoren
Ob začetku epidemije so javnost na pasti koronavirusa dnevno opozarjali mladi zdravniki. V neformalno združenje jih je povezanih več kot 1600. Ker smo mlado zdravnico Nino Sojar Košorok gostili v enem od pogovorov v začetku marca, smo jo poklicali tudi danes in jo vprašali, kakšno oceno bi dala po epidemiji in česa pri morebitnem drugem valu ne smemo ponoviti.

Alen Salihović

koronavirusmladi zdravnikiinfozdravstvo

Pogovor o

VEČ ...|3. 6. 2020
Kako dolgo bomo čutili posledice epidemije?

V nedeljo je bila preklicana epidemija covida-19, ki je bila razglašena 12. marca. Ta čas se bo zagotovo vpisal v zgodovino, saj je epidemija močno zarezala v naša življenja, posledice pa se bodo skozi gospodarsko in socialno krizo kazale še nekaj časa. Čeprav je epidemija uradno preklicana, nekaterih ukrepi ostajajo, saj virus ni izkoreninjen. O tem smo spregovorili v današnjem Pogovoru o. Najprej smo predvajali pogovor z direktorjem Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Alešem Rozmanom, nato ste slišali, kako konec epidemije in svoje delo ocenjujejo direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek, minister za zdravje Tomaž Gantar in poveljnki Civilne zaščite Srečko Šestan.

Kako dolgo bomo čutili posledice epidemije?

V nedeljo je bila preklicana epidemija covida-19, ki je bila razglašena 12. marca. Ta čas se bo zagotovo vpisal v zgodovino, saj je epidemija močno zarezala v naša življenja, posledice pa se bodo skozi gospodarsko in socialno krizo kazale še nekaj časa. Čeprav je epidemija uradno preklicana, nekaterih ukrepi ostajajo, saj virus ni izkoreninjen. O tem smo spregovorili v današnjem Pogovoru o. Najprej smo predvajali pogovor z direktorjem Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Alešem Rozmanom, nato ste slišali, kako konec epidemije in svoje delo ocenjujejo direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek, minister za zdravje Tomaž Gantar in poveljnki Civilne zaščite Srečko Šestan.

politkakomentarepidemijadružba

Pogovor o

Kako dolgo bomo čutili posledice epidemije?
V nedeljo je bila preklicana epidemija covida-19, ki je bila razglašena 12. marca. Ta čas se bo zagotovo vpisal v zgodovino, saj je epidemija močno zarezala v naša življenja, posledice pa se bodo skozi gospodarsko in socialno krizo kazale še nekaj časa. Čeprav je epidemija uradno preklicana, nekaterih ukrepi ostajajo, saj virus ni izkoreninjen. O tem smo spregovorili v današnjem Pogovoru o. Najprej smo predvajali pogovor z direktorjem Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Alešem Rozmanom, nato ste slišali, kako konec epidemije in svoje delo ocenjujejo direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek, minister za zdravje Tomaž Gantar in poveljnki Civilne zaščite Srečko Šestan.
VEČ ...|3. 6. 2020
Kako dolgo bomo čutili posledice epidemije?
V nedeljo je bila preklicana epidemija covida-19, ki je bila razglašena 12. marca. Ta čas se bo zagotovo vpisal v zgodovino, saj je epidemija močno zarezala v naša življenja, posledice pa se bodo skozi gospodarsko in socialno krizo kazale še nekaj časa. Čeprav je epidemija uradno preklicana, nekaterih ukrepi ostajajo, saj virus ni izkoreninjen. O tem smo spregovorili v današnjem Pogovoru o. Najprej smo predvajali pogovor z direktorjem Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Alešem Rozmanom, nato ste slišali, kako konec epidemije in svoje delo ocenjujejo direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek, minister za zdravje Tomaž Gantar in poveljnki Civilne zaščite Srečko Šestan.

Alen Salihović

politkakomentarepidemijadružba

Naš pogled

VEČ ...|2. 6. 2020
Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

komentarkoronavirusinfopolitika

Naš pogled

Kolesarji ne določajo moje poti!
Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?
VEČ ...|2. 6. 2020
Kolesarji ne določajo moje poti!
Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Alen Salihović

komentarkoronavirusinfopolitika

Komentar Časnik.si

VEČ ...|22. 4. 2020
Stoletnica rojstva: Ljubo Sirc, žrtev komunistične represije in antikomunist

Ljubo Sirc se je rodil v Kranju 19. aprila 1920. Njegov korektno strnjen življenjepis je na voljo na slovenski Wikipediji. Sam sem se srečal z njim junija 1993 in ostala sva v stikih skoraj do njegove smrti 1. decembra 2016. Ob stoletnici njegovega rojstva čutim dolžnost, da slovensko javnost opozorim na velikega človeka. Ljubo Sirc večine svojega življenja ni preživel v Sloveniji, je pa bila Slovenija vedno v njegovem srcu in mislih. Za poživitev spomina na Ljuba bo primeren nagovor, ki sem ga imel, ko sem v imenu družine Sirc sprejel nagrado dr. Jožeta Pučnika, ki je bila Ljubu Sircu posmrtno podeljena leta 2017.

Celotno razmišljanje o Ljubu Sircu si lahko preberete v komentarju Mateja Kovača na spletni strani Časnik.si.

Stoletnica rojstva: Ljubo Sirc, žrtev komunistične represije in antikomunist

Ljubo Sirc se je rodil v Kranju 19. aprila 1920. Njegov korektno strnjen življenjepis je na voljo na slovenski Wikipediji. Sam sem se srečal z njim junija 1993 in ostala sva v stikih skoraj do njegove smrti 1. decembra 2016. Ob stoletnici njegovega rojstva čutim dolžnost, da slovensko javnost opozorim na velikega človeka. Ljubo Sirc večine svojega življenja ni preživel v Sloveniji, je pa bila Slovenija vedno v njegovem srcu in mislih. Za poživitev spomina na Ljuba bo primeren nagovor, ki sem ga imel, ko sem v imenu družine Sirc sprejel nagrado dr. Jožeta Pučnika, ki je bila Ljubu Sircu posmrtno podeljena leta 2017.

Celotno razmišljanje o Ljubu Sircu si lahko preberete v komentarju Mateja Kovača na spletni strani Časnik.si.

komentardruzbakomunizemspomin

Komentar Časnik.si

Stoletnica rojstva: Ljubo Sirc, žrtev komunistične represije in antikomunist
Ljubo Sirc se je rodil v Kranju 19. aprila 1920. Njegov korektno strnjen življenjepis je na voljo na slovenski Wikipediji. Sam sem se srečal z njim junija 1993 in ostala sva v stikih skoraj do njegove smrti 1. decembra 2016. Ob stoletnici njegovega rojstva čutim dolžnost, da slovensko javnost opozorim na velikega človeka. Ljubo Sirc večine svojega življenja ni preživel v Sloveniji, je pa bila Slovenija vedno v njegovem srcu in mislih. Za poživitev spomina na Ljuba bo primeren nagovor, ki sem ga imel, ko sem v imenu družine Sirc sprejel nagrado dr. Jožeta Pučnika, ki je bila Ljubu Sircu posmrtno podeljena leta 2017.

Celotno razmišljanje o Ljubu Sircu si lahko preberete v komentarju Mateja Kovača na spletni strani Časnik.si.
VEČ ...|22. 4. 2020
Stoletnica rojstva: Ljubo Sirc, žrtev komunistične represije in antikomunist
Ljubo Sirc se je rodil v Kranju 19. aprila 1920. Njegov korektno strnjen življenjepis je na voljo na slovenski Wikipediji. Sam sem se srečal z njim junija 1993 in ostala sva v stikih skoraj do njegove smrti 1. decembra 2016. Ob stoletnici njegovega rojstva čutim dolžnost, da slovensko javnost opozorim na velikega človeka. Ljubo Sirc večine svojega življenja ni preživel v Sloveniji, je pa bila Slovenija vedno v njegovem srcu in mislih. Za poživitev spomina na Ljuba bo primeren nagovor, ki sem ga imel, ko sem v imenu družine Sirc sprejel nagrado dr. Jožeta Pučnika, ki je bila Ljubu Sircu posmrtno podeljena leta 2017.

Celotno razmišljanje o Ljubu Sircu si lahko preberete v komentarju Mateja Kovača na spletni strani Časnik.si.

Matej Kovač

komentardruzbakomunizemspomin

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|19. 4. 2020
Franc Pen (1924 – 1944)

Stolnica v Linzu (Zgornja Avstrija), posvečena Materi božji, je bila 26. oktobra 2007 kraj posebne slovesnosti. Papežev delegat kardinal Martins je za blaženega razglasil 36-letnega kmečkega gospodarja Franza Jägerstätterja. Mož je pozorno spremljal dogajanja v nacistični Nemčiji: okupacija Porenja, priključitev Avstrije, okupacija Sudetov, teror tajne policije, zakon o evtanaziji ljudi, ki državo zgolj obremenjujejo, požar svetovne vojne… Javno je povedal, da kot veren katoličan na sme sodelovati pri nečem, kar je proti njegovi vesti, ne sme se boriti za nacistično državo. Prijatelji so ga skušali pregovoriti, naj vendar pomisli na svojo družino – imel je ženo in tri otroke – pa se ni dal prepričati. Tudi žena, ki se je zavedala posledic, ga je podpirala v njegovem prepričanju. Februarja 1943 je zavrnil poziv v vojsko, marca so ga zaprli v vojaškem zaporu, julija je bil obsojen, 9. avgusta so ga usmrtili. Mučenec za svoje krščansko prepričanje!

Franc Pen (1924 – 1944)

Stolnica v Linzu (Zgornja Avstrija), posvečena Materi božji, je bila 26. oktobra 2007 kraj posebne slovesnosti. Papežev delegat kardinal Martins je za blaženega razglasil 36-letnega kmečkega gospodarja Franza Jägerstätterja. Mož je pozorno spremljal dogajanja v nacistični Nemčiji: okupacija Porenja, priključitev Avstrije, okupacija Sudetov, teror tajne policije, zakon o evtanaziji ljudi, ki državo zgolj obremenjujejo, požar svetovne vojne… Javno je povedal, da kot veren katoličan na sme sodelovati pri nečem, kar je proti njegovi vesti, ne sme se boriti za nacistično državo. Prijatelji so ga skušali pregovoriti, naj vendar pomisli na svojo družino – imel je ženo in tri otroke – pa se ni dal prepričati. Tudi žena, ki se je zavedala posledic, ga je podpirala v njegovem prepričanju. Februarja 1943 je zavrnil poziv v vojsko, marca so ga zaprli v vojaškem zaporu, julija je bil obsojen, 9. avgusta so ga usmrtili. Mučenec za svoje krščansko prepričanje!

duhovnostSlovenijaspomin

Slovenski mučenci 20. stoletja

Franc Pen (1924 – 1944)
Stolnica v Linzu (Zgornja Avstrija), posvečena Materi božji, je bila 26. oktobra 2007 kraj posebne slovesnosti. Papežev delegat kardinal Martins je za blaženega razglasil 36-letnega kmečkega gospodarja Franza Jägerstätterja. Mož je pozorno spremljal dogajanja v nacistični Nemčiji: okupacija Porenja, priključitev Avstrije, okupacija Sudetov, teror tajne policije, zakon o evtanaziji ljudi, ki državo zgolj obremenjujejo, požar svetovne vojne… Javno je povedal, da kot veren katoličan na sme sodelovati pri nečem, kar je proti njegovi vesti, ne sme se boriti za nacistično državo. Prijatelji so ga skušali pregovoriti, naj vendar pomisli na svojo družino – imel je ženo in tri otroke – pa se ni dal prepričati. Tudi žena, ki se je zavedala posledic, ga je podpirala v njegovem prepričanju. Februarja 1943 je zavrnil poziv v vojsko, marca so ga zaprli v vojaškem zaporu, julija je bil obsojen, 9. avgusta so ga usmrtili. Mučenec za svoje krščansko prepričanje!
VEČ ...|19. 4. 2020
Franc Pen (1924 – 1944)
Stolnica v Linzu (Zgornja Avstrija), posvečena Materi božji, je bila 26. oktobra 2007 kraj posebne slovesnosti. Papežev delegat kardinal Martins je za blaženega razglasil 36-letnega kmečkega gospodarja Franza Jägerstätterja. Mož je pozorno spremljal dogajanja v nacistični Nemčiji: okupacija Porenja, priključitev Avstrije, okupacija Sudetov, teror tajne policije, zakon o evtanaziji ljudi, ki državo zgolj obremenjujejo, požar svetovne vojne… Javno je povedal, da kot veren katoličan na sme sodelovati pri nečem, kar je proti njegovi vesti, ne sme se boriti za nacistično državo. Prijatelji so ga skušali pregovoriti, naj vendar pomisli na svojo družino – imel je ženo in tri otroke – pa se ni dal prepričati. Tudi žena, ki se je zavedala posledic, ga je podpirala v njegovem prepričanju. Februarja 1943 je zavrnil poziv v vojsko, marca so ga zaprli v vojaškem zaporu, julija je bil obsojen, 9. avgusta so ga usmrtili. Mučenec za svoje krščansko prepričanje!

Jože Bartolj

duhovnostSlovenijaspomin

Svetovalnica

VEČ ...|17. 3. 2020
Infektolog o novem koronavirusu

O novem koronavirusu, ki je ustavil javno življenje, bomo govorili po telefonu z akademikom dr. Francem Strletom. Odgovarjal je tudi na vprašanja poslušalcev, kot npr. o možnostih prenosa okužbe v trgovini, prek živil in dotikov nakupovalne košarice.

Infektolog o novem koronavirusu

O novem koronavirusu, ki je ustavil javno življenje, bomo govorili po telefonu z akademikom dr. Francem Strletom. Odgovarjal je tudi na vprašanja poslušalcev, kot npr. o možnostih prenosa okužbe v trgovini, prek živil in dotikov nakupovalne košarice.

zdravstvovirusprenos okužbecovid-19zdravjeepidemija

Svetovalnica

Infektolog o novem koronavirusu
O novem koronavirusu, ki je ustavil javno življenje, bomo govorili po telefonu z akademikom dr. Francem Strletom. Odgovarjal je tudi na vprašanja poslušalcev, kot npr. o možnostih prenosa okužbe v trgovini, prek živil in dotikov nakupovalne košarice.
VEČ ...|17. 3. 2020
Infektolog o novem koronavirusu
O novem koronavirusu, ki je ustavil javno življenje, bomo govorili po telefonu z akademikom dr. Francem Strletom. Odgovarjal je tudi na vprašanja poslušalcev, kot npr. o možnostih prenosa okužbe v trgovini, prek živil in dotikov nakupovalne košarice.

Blaž Lesnik

zdravstvovirusprenos okužbecovid-19zdravjeepidemija

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 3. 2020
Mlada zdravnica Nina Sojar Košorok spodbuja: #ostaniDoma

Ostani doma, je poziv, ki so ga zaradi širjenja novega koronavirusa na slovensko javnost naslovili mladi zdravniki. Na facebook profilu so opozorili, da Italijani karantene niso vzeli dovolj resno. »Ne ponavljajmo njihovih napak,« so jasni mladi zdravniki. Za naš radio je o tem spregovorila mlada zdravnica Nina Sojar Košorok.

Mlada zdravnica Nina Sojar Košorok spodbuja: #ostaniDoma

Ostani doma, je poziv, ki so ga zaradi širjenja novega koronavirusa na slovensko javnost naslovili mladi zdravniki. Na facebook profilu so opozorili, da Italijani karantene niso vzeli dovolj resno. »Ne ponavljajmo njihovih napak,« so jasni mladi zdravniki. Za naš radio je o tem spregovorila mlada zdravnica Nina Sojar Košorok.

infokoronaviruszdravstvo

Informativni prispevki

Mlada zdravnica Nina Sojar Košorok spodbuja: #ostaniDoma
Ostani doma, je poziv, ki so ga zaradi širjenja novega koronavirusa na slovensko javnost naslovili mladi zdravniki. Na facebook profilu so opozorili, da Italijani karantene niso vzeli dovolj resno. »Ne ponavljajmo njihovih napak,« so jasni mladi zdravniki. Za naš radio je o tem spregovorila mlada zdravnica Nina Sojar Košorok.
VEČ ...|14. 3. 2020
Mlada zdravnica Nina Sojar Košorok spodbuja: #ostaniDoma
Ostani doma, je poziv, ki so ga zaradi širjenja novega koronavirusa na slovensko javnost naslovili mladi zdravniki. Na facebook profilu so opozorili, da Italijani karantene niso vzeli dovolj resno. »Ne ponavljajmo njihovih napak,« so jasni mladi zdravniki. Za naš radio je o tem spregovorila mlada zdravnica Nina Sojar Košorok.

Alen Salihović

infokoronaviruszdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 3. 2020
Vaja, kako bomo stopili skupaj in vaja naše vere

»Z odpovedjo svetih maš, pobožnostih in srečanj se zdaj naše vere ne bo dalo tako javno izražati kot sedaj, kar je dobra stvar, da razmislimo o naši veri. Ko bomo uspešno premagali pandemijo, se bo zadeva vrnila v stare tirnice.« Tako razmišlja duhovnik Gabriel Kavčič, ki je o aktualnih razmerah spregovoril za naš radio.

Vaja, kako bomo stopili skupaj in vaja naše vere

»Z odpovedjo svetih maš, pobožnostih in srečanj se zdaj naše vere ne bo dalo tako javno izražati kot sedaj, kar je dobra stvar, da razmislimo o naši veri. Ko bomo uspešno premagali pandemijo, se bo zadeva vrnila v stare tirnice.« Tako razmišlja duhovnik Gabriel Kavčič, ki je o aktualnih razmerah spregovoril za naš radio.

družbaduhovnost

Informativni prispevki

Vaja, kako bomo stopili skupaj in vaja naše vere
»Z odpovedjo svetih maš, pobožnostih in srečanj se zdaj naše vere ne bo dalo tako javno izražati kot sedaj, kar je dobra stvar, da razmislimo o naši veri. Ko bomo uspešno premagali pandemijo, se bo zadeva vrnila v stare tirnice.« Tako razmišlja duhovnik Gabriel Kavčič, ki je o aktualnih razmerah spregovoril za naš radio.
VEČ ...|13. 3. 2020
Vaja, kako bomo stopili skupaj in vaja naše vere
»Z odpovedjo svetih maš, pobožnostih in srečanj se zdaj naše vere ne bo dalo tako javno izražati kot sedaj, kar je dobra stvar, da razmislimo o naši veri. Ko bomo uspešno premagali pandemijo, se bo zadeva vrnila v stare tirnice.« Tako razmišlja duhovnik Gabriel Kavčič, ki je o aktualnih razmerah spregovoril za naš radio.

Rok Mihevc

družbaduhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|17. 2. 2020
Kozmetika in zdravje

Viviana Golja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje je spregovorila o vplivu kozmetike na naše telo in zdravje.

Kozmetika in zdravje

Viviana Golja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje je spregovorila o vplivu kozmetike na naše telo in zdravje.

svetovanjezdravjekozmetika

Svetovalnica

Kozmetika in zdravje
Viviana Golja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje je spregovorila o vplivu kozmetike na naše telo in zdravje.
VEČ ...|17. 2. 2020
Kozmetika in zdravje
Viviana Golja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje je spregovorila o vplivu kozmetike na naše telo in zdravje.

Tanja Dominko

svetovanjezdravjekozmetika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|12. 2. 2020
Novela zakona o kmetijstvu je v javni razpravi

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred dnevi v javno obravnavo dalo predlog novele zakona o kmetijstvu, ki predvideva spremembo definicije kmeta in kmetijskega gospodarstva ter ureja področje ekološkega kmetovanja. Sprememba definicije kmeta in kmetijskega gospodarstva je potrebna zaradi uskladitve s predpisi Evropske unije, ki jasno določajo, da je kmet subjekt, kmetijsko gospodarstvo pa objekt, s katerim kmet upravlja.

Novela zakona o kmetijstvu je v javni razpravi

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred dnevi v javno obravnavo dalo predlog novele zakona o kmetijstvu, ki predvideva spremembo definicije kmeta in kmetijskega gospodarstva ter ureja področje ekološkega kmetovanja. Sprememba definicije kmeta in kmetijskega gospodarstva je potrebna zaradi uskladitve s predpisi Evropske unije, ki jasno določajo, da je kmet subjekt, kmetijsko gospodarstvo pa objekt, s katerim kmet upravlja.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Novela zakona o kmetijstvu je v javni razpravi
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred dnevi v javno obravnavo dalo predlog novele zakona o kmetijstvu, ki predvideva spremembo definicije kmeta in kmetijskega gospodarstva ter ureja področje ekološkega kmetovanja. Sprememba definicije kmeta in kmetijskega gospodarstva je potrebna zaradi uskladitve s predpisi Evropske unije, ki jasno določajo, da je kmet subjekt, kmetijsko gospodarstvo pa objekt, s katerim kmet upravlja.
VEČ ...|12. 2. 2020
Novela zakona o kmetijstvu je v javni razpravi
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred dnevi v javno obravnavo dalo predlog novele zakona o kmetijstvu, ki predvideva spremembo definicije kmeta in kmetijskega gospodarstva ter ureja področje ekološkega kmetovanja. Sprememba definicije kmeta in kmetijskega gospodarstva je potrebna zaradi uskladitve s predpisi Evropske unije, ki jasno določajo, da je kmet subjekt, kmetijsko gospodarstvo pa objekt, s katerim kmet upravlja.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|4. 2. 2020
Jezikovna svetovalnica

Sodelavka ZRC SAZU dr. Helena Dobrovoljc je vodja Pravopisne sekcije in delovne skupine za pripravo novega pravopisnega priročnika ter moderatorka Jezikovne svetovalnice. Posveča se problemom sodobnega slovenskega jezika, standardizaciji oz. normativistiki, sinhroni leksikografiji in predstavljanju problemov sodobnega knjižnega jezika ter pravopisja v javnosti ter s tem povezano sociolingvistično problematiko. V Svetovalnici na Radiu Ognjišče je odgovarjala na vprašanja poslušalcev.

Jezikovna svetovalnica

Sodelavka ZRC SAZU dr. Helena Dobrovoljc je vodja Pravopisne sekcije in delovne skupine za pripravo novega pravopisnega priročnika ter moderatorka Jezikovne svetovalnice. Posveča se problemom sodobnega slovenskega jezika, standardizaciji oz. normativistiki, sinhroni leksikografiji in predstavljanju problemov sodobnega knjižnega jezika ter pravopisja v javnosti ter s tem povezano sociolingvistično problematiko. V Svetovalnici na Radiu Ognjišče je odgovarjala na vprašanja poslušalcev.

izobraževanjesvetovanje

Svetovalnica

Jezikovna svetovalnica
Sodelavka ZRC SAZU dr. Helena Dobrovoljc je vodja Pravopisne sekcije in delovne skupine za pripravo novega pravopisnega priročnika ter moderatorka Jezikovne svetovalnice. Posveča se problemom sodobnega slovenskega jezika, standardizaciji oz. normativistiki, sinhroni leksikografiji in predstavljanju problemov sodobnega knjižnega jezika ter pravopisja v javnosti ter s tem povezano sociolingvistično problematiko. V Svetovalnici na Radiu Ognjišče je odgovarjala na vprašanja poslušalcev.
VEČ ...|4. 2. 2020
Jezikovna svetovalnica
Sodelavka ZRC SAZU dr. Helena Dobrovoljc je vodja Pravopisne sekcije in delovne skupine za pripravo novega pravopisnega priročnika ter moderatorka Jezikovne svetovalnice. Posveča se problemom sodobnega slovenskega jezika, standardizaciji oz. normativistiki, sinhroni leksikografiji in predstavljanju problemov sodobnega knjižnega jezika ter pravopisja v javnosti ter s tem povezano sociolingvistično problematiko. V Svetovalnici na Radiu Ognjišče je odgovarjala na vprašanja poslušalcev.

Mateja Subotičanec

izobraževanjesvetovanje

Komentar Domovina.je

VEČ ...|3. 2. 2020
Rok Čakš: Če ne Janša, kdo je resnični krivec za razpad Šarčeve vlade?

Ob odstopu Marjana Šarca in posledičnem razpadu njegove vlade se je slovenska politika še na en način znašla v novem položaju. Če je do zdaj večinoma veljalo, da so politični nasprotniki, osrednji mediji in levi javnomnenjski voditelji ob težavah, političnih krizah ali celo razpadanju levih vlad s prstom kazali na predsednika SDS Janeza Janšo, je tokrat drugače.

Rok Čakš: Če ne Janša, kdo je resnični krivec za razpad Šarčeve vlade?

Ob odstopu Marjana Šarca in posledičnem razpadu njegove vlade se je slovenska politika še na en način znašla v novem položaju. Če je do zdaj večinoma veljalo, da so politični nasprotniki, osrednji mediji in levi javnomnenjski voditelji ob težavah, političnih krizah ali celo razpadanju levih vlad s prstom kazali na predsednika SDS Janeza Janšo, je tokrat drugače.

družbakomentarodnosipolitika

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Če ne Janša, kdo je resnični krivec za razpad Šarčeve vlade?
Ob odstopu Marjana Šarca in posledičnem razpadu njegove vlade se je slovenska politika še na en način znašla v novem položaju. Če je do zdaj večinoma veljalo, da so politični nasprotniki, osrednji mediji in levi javnomnenjski voditelji ob težavah, političnih krizah ali celo razpadanju levih vlad s prstom kazali na predsednika SDS Janeza Janšo, je tokrat drugače.
VEČ ...|3. 2. 2020
Rok Čakš: Če ne Janša, kdo je resnični krivec za razpad Šarčeve vlade?
Ob odstopu Marjana Šarca in posledičnem razpadu njegove vlade se je slovenska politika še na en način znašla v novem položaju. Če je do zdaj večinoma veljalo, da so politični nasprotniki, osrednji mediji in levi javnomnenjski voditelji ob težavah, političnih krizah ali celo razpadanju levih vlad s prstom kazali na predsednika SDS Janeza Janšo, je tokrat drugače.

Rok Čakš

družbakomentarodnosipolitika

Svetovalnica

VEČ ...|31. 1. 2020
Dan brez cigarete

Ker je danes svetovni dan brez cigarete, smo tej temi posvetili pozornost v Svetovalnici. Gost v studiu je bil Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki vsem, ki se želijo odvaditi kajenja, svetuje: ne obupajte. Pravi tudi, da varnega kajenja ni.

Dan brez cigarete

Ker je danes svetovni dan brez cigarete, smo tej temi posvetili pozornost v Svetovalnici. Gost v studiu je bil Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki vsem, ki se želijo odvaditi kajenja, svetuje: ne obupajte. Pravi tudi, da varnega kajenja ni.

svetovanjezdravstvovzgojadružba

Svetovalnica

Dan brez cigarete
Ker je danes svetovni dan brez cigarete, smo tej temi posvetili pozornost v Svetovalnici. Gost v studiu je bil Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki vsem, ki se želijo odvaditi kajenja, svetuje: ne obupajte. Pravi tudi, da varnega kajenja ni.
VEČ ...|31. 1. 2020
Dan brez cigarete
Ker je danes svetovni dan brez cigarete, smo tej temi posvetili pozornost v Svetovalnici. Gost v studiu je bil Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki vsem, ki se želijo odvaditi kajenja, svetuje: ne obupajte. Pravi tudi, da varnega kajenja ni.

Slavi Košir

svetovanjezdravstvovzgojadružba

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 1. 2020
Premier Marjan Šarec odstopil – del izjave

Premier Marjan Šarec je danes odstopil s položaja. S temi poslanci in s to koalicijo pričakovanj ljudi ta hip ne morem izpolniti, lahko pa jih izpolnim po volitvah, je dejal v današnji izjavi za javnost in napovedal, da bo odstopno izjavo še danes poslal v DZ. Pozval je tudi k čimprejšnjim predčasnim volitvam.

Premier Marjan Šarec odstopil – del izjave

Premier Marjan Šarec je danes odstopil s položaja. S temi poslanci in s to koalicijo pričakovanj ljudi ta hip ne morem izpolniti, lahko pa jih izpolnim po volitvah, je dejal v današnji izjavi za javnost in napovedal, da bo odstopno izjavo še danes poslal v DZ. Pozval je tudi k čimprejšnjim predčasnim volitvam.

politikainfovladaodstop

Informativni prispevki

Premier Marjan Šarec odstopil – del izjave
Premier Marjan Šarec je danes odstopil s položaja. S temi poslanci in s to koalicijo pričakovanj ljudi ta hip ne morem izpolniti, lahko pa jih izpolnim po volitvah, je dejal v današnji izjavi za javnost in napovedal, da bo odstopno izjavo še danes poslal v DZ. Pozval je tudi k čimprejšnjim predčasnim volitvam.
VEČ ...|27. 1. 2020
Premier Marjan Šarec odstopil – del izjave
Premier Marjan Šarec je danes odstopil s položaja. S temi poslanci in s to koalicijo pričakovanj ljudi ta hip ne morem izpolniti, lahko pa jih izpolnim po volitvah, je dejal v današnji izjavi za javnost in napovedal, da bo odstopno izjavo še danes poslal v DZ. Pozval je tudi k čimprejšnjim predčasnim volitvam.

Tanja Dominko

politikainfovladaodstop

Komentar Časnik.si

VEČ ...|22. 1. 2020
Težave, s katerimi se soočajo starejši in gibalno ovirani meščani Ljubljane

Nedavno je bil sin ljubljanskega župana zaradi davčnih utaj in ponarejanja listin obsojen na 2.000 eurov denarne kazni. Glede na dejstvo, da naj bi utajena denarna vsota bila »težka« okoli 60 0000 eurov, je to mala malenkost. Še zlasti, če upoštevamo, da bi enako ali višjo kazen dobila branjevka na tržnici, ki ne bi izdala računa za prodani peteršilj v znesku 70 centov. Baje nekateri ljudje že skačejo od veselja in iščejo priliko, da bi tudi oni utajili oziroma ukradli takšne vsote. Z utajeno vsoto in plačano (!) kaznijo, županov sin je v osebnem stečaju in ni jasno, ali jo bo plačal, bi namreč odlično živeli leto ali dve. Sicer pa je bilo takšno milo kazen pričakovati. Če sodišče razveljavi sodbo generalu Rupniku, je kazen županovemu sinu resnično krivična.Častni ljubljanski meščani v bran županove časti in likaTako vsaj misli skupina najuglednejših Slovencev, častnih meščanov Ljubljane, ki je izdala poziv, da se ohrani čast in lik ljubljanskega župana. Kot vse kaže gre oblikovanje Jankovićeve varde. Glede na njihovo stikanje glav na proslavi Dražgošah, je to rezultat tamkajšnjega prikritega sestanka. Revolucija teče dalje! »Najuglednejši Ljubljančani« s Kučanom na čelu namreč opozarjajo, da je Zoran Jankovič najuglednejši župan po Hribarju na čelu Ljubljane. Še Adlešič in marsikdo je pred njim, ni pa »naš«. Zato se ga ne priznavajo in ne omenjajo! Korak za obrambo ljubljanskega župana je samo predpriprava za poziv k denarni nabirki za plačilo kazni njegovega sina. Ni prav, da bo oče, ki toliko in tako enkratno dela za Ljubljano, za kar je, mimogrede bogato poplačan, poleg sramote še denarno trpel. Številka tekočega računa bo znana v najkrajšem možnem času.O tem, da je bilo v »Jankovičevem obdobju« Ljubljane veliko narejenega, ni dvoma. Ne razumem sicer, zakaj se nekateri čudijo, če nekdo za vrhunsko plačo in v tako dolgem obdobju tudi nekaj naredi. Ljudje imamo različno dioptrijo. Ob strani tudi puščamo vprašanje, koliko so lepotni popravki trajni in koliko je Ljubljana zaradi tega zadolžena. V to, koliko je župan zaradi tega osebno profitiral, se ne spuščam, ker ne vem.Starejši in gibalno ovirani stanovalci centra Ljubljane doživljajo Jankovićevo vlado kot velik terorSprašujem se, kdo ima predvsem od tega korist. Ljudje s težavami z gibanjem in invalidi gotovo ne. Za njih je vrsta objektov težko ali celo nedostopna, ker se sami ali brez pomoči bližnjih tem ne morejo približati. No, k mašam zaradi nedostopnosti cerkve, hodi čedalje manj ljudi, kar pa je tudi cilj Jankovićeve politične opcije in je vse skupaj lahko razumeti tudi kot protiversko dejavnost dejavnost.“So stvari, ki jih treba sovražiti. Po mojem mnenju je Katoliška cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti,” razglaša ena najvidnejših Jankovićevih branilk.No, pustimo to ob strani, saj je versko prepričanje, ne pa protiversko prepričanje in govorjenje, strogo osebna zadeva in se javnosti, tudi glede dostopnosti cerkva, ne tiče. Bodite srečni, umazane živali, da vam jih nismo podrli, bi rekel Štromajer, ki bo naslednji častni Ljubljančan! Škoda, da so na Jankovičevo tovrstno zaslugo njegovi branilci pozabili. Ni prav, da za opozarjanje na krivice, ki jih doživlja župan, delajo nove krivice. No, saj priznavajo, da nihče ni brez napak! Žal pa niso vse enake in še manj enako usodne. Nekateri, revni in v stiski so tatovi, politični odličneži kleptomani!Ne samo, da spomladi in v jeseni, ne morejo nemoteno do svojih stanovanj, ker stalno snemajo neke reklamne filme. Še huje je in to vsakodnevno. Ker so številna parkirišča rezervirana za vladne službe in električne avtomobile, samo v zadnjem času je njihovo število naraslo, ne moremo pred hišami parkirati. Niti takrat, ko prevažamo bolne ali otroke. Gre za kratenje temeljne človekove in ustavne pravice do uporabe lastnega stanovanja!Meščani Ljubljane prvega in drugega razredaLjubljanske odličneže to ne zanima, saj jim je posebni status dal človek, ki se na moralo, pravo in ustavo požvižga. Znan je primer, kako so nekega umirajočega po eni osrednjih ljubljanskih cest na bolniškem vozičku peljali do rešilca, ki ni imel naprave za znižanje stebrička. Tudi če se stanovalci dogovorijo in v sili in neodložljivi potrebi zaradi višje sile parkirajo pred vhodom v hišo, tam ni dovoljeno parkirati. Vozniku, ki nikogar ne ovira, takoj prilepijo 80 evrov kazni! Četudi plača parkirni listek!Osebni dovoz nakupljenih življenjskih potreb je kazniv. Razen če niso županov pristaš. Potem lahko parkiraš na pločniku ali pa ti stalno rezervirajo prostor najmanj za avtobus! To in še številni grozljivi primeri so druga plat Jankovićeve ljudovlade, ki jo branijo in ščitijo njegovi častni Ljubljančani. Sedaj lahko vsak razume, zakaj je v Slovenji tako kriminalna politika do starostnikov. Ker niso pravi in niso privilegirani. Za njih, četudi po zaslugi ljubljanskega župana, oblast že poskrbi.

Težave, s katerimi se soočajo starejši in gibalno ovirani meščani Ljubljane

Nedavno je bil sin ljubljanskega župana zaradi davčnih utaj in ponarejanja listin obsojen na 2.000 eurov denarne kazni. Glede na dejstvo, da naj bi utajena denarna vsota bila »težka« okoli 60 0000 eurov, je to mala malenkost. Še zlasti, če upoštevamo, da bi enako ali višjo kazen dobila branjevka na tržnici, ki ne bi izdala računa za prodani peteršilj v znesku 70 centov. Baje nekateri ljudje že skačejo od veselja in iščejo priliko, da bi tudi oni utajili oziroma ukradli takšne vsote. Z utajeno vsoto in plačano (!) kaznijo, županov sin je v osebnem stečaju in ni jasno, ali jo bo plačal, bi namreč odlično živeli leto ali dve. Sicer pa je bilo takšno milo kazen pričakovati. Če sodišče razveljavi sodbo generalu Rupniku, je kazen županovemu sinu resnično krivična.Častni ljubljanski meščani v bran županove časti in likaTako vsaj misli skupina najuglednejših Slovencev, častnih meščanov Ljubljane, ki je izdala poziv, da se ohrani čast in lik ljubljanskega župana. Kot vse kaže gre oblikovanje Jankovićeve varde. Glede na njihovo stikanje glav na proslavi Dražgošah, je to rezultat tamkajšnjega prikritega sestanka. Revolucija teče dalje! »Najuglednejši Ljubljančani« s Kučanom na čelu namreč opozarjajo, da je Zoran Jankovič najuglednejši župan po Hribarju na čelu Ljubljane. Še Adlešič in marsikdo je pred njim, ni pa »naš«. Zato se ga ne priznavajo in ne omenjajo! Korak za obrambo ljubljanskega župana je samo predpriprava za poziv k denarni nabirki za plačilo kazni njegovega sina. Ni prav, da bo oče, ki toliko in tako enkratno dela za Ljubljano, za kar je, mimogrede bogato poplačan, poleg sramote še denarno trpel. Številka tekočega računa bo znana v najkrajšem možnem času.O tem, da je bilo v »Jankovičevem obdobju« Ljubljane veliko narejenega, ni dvoma. Ne razumem sicer, zakaj se nekateri čudijo, če nekdo za vrhunsko plačo in v tako dolgem obdobju tudi nekaj naredi. Ljudje imamo različno dioptrijo. Ob strani tudi puščamo vprašanje, koliko so lepotni popravki trajni in koliko je Ljubljana zaradi tega zadolžena. V to, koliko je župan zaradi tega osebno profitiral, se ne spuščam, ker ne vem.Starejši in gibalno ovirani stanovalci centra Ljubljane doživljajo Jankovićevo vlado kot velik terorSprašujem se, kdo ima predvsem od tega korist. Ljudje s težavami z gibanjem in invalidi gotovo ne. Za njih je vrsta objektov težko ali celo nedostopna, ker se sami ali brez pomoči bližnjih tem ne morejo približati. No, k mašam zaradi nedostopnosti cerkve, hodi čedalje manj ljudi, kar pa je tudi cilj Jankovićeve politične opcije in je vse skupaj lahko razumeti tudi kot protiversko dejavnost dejavnost.“So stvari, ki jih treba sovražiti. Po mojem mnenju je Katoliška cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti,” razglaša ena najvidnejših Jankovićevih branilk.No, pustimo to ob strani, saj je versko prepričanje, ne pa protiversko prepričanje in govorjenje, strogo osebna zadeva in se javnosti, tudi glede dostopnosti cerkva, ne tiče. Bodite srečni, umazane živali, da vam jih nismo podrli, bi rekel Štromajer, ki bo naslednji častni Ljubljančan! Škoda, da so na Jankovičevo tovrstno zaslugo njegovi branilci pozabili. Ni prav, da za opozarjanje na krivice, ki jih doživlja župan, delajo nove krivice. No, saj priznavajo, da nihče ni brez napak! Žal pa niso vse enake in še manj enako usodne. Nekateri, revni in v stiski so tatovi, politični odličneži kleptomani!Ne samo, da spomladi in v jeseni, ne morejo nemoteno do svojih stanovanj, ker stalno snemajo neke reklamne filme. Še huje je in to vsakodnevno. Ker so številna parkirišča rezervirana za vladne službe in električne avtomobile, samo v zadnjem času je njihovo število naraslo, ne moremo pred hišami parkirati. Niti takrat, ko prevažamo bolne ali otroke. Gre za kratenje temeljne človekove in ustavne pravice do uporabe lastnega stanovanja!Meščani Ljubljane prvega in drugega razredaLjubljanske odličneže to ne zanima, saj jim je posebni status dal človek, ki se na moralo, pravo in ustavo požvižga. Znan je primer, kako so nekega umirajočega po eni osrednjih ljubljanskih cest na bolniškem vozičku peljali do rešilca, ki ni imel naprave za znižanje stebrička. Tudi če se stanovalci dogovorijo in v sili in neodložljivi potrebi zaradi višje sile parkirajo pred vhodom v hišo, tam ni dovoljeno parkirati. Vozniku, ki nikogar ne ovira, takoj prilepijo 80 evrov kazni! Četudi plača parkirni listek!Osebni dovoz nakupljenih življenjskih potreb je kazniv. Razen če niso županov pristaš. Potem lahko parkiraš na pločniku ali pa ti stalno rezervirajo prostor najmanj za avtobus! To in še številni grozljivi primeri so druga plat Jankovićeve ljudovlade, ki jo branijo in ščitijo njegovi častni Ljubljančani. Sedaj lahko vsak razume, zakaj je v Slovenji tako kriminalna politika do starostnikov. Ker niso pravi in niso privilegirani. Za njih, četudi po zaslugi ljubljanskega župana, oblast že poskrbi.

politikadrugorazredna temaLjubljanamestna politikamestno redarstvostarejši Zoran Janković

Komentar Časnik.si

Težave, s katerimi se soočajo starejši in gibalno ovirani meščani Ljubljane
Nedavno je bil sin ljubljanskega župana zaradi davčnih utaj in ponarejanja listin obsojen na 2.000 eurov denarne kazni. Glede na dejstvo, da naj bi utajena denarna vsota bila »težka« okoli 60 0000 eurov, je to mala malenkost. Še zlasti, če upoštevamo, da bi enako ali višjo kazen dobila branjevka na tržnici, ki ne bi izdala računa za prodani peteršilj v znesku 70 centov. Baje nekateri ljudje že skačejo od veselja in iščejo priliko, da bi tudi oni utajili oziroma ukradli takšne vsote. Z utajeno vsoto in plačano (!) kaznijo, županov sin je v osebnem stečaju in ni jasno, ali jo bo plačal, bi namreč odlično živeli leto ali dve. Sicer pa je bilo takšno milo kazen pričakovati. Če sodišče razveljavi sodbo generalu Rupniku, je kazen županovemu sinu resnično krivična.Častni ljubljanski meščani v bran županove časti in likaTako vsaj misli skupina najuglednejših Slovencev, častnih meščanov Ljubljane, ki je izdala poziv, da se ohrani čast in lik ljubljanskega župana. Kot vse kaže gre oblikovanje Jankovićeve varde. Glede na njihovo stikanje glav na proslavi Dražgošah, je to rezultat tamkajšnjega prikritega sestanka. Revolucija teče dalje! »Najuglednejši Ljubljančani« s Kučanom na čelu namreč opozarjajo, da je Zoran Jankovič najuglednejši župan po Hribarju na čelu Ljubljane. Še Adlešič in marsikdo je pred njim, ni pa »naš«. Zato se ga ne priznavajo in ne omenjajo! Korak za obrambo ljubljanskega župana je samo predpriprava za poziv k denarni nabirki za plačilo kazni njegovega sina. Ni prav, da bo oče, ki toliko in tako enkratno dela za Ljubljano, za kar je, mimogrede bogato poplačan, poleg sramote še denarno trpel. Številka tekočega računa bo znana v najkrajšem možnem času.O tem, da je bilo v »Jankovičevem obdobju« Ljubljane veliko narejenega, ni dvoma. Ne razumem sicer, zakaj se nekateri čudijo, če nekdo za vrhunsko plačo in v tako dolgem obdobju tudi nekaj naredi. Ljudje imamo različno dioptrijo. Ob strani tudi puščamo vprašanje, koliko so lepotni popravki trajni in koliko je Ljubljana zaradi tega zadolžena. V to, koliko je župan zaradi tega osebno profitiral, se ne spuščam, ker ne vem.Starejši in gibalno ovirani stanovalci centra Ljubljane doživljajo Jankovićevo vlado kot velik terorSprašujem se, kdo ima predvsem od tega korist. Ljudje s težavami z gibanjem in invalidi gotovo ne. Za njih je vrsta objektov težko ali celo nedostopna, ker se sami ali brez pomoči bližnjih tem ne morejo približati. No, k mašam zaradi nedostopnosti cerkve, hodi čedalje manj ljudi, kar pa je tudi cilj Jankovićeve politične opcije in je vse skupaj lahko razumeti tudi kot protiversko dejavnost dejavnost.“So stvari, ki jih treba sovražiti. Po mojem mnenju je Katoliška cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti,” razglaša ena najvidnejših Jankovićevih branilk.No, pustimo to ob strani, saj je versko prepričanje, ne pa protiversko prepričanje in govorjenje, strogo osebna zadeva in se javnosti, tudi glede dostopnosti cerkva, ne tiče. Bodite srečni, umazane živali, da vam jih nismo podrli, bi rekel Štromajer, ki bo naslednji častni Ljubljančan! Škoda, da so na Jankovičevo tovrstno zaslugo njegovi branilci pozabili. Ni prav, da za opozarjanje na krivice, ki jih doživlja župan, delajo nove krivice. No, saj priznavajo, da nihče ni brez napak! Žal pa niso vse enake in še manj enako usodne. Nekateri, revni in v stiski so tatovi, politični odličneži kleptomani!Ne samo, da spomladi in v jeseni, ne morejo nemoteno do svojih stanovanj, ker stalno snemajo neke reklamne filme. Še huje je in to vsakodnevno. Ker so številna parkirišča rezervirana za vladne službe in električne avtomobile, samo v zadnjem času je njihovo število naraslo, ne moremo pred hišami parkirati. Niti takrat, ko prevažamo bolne ali otroke. Gre za kratenje temeljne človekove in ustavne pravice do uporabe lastnega stanovanja!Meščani Ljubljane prvega in drugega razredaLjubljanske odličneže to ne zanima, saj jim je posebni status dal človek, ki se na moralo, pravo in ustavo požvižga. Znan je primer, kako so nekega umirajočega po eni osrednjih ljubljanskih cest na bolniškem vozičku peljali do rešilca, ki ni imel naprave za znižanje stebrička. Tudi če se stanovalci dogovorijo in v sili in neodložljivi potrebi zaradi višje sile parkirajo pred vhodom v hišo, tam ni dovoljeno parkirati. Vozniku, ki nikogar ne ovira, takoj prilepijo 80 evrov kazni! Četudi plača parkirni listek!Osebni dovoz nakupljenih življenjskih potreb je kazniv. Razen če niso županov pristaš. Potem lahko parkiraš na pločniku ali pa ti stalno rezervirajo prostor najmanj za avtobus! To in še številni grozljivi primeri so druga plat Jankovićeve ljudovlade, ki jo branijo in ščitijo njegovi častni Ljubljančani. Sedaj lahko vsak razume, zakaj je v Slovenji tako kriminalna politika do starostnikov. Ker niso pravi in niso privilegirani. Za njih, četudi po zaslugi ljubljanskega župana, oblast že poskrbi.
VEČ ...|22. 1. 2020
Težave, s katerimi se soočajo starejši in gibalno ovirani meščani Ljubljane
Nedavno je bil sin ljubljanskega župana zaradi davčnih utaj in ponarejanja listin obsojen na 2.000 eurov denarne kazni. Glede na dejstvo, da naj bi utajena denarna vsota bila »težka« okoli 60 0000 eurov, je to mala malenkost. Še zlasti, če upoštevamo, da bi enako ali višjo kazen dobila branjevka na tržnici, ki ne bi izdala računa za prodani peteršilj v znesku 70 centov. Baje nekateri ljudje že skačejo od veselja in iščejo priliko, da bi tudi oni utajili oziroma ukradli takšne vsote. Z utajeno vsoto in plačano (!) kaznijo, županov sin je v osebnem stečaju in ni jasno, ali jo bo plačal, bi namreč odlično živeli leto ali dve. Sicer pa je bilo takšno milo kazen pričakovati. Če sodišče razveljavi sodbo generalu Rupniku, je kazen županovemu sinu resnično krivična.Častni ljubljanski meščani v bran županove časti in likaTako vsaj misli skupina najuglednejših Slovencev, častnih meščanov Ljubljane, ki je izdala poziv, da se ohrani čast in lik ljubljanskega župana. Kot vse kaže gre oblikovanje Jankovićeve varde. Glede na njihovo stikanje glav na proslavi Dražgošah, je to rezultat tamkajšnjega prikritega sestanka. Revolucija teče dalje! »Najuglednejši Ljubljančani« s Kučanom na čelu namreč opozarjajo, da je Zoran Jankovič najuglednejši župan po Hribarju na čelu Ljubljane. Še Adlešič in marsikdo je pred njim, ni pa »naš«. Zato se ga ne priznavajo in ne omenjajo! Korak za obrambo ljubljanskega župana je samo predpriprava za poziv k denarni nabirki za plačilo kazni njegovega sina. Ni prav, da bo oče, ki toliko in tako enkratno dela za Ljubljano, za kar je, mimogrede bogato poplačan, poleg sramote še denarno trpel. Številka tekočega računa bo znana v najkrajšem možnem času.O tem, da je bilo v »Jankovičevem obdobju« Ljubljane veliko narejenega, ni dvoma. Ne razumem sicer, zakaj se nekateri čudijo, če nekdo za vrhunsko plačo in v tako dolgem obdobju tudi nekaj naredi. Ljudje imamo različno dioptrijo. Ob strani tudi puščamo vprašanje, koliko so lepotni popravki trajni in koliko je Ljubljana zaradi tega zadolžena. V to, koliko je župan zaradi tega osebno profitiral, se ne spuščam, ker ne vem.Starejši in gibalno ovirani stanovalci centra Ljubljane doživljajo Jankovićevo vlado kot velik terorSprašujem se, kdo ima predvsem od tega korist. Ljudje s težavami z gibanjem in invalidi gotovo ne. Za njih je vrsta objektov težko ali celo nedostopna, ker se sami ali brez pomoči bližnjih tem ne morejo približati. No, k mašam zaradi nedostopnosti cerkve, hodi čedalje manj ljudi, kar pa je tudi cilj Jankovićeve politične opcije in je vse skupaj lahko razumeti tudi kot protiversko dejavnost dejavnost.“So stvari, ki jih treba sovražiti. Po mojem mnenju je Katoliška cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti,” razglaša ena najvidnejših Jankovićevih branilk.No, pustimo to ob strani, saj je versko prepričanje, ne pa protiversko prepričanje in govorjenje, strogo osebna zadeva in se javnosti, tudi glede dostopnosti cerkva, ne tiče. Bodite srečni, umazane živali, da vam jih nismo podrli, bi rekel Štromajer, ki bo naslednji častni Ljubljančan! Škoda, da so na Jankovičevo tovrstno zaslugo njegovi branilci pozabili. Ni prav, da za opozarjanje na krivice, ki jih doživlja župan, delajo nove krivice. No, saj priznavajo, da nihče ni brez napak! Žal pa niso vse enake in še manj enako usodne. Nekateri, revni in v stiski so tatovi, politični odličneži kleptomani!Ne samo, da spomladi in v jeseni, ne morejo nemoteno do svojih stanovanj, ker stalno snemajo neke reklamne filme. Še huje je in to vsakodnevno. Ker so številna parkirišča rezervirana za vladne službe in električne avtomobile, samo v zadnjem času je njihovo število naraslo, ne moremo pred hišami parkirati. Niti takrat, ko prevažamo bolne ali otroke. Gre za kratenje temeljne človekove in ustavne pravice do uporabe lastnega stanovanja!Meščani Ljubljane prvega in drugega razredaLjubljanske odličneže to ne zanima, saj jim je posebni status dal človek, ki se na moralo, pravo in ustavo požvižga. Znan je primer, kako so nekega umirajočega po eni osrednjih ljubljanskih cest na bolniškem vozičku peljali do rešilca, ki ni imel naprave za znižanje stebrička. Tudi če se stanovalci dogovorijo in v sili in neodložljivi potrebi zaradi višje sile parkirajo pred vhodom v hišo, tam ni dovoljeno parkirati. Vozniku, ki nikogar ne ovira, takoj prilepijo 80 evrov kazni! Četudi plača parkirni listek!Osebni dovoz nakupljenih življenjskih potreb je kazniv. Razen če niso županov pristaš. Potem lahko parkiraš na pločniku ali pa ti stalno rezervirajo prostor najmanj za avtobus! To in še številni grozljivi primeri so druga plat Jankovićeve ljudovlade, ki jo branijo in ščitijo njegovi častni Ljubljančani. Sedaj lahko vsak razume, zakaj je v Slovenji tako kriminalna politika do starostnikov. Ker niso pravi in niso privilegirani. Za njih, četudi po zaslugi ljubljanskega župana, oblast že poskrbi.

Stane Granda

politikadrugorazredna temaLjubljanamestna politikamestno redarstvostarejši Zoran Janković

Svetovalnica

VEČ ...|20. 1. 2020
Vplivu kozmetike na naše telo

Jutranjo svetovalno oddajo je tokrat obogatila gostja Viviana Golja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s katero smo se pogovarjali o vplivu kozmetike na naše telo in naše zdravje.

Vplivu kozmetike na naše telo

Jutranjo svetovalno oddajo je tokrat obogatila gostja Viviana Golja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s katero smo se pogovarjali o vplivu kozmetike na naše telo in naše zdravje.

svetovanjezdravstvo

Svetovalnica

Vplivu kozmetike na naše telo
Jutranjo svetovalno oddajo je tokrat obogatila gostja Viviana Golja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s katero smo se pogovarjali o vplivu kozmetike na naše telo in naše zdravje.
VEČ ...|20. 1. 2020
Vplivu kozmetike na naše telo
Jutranjo svetovalno oddajo je tokrat obogatila gostja Viviana Golja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s katero smo se pogovarjali o vplivu kozmetike na naše telo in naše zdravje.

Tanja Dominko

svetovanjezdravstvo

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|19. 1. 2020
Teden molitve za edinost kristjanov

Ustavili smo se pri knjigi o celibatu, ki je v preteklih dneh razburila javnosti. Sploh, ker je bil kot soavtor naveden zaslužni papež Benedikt VI., ki je med tem že zahteval umik soavtorstva. Drug del oddaje smo namenili tednu molitve za edinost kristjanov.

Teden molitve za edinost kristjanov

Ustavili smo se pri knjigi o celibatu, ki je v preteklih dneh razburila javnosti. Sploh, ker je bil kot soavtor naveden zaslužni papež Benedikt VI., ki je med tem že zahteval umik soavtorstva. Drug del oddaje smo namenili tednu molitve za edinost kristjanov.

cerkevdružbapapežcelibatekumenizem

Iz življenja vesoljne Cerkve

Teden molitve za edinost kristjanov
Ustavili smo se pri knjigi o celibatu, ki je v preteklih dneh razburila javnosti. Sploh, ker je bil kot soavtor naveden zaslužni papež Benedikt VI., ki je med tem že zahteval umik soavtorstva. Drug del oddaje smo namenili tednu molitve za edinost kristjanov.
VEČ ...|19. 1. 2020
Teden molitve za edinost kristjanov
Ustavili smo se pri knjigi o celibatu, ki je v preteklih dneh razburila javnosti. Sploh, ker je bil kot soavtor naveden zaslužni papež Benedikt VI., ki je med tem že zahteval umik soavtorstva. Drug del oddaje smo namenili tednu molitve za edinost kristjanov.

Marjana Debevec

cerkevdružbapapežcelibatekumenizem

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 1. 2020
Peter Merše: Nova koalicija je potencialno možna

V javnosti so zaokrožile informacije, da se v ozadju pripravlja nova politična koalicija v parlamentu. V nedeljski oddaji Politično na RTV Slovenija je namreč Janez Janša nakazal na možnost spremembe vlade. Da pogovori o novi vladi ves čas potekajo, je povedal tudi predsednik NSi Matej Tonin. Dogajanje je za Radio Ognjišče ocenil komentator na portalu Domovina.je Peter Merše.

Peter Merše: Nova koalicija je potencialno možna

V javnosti so zaokrožile informacije, da se v ozadju pripravlja nova politična koalicija v parlamentu. V nedeljski oddaji Politično na RTV Slovenija je namreč Janez Janša nakazal na možnost spremembe vlade. Da pogovori o novi vladi ves čas potekajo, je povedal tudi predsednik NSi Matej Tonin. Dogajanje je za Radio Ognjišče ocenil komentator na portalu Domovina.je Peter Merše.

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

Peter Merše: Nova koalicija je potencialno možna
V javnosti so zaokrožile informacije, da se v ozadju pripravlja nova politična koalicija v parlamentu. V nedeljski oddaji Politično na RTV Slovenija je namreč Janez Janša nakazal na možnost spremembe vlade. Da pogovori o novi vladi ves čas potekajo, je povedal tudi predsednik NSi Matej Tonin. Dogajanje je za Radio Ognjišče ocenil komentator na portalu Domovina.je Peter Merše.
VEČ ...|14. 1. 2020
Peter Merše: Nova koalicija je potencialno možna
V javnosti so zaokrožile informacije, da se v ozadju pripravlja nova politična koalicija v parlamentu. V nedeljski oddaji Politično na RTV Slovenija je namreč Janez Janša nakazal na možnost spremembe vlade. Da pogovori o novi vladi ves čas potekajo, je povedal tudi predsednik NSi Matej Tonin. Dogajanje je za Radio Ognjišče ocenil komentator na portalu Domovina.je Peter Merše.

Alen Salihović

infopolitikapogovor

Komentar Domovina.je

VEČ ...|13. 1. 2020
Rok Frelih: Na plečih pripadnikov Slovenske vojske v Iraku se sedaj bije politični boj doline Šentflorjanske

Šesterica slovenskih vojakov se je iz Iraka vrnila v domovino, javnost pa se je razdelila. Nekateri vrnitev podpirajo, nekateri ji nasprotujejo, v resnici pa se spet moramo soočati z nizkotnim dejstvom, da se na plečih Slovenske vojske in njenih pripadnikov odvija boj za politične točke.

Rok Frelih: Na plečih pripadnikov Slovenske vojske v Iraku se sedaj bije politični boj doline Šentflorjanske

Šesterica slovenskih vojakov se je iz Iraka vrnila v domovino, javnost pa se je razdelila. Nekateri vrnitev podpirajo, nekateri ji nasprotujejo, v resnici pa se spet moramo soočati z nizkotnim dejstvom, da se na plečih Slovenske vojske in njenih pripadnikov odvija boj za politične točke.

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

Rok Frelih: Na plečih pripadnikov Slovenske vojske v Iraku se sedaj bije politični boj doline Šentflorjanske
Šesterica slovenskih vojakov se je iz Iraka vrnila v domovino, javnost pa se je razdelila. Nekateri vrnitev podpirajo, nekateri ji nasprotujejo, v resnici pa se spet moramo soočati z nizkotnim dejstvom, da se na plečih Slovenske vojske in njenih pripadnikov odvija boj za politične točke.
VEČ ...|13. 1. 2020
Rok Frelih: Na plečih pripadnikov Slovenske vojske v Iraku se sedaj bije politični boj doline Šentflorjanske
Šesterica slovenskih vojakov se je iz Iraka vrnila v domovino, javnost pa se je razdelila. Nekateri vrnitev podpirajo, nekateri ji nasprotujejo, v resnici pa se spet moramo soočati z nizkotnim dejstvom, da se na plečih Slovenske vojske in njenih pripadnikov odvija boj za politične točke.

Rok Frelih

politikadružbakomentar

Karitas

VEČ ...|5. 1. 2020
Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola

V prvi oddaji Karitas v novem letu smo gostili medicinsko sestro Tatjano Lekšan, ki je izvajalka v programu SOPA - Skupaj za odgovorno pitje alkohola, in Roka Zaletela z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V projektu sodeluje tudi Slovenska karitas.

Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola

V prvi oddaji Karitas v novem letu smo gostili medicinsko sestro Tatjano Lekšan, ki je izvajalka v programu SOPA - Skupaj za odgovorno pitje alkohola, in Roka Zaletela z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V projektu sodeluje tudi Slovenska karitas.

družbapogovorzdravstvoSOPA

Karitas

Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola
V prvi oddaji Karitas v novem letu smo gostili medicinsko sestro Tatjano Lekšan, ki je izvajalka v programu SOPA - Skupaj za odgovorno pitje alkohola, in Roka Zaletela z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V projektu sodeluje tudi Slovenska karitas.
VEČ ...|5. 1. 2020
Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola
V prvi oddaji Karitas v novem letu smo gostili medicinsko sestro Tatjano Lekšan, ki je izvajalka v programu SOPA - Skupaj za odgovorno pitje alkohola, in Roka Zaletela z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V projektu sodeluje tudi Slovenska karitas.

Petra Stopar

družbapogovorzdravstvoSOPA

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Komentar Domovina.je

Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.
VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Dr. Ivan Štuhec

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 11. 2019
Teden zaporov

Krščanske skupnosti že tradicionalno en teden v letu namenijo osveščanju javnosti o zaporih, predvsem pa molitvi za zapornike in z njimi povezane osebe. K sodelovanju v pobudah letošnjega tedna zaporov vabi tudi slovenski Zaporniški vikariat. Pogovarjali smo se z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem.

Teden zaporov

Krščanske skupnosti že tradicionalno en teden v letu namenijo osveščanju javnosti o zaporih, predvsem pa molitvi za zapornike in z njimi povezane osebe. K sodelovanju v pobudah letošnjega tedna zaporov vabi tudi slovenski Zaporniški vikariat. Pogovarjali smo se z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem.

duhovnostpogovorinfo

Informativni prispevki

Teden zaporov
Krščanske skupnosti že tradicionalno en teden v letu namenijo osveščanju javnosti o zaporih, predvsem pa molitvi za zapornike in z njimi povezane osebe. K sodelovanju v pobudah letošnjega tedna zaporov vabi tudi slovenski Zaporniški vikariat. Pogovarjali smo se z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem.
VEČ ...|18. 11. 2019
Teden zaporov
Krščanske skupnosti že tradicionalno en teden v letu namenijo osveščanju javnosti o zaporih, predvsem pa molitvi za zapornike in z njimi povezane osebe. K sodelovanju v pobudah letošnjega tedna zaporov vabi tudi slovenski Zaporniški vikariat. Pogovarjali smo se z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem.

Petra Stopar

duhovnostpogovorinfo

Pojdite in učite

VEČ ...|17. 11. 2019
Projekt MIND in preseljevanja v Burundiju

Tokrat smo prek pogovora, ki je nastal v Burundiju, opozorili na triletni mednarodni projekt MIND – Migracije, povezanost., razvoj, ki je nastal kot odgovor na družbene razmere z namenom: da splošno javnost opozori na pomen univerzalnega trajnostnega razvoja, predstavi temeljne vzroke migracij in njihovo povezanost s trajnostnim razvojem. Vanj je vključena tudi Slovenska Karitas. Slišali ste pogovor, ki je nastal na misijonu Ruzo v Burundiju. Gostili smo sodelavko Karitas Jano Lampe.

Projekt MIND in preseljevanja v Burundiju

Tokrat smo prek pogovora, ki je nastal v Burundiju, opozorili na triletni mednarodni projekt MIND – Migracije, povezanost., razvoj, ki je nastal kot odgovor na družbene razmere z namenom: da splošno javnost opozori na pomen univerzalnega trajnostnega razvoja, predstavi temeljne vzroke migracij in njihovo povezanost s trajnostnim razvojem. Vanj je vključena tudi Slovenska Karitas. Slišali ste pogovor, ki je nastal na misijonu Ruzo v Burundiju. Gostili smo sodelavko Karitas Jano Lampe.

družbapogovormisijoniBurundiSlovenska Karitasprogram MINDJana Lampe

Pojdite in učite

Projekt MIND in preseljevanja v Burundiju
Tokrat smo prek pogovora, ki je nastal v Burundiju, opozorili na triletni mednarodni projekt MIND – Migracije, povezanost., razvoj, ki je nastal kot odgovor na družbene razmere z namenom: da splošno javnost opozori na pomen univerzalnega trajnostnega razvoja, predstavi temeljne vzroke migracij in njihovo povezanost s trajnostnim razvojem. Vanj je vključena tudi Slovenska Karitas. Slišali ste pogovor, ki je nastal na misijonu Ruzo v Burundiju. Gostili smo sodelavko Karitas Jano Lampe.
VEČ ...|17. 11. 2019
Projekt MIND in preseljevanja v Burundiju
Tokrat smo prek pogovora, ki je nastal v Burundiju, opozorili na triletni mednarodni projekt MIND – Migracije, povezanost., razvoj, ki je nastal kot odgovor na družbene razmere z namenom: da splošno javnost opozori na pomen univerzalnega trajnostnega razvoja, predstavi temeljne vzroke migracij in njihovo povezanost s trajnostnim razvojem. Vanj je vključena tudi Slovenska Karitas. Slišali ste pogovor, ki je nastal na misijonu Ruzo v Burundiju. Gostili smo sodelavko Karitas Jano Lampe.

Jure Sešek

družbapogovormisijoniBurundiSlovenska Karitasprogram MINDJana Lampe

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Komentar Časnik.si

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.
VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Franci Feltrin

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 10. 2019
Katedrala svobode opozorila na nedopustno državno omejevanje zasebne pobude

Kaj je skupnega problemom, ki jih imajo zasebne pobude, od šol do lekarn in univerz? Težav je veliko, ampak skupna vsem je podrejenost državnim organom, ki birokratsko ovirajo in omejujejo svobodno gospodarsko dejavnost, ustvarjalnost in podjetnost. To je ena od ugotovitev udeležencev konvencije, ki jo je v Ljubljani pripravila Katedrala svobode.V prispevku boste slišali: Dr. Matevž Gorenšek, dr. med., predsednik Odbora za zasebno dejavnost pri Zdravniški zbornici SlovenijeBrano Meh, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Matija Centrih, mag. farm., Strokovno združenje lekarnarjev SlovenijeDarinka Rakovec, direktorica Visoke šole za gradbeno inženirstvo KranjMatej Mušič, direktor podjetja Taktika aktiv d.o.o. in predstavnik Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov

Katedrala svobode opozorila na nedopustno državno omejevanje zasebne pobude

Kaj je skupnega problemom, ki jih imajo zasebne pobude, od šol do lekarn in univerz? Težav je veliko, ampak skupna vsem je podrejenost državnim organom, ki birokratsko ovirajo in omejujejo svobodno gospodarsko dejavnost, ustvarjalnost in podjetnost. To je ena od ugotovitev udeležencev konvencije, ki jo je v Ljubljani pripravila Katedrala svobode.V prispevku boste slišali: Dr. Matevž Gorenšek, dr. med., predsednik Odbora za zasebno dejavnost pri Zdravniški zbornici SlovenijeBrano Meh, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Matija Centrih, mag. farm., Strokovno združenje lekarnarjev SlovenijeDarinka Rakovec, direktorica Visoke šole za gradbeno inženirstvo KranjMatej Mušič, direktor podjetja Taktika aktiv d.o.o. in predstavnik Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov

katedrala svobodezasebnojavnoinfopolitika

Informativni prispevki

Katedrala svobode opozorila na nedopustno državno omejevanje zasebne pobude
Kaj je skupnega problemom, ki jih imajo zasebne pobude, od šol do lekarn in univerz? Težav je veliko, ampak skupna vsem je podrejenost državnim organom, ki birokratsko ovirajo in omejujejo svobodno gospodarsko dejavnost, ustvarjalnost in podjetnost. To je ena od ugotovitev udeležencev konvencije, ki jo je v Ljubljani pripravila Katedrala svobode.V prispevku boste slišali: Dr. Matevž Gorenšek, dr. med., predsednik Odbora za zasebno dejavnost pri Zdravniški zbornici SlovenijeBrano Meh, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Matija Centrih, mag. farm., Strokovno združenje lekarnarjev SlovenijeDarinka Rakovec, direktorica Visoke šole za gradbeno inženirstvo KranjMatej Mušič, direktor podjetja Taktika aktiv d.o.o. in predstavnik Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov
VEČ ...|17. 10. 2019
Katedrala svobode opozorila na nedopustno državno omejevanje zasebne pobude
Kaj je skupnega problemom, ki jih imajo zasebne pobude, od šol do lekarn in univerz? Težav je veliko, ampak skupna vsem je podrejenost državnim organom, ki birokratsko ovirajo in omejujejo svobodno gospodarsko dejavnost, ustvarjalnost in podjetnost. To je ena od ugotovitev udeležencev konvencije, ki jo je v Ljubljani pripravila Katedrala svobode.V prispevku boste slišali: Dr. Matevž Gorenšek, dr. med., predsednik Odbora za zasebno dejavnost pri Zdravniški zbornici SlovenijeBrano Meh, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Matija Centrih, mag. farm., Strokovno združenje lekarnarjev SlovenijeDarinka Rakovec, direktorica Visoke šole za gradbeno inženirstvo KranjMatej Mušič, direktor podjetja Taktika aktiv d.o.o. in predstavnik Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov

Alen Salihović

katedrala svobodezasebnojavnoinfopolitika

Naš pogled

VEČ ...|1. 10. 2019
Ekologija

Nedavni nastop najstnice Grete Thunberg na zasedežu ZN je ponovno oživil javno debato o varovanju okolja. Kdo je za onesnaževanje najbolj odgovoren, na kakšen način naj bi se vsak med nami soočal s tem problemom? To so vprašanja, ki si jih je v komentarju zastavil avtor Jože Bartolj.

Ekologija

Nedavni nastop najstnice Grete Thunberg na zasedežu ZN je ponovno oživil javno debato o varovanju okolja. Kdo je za onesnaževanje najbolj odgovoren, na kakšen način naj bi se vsak med nami soočal s tem problemom? To so vprašanja, ki si jih je v komentarju zastavil avtor Jože Bartolj.

komentarnaravavzgojamladi

Naš pogled

Ekologija
Nedavni nastop najstnice Grete Thunberg na zasedežu ZN je ponovno oživil javno debato o varovanju okolja. Kdo je za onesnaževanje najbolj odgovoren, na kakšen način naj bi se vsak med nami soočal s tem problemom? To so vprašanja, ki si jih je v komentarju zastavil avtor Jože Bartolj.
VEČ ...|1. 10. 2019
Ekologija
Nedavni nastop najstnice Grete Thunberg na zasedežu ZN je ponovno oživil javno debato o varovanju okolja. Kdo je za onesnaževanje najbolj odgovoren, na kakšen način naj bi se vsak med nami soočal s tem problemom? To so vprašanja, ki si jih je v komentarju zastavil avtor Jože Bartolj.

Jože Bartolj

komentarnaravavzgojamladi

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 9. 2019
Pravica vedeti vs. boj proti sovražnemu govoru

Javnost ima pravico vedeti. Naj jo dosledno uveljavljamo, vabi 28. september, svetovni dan pravice vedeti. Zagotavljati čim boljšo informiranost ljudi je prvo vodilo dela novinarjev. Pri tem se srečujejo z različnimi izzivi, med njimi je tudi tako imenovani sovražni govor. Boj proti temu pojavu se lahko sprevrže v prirejanje dejanskega stanja, se boji predsednik Združenja novinarjev in publicistov dr. Matevž Tomšič.

Pravica vedeti vs. boj proti sovražnemu govoru

Javnost ima pravico vedeti. Naj jo dosledno uveljavljamo, vabi 28. september, svetovni dan pravice vedeti. Zagotavljati čim boljšo informiranost ljudi je prvo vodilo dela novinarjev. Pri tem se srečujejo z različnimi izzivi, med njimi je tudi tako imenovani sovražni govor. Boj proti temu pojavu se lahko sprevrže v prirejanje dejanskega stanja, se boji predsednik Združenja novinarjev in publicistov dr. Matevž Tomšič.

družbainfopogovor

Informativni prispevki

Pravica vedeti vs. boj proti sovražnemu govoru
Javnost ima pravico vedeti. Naj jo dosledno uveljavljamo, vabi 28. september, svetovni dan pravice vedeti. Zagotavljati čim boljšo informiranost ljudi je prvo vodilo dela novinarjev. Pri tem se srečujejo z različnimi izzivi, med njimi je tudi tako imenovani sovražni govor. Boj proti temu pojavu se lahko sprevrže v prirejanje dejanskega stanja, se boji predsednik Združenja novinarjev in publicistov dr. Matevž Tomšič.
VEČ ...|27. 9. 2019
Pravica vedeti vs. boj proti sovražnemu govoru
Javnost ima pravico vedeti. Naj jo dosledno uveljavljamo, vabi 28. september, svetovni dan pravice vedeti. Zagotavljati čim boljšo informiranost ljudi je prvo vodilo dela novinarjev. Pri tem se srečujejo z različnimi izzivi, med njimi je tudi tako imenovani sovražni govor. Boj proti temu pojavu se lahko sprevrže v prirejanje dejanskega stanja, se boji predsednik Združenja novinarjev in publicistov dr. Matevž Tomšič.

Helena Križnik

družbainfopogovor

Pogovor o

VEČ ...|18. 9. 2019
Živeti in preživeti z zvermi?

Ob pogledu na medijske objave zadnjih tednov se zdi, da obstaja več resnic o velikih zvereh in njihovem širjenju v slovenskem pa tudi širšem evropskem prostoru. In da se dnevno rojevajo nove. Tako smo včeraj zgodaj zjutraj dobili svarilo strokovnjakov biotehniške fakultete, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Zdi se, da je bilo bolj kot javnosti namenjeno tik pred zdajci sklicani Skupini za optimizacijo upravljanja z divjimi zvermi, ki je včeraj imela prvi sestanek. Dejstva pa so preprosta in resnica je le ena: Zveri so se prenamnožile in po zakonitostih svojega bivanja iščejo hrano in prostor pod soncem. Uradni podatki o približno 80 do 100 volkovih in 800 do 1000 medvedih z začetka letošnjega leta nujno potrebujejo uradni popravek z letošnjim prirastkom populacije, tako dobljene številke pa pametno ukrepanje, sicer nas prihodnjo pomlad čaka zlom živinoreje. A pri vsem tem bi bilo zdravilno, da kdaj pa kdaj pustimo ob strani stroko, in utišamo politiko, ter prisluhnemo ljudem, ki morajo s temi zvermi iz dneva v dan živeti in preživeti. V naš studio smo zato povabili predstavnike vseh štirih civilnih iniciativ.

Živeti in preživeti z zvermi?

Ob pogledu na medijske objave zadnjih tednov se zdi, da obstaja več resnic o velikih zvereh in njihovem širjenju v slovenskem pa tudi širšem evropskem prostoru. In da se dnevno rojevajo nove. Tako smo včeraj zgodaj zjutraj dobili svarilo strokovnjakov biotehniške fakultete, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Zdi se, da je bilo bolj kot javnosti namenjeno tik pred zdajci sklicani Skupini za optimizacijo upravljanja z divjimi zvermi, ki je včeraj imela prvi sestanek. Dejstva pa so preprosta in resnica je le ena: Zveri so se prenamnožile in po zakonitostih svojega bivanja iščejo hrano in prostor pod soncem. Uradni podatki o približno 80 do 100 volkovih in 800 do 1000 medvedih z začetka letošnjega leta nujno potrebujejo uradni popravek z letošnjim prirastkom populacije, tako dobljene številke pa pametno ukrepanje, sicer nas prihodnjo pomlad čaka zlom živinoreje. A pri vsem tem bi bilo zdravilno, da kdaj pa kdaj pustimo ob strani stroko, in utišamo politiko, ter prisluhnemo ljudem, ki morajo s temi zvermi iz dneva v dan živeti in preživeti. V naš studio smo zato povabili predstavnike vseh štirih civilnih iniciativ.

kmetijstvopolitikanarava

Pogovor o

Živeti in preživeti z zvermi?
Ob pogledu na medijske objave zadnjih tednov se zdi, da obstaja več resnic o velikih zvereh in njihovem širjenju v slovenskem pa tudi širšem evropskem prostoru. In da se dnevno rojevajo nove. Tako smo včeraj zgodaj zjutraj dobili svarilo strokovnjakov biotehniške fakultete, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Zdi se, da je bilo bolj kot javnosti namenjeno tik pred zdajci sklicani Skupini za optimizacijo upravljanja z divjimi zvermi, ki je včeraj imela prvi sestanek. Dejstva pa so preprosta in resnica je le ena: Zveri so se prenamnožile in po zakonitostih svojega bivanja iščejo hrano in prostor pod soncem. Uradni podatki o približno 80 do 100 volkovih in 800 do 1000 medvedih z začetka letošnjega leta nujno potrebujejo uradni popravek z letošnjim prirastkom populacije, tako dobljene številke pa pametno ukrepanje, sicer nas prihodnjo pomlad čaka zlom živinoreje. A pri vsem tem bi bilo zdravilno, da kdaj pa kdaj pustimo ob strani stroko, in utišamo politiko, ter prisluhnemo ljudem, ki morajo s temi zvermi iz dneva v dan živeti in preživeti. V naš studio smo zato povabili predstavnike vseh štirih civilnih iniciativ.
VEČ ...|18. 9. 2019
Živeti in preživeti z zvermi?
Ob pogledu na medijske objave zadnjih tednov se zdi, da obstaja več resnic o velikih zvereh in njihovem širjenju v slovenskem pa tudi širšem evropskem prostoru. In da se dnevno rojevajo nove. Tako smo včeraj zgodaj zjutraj dobili svarilo strokovnjakov biotehniške fakultete, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Zdi se, da je bilo bolj kot javnosti namenjeno tik pred zdajci sklicani Skupini za optimizacijo upravljanja z divjimi zvermi, ki je včeraj imela prvi sestanek. Dejstva pa so preprosta in resnica je le ena: Zveri so se prenamnožile in po zakonitostih svojega bivanja iščejo hrano in prostor pod soncem. Uradni podatki o približno 80 do 100 volkovih in 800 do 1000 medvedih z začetka letošnjega leta nujno potrebujejo uradni popravek z letošnjim prirastkom populacije, tako dobljene številke pa pametno ukrepanje, sicer nas prihodnjo pomlad čaka zlom živinoreje. A pri vsem tem bi bilo zdravilno, da kdaj pa kdaj pustimo ob strani stroko, in utišamo politiko, ter prisluhnemo ljudem, ki morajo s temi zvermi iz dneva v dan živeti in preživeti. V naš studio smo zato povabili predstavnike vseh štirih civilnih iniciativ.

Petra Stopar

kmetijstvopolitikanarava

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 9. 2019
Kustos za en dan Rafko Valenčič - Razstava Aleša Novaka - KD Mohorjan Prevalje vabi na glasbeno jesen

Narodna galerija vabi jutri na javno vodstvo v okviru cikla Kustos za en dan, ko bo nastopil prof. dr. Rafko Valenčič.Galerija Kemijskega inštituta v Ljubljani vabi na razstavo kiparskih del Boštjana Novaka z naslovom »Abstraktni ključ«.Prihaja bogata glasbena jesen KD Mohorjan Prevalje, ki jo posvečajo sto letnici prihoda Mohorjeve iz Celovca na Prevalje in 85. letnici rojstva Lojzeta Lebiča.

Kustos za en dan Rafko Valenčič - Razstava Aleša Novaka - KD Mohorjan Prevalje vabi na glasbeno jesen

Narodna galerija vabi jutri na javno vodstvo v okviru cikla Kustos za en dan, ko bo nastopil prof. dr. Rafko Valenčič.Galerija Kemijskega inštituta v Ljubljani vabi na razstavo kiparskih del Boštjana Novaka z naslovom »Abstraktni ključ«.Prihaja bogata glasbena jesen KD Mohorjan Prevalje, ki jo posvečajo sto letnici prihoda Mohorjeve iz Celovca na Prevalje in 85. letnici rojstva Lojzeta Lebiča.

kulturaRafko ValenčičJožko KertBoštjan Novak

Kulturni utrinki

Kustos za en dan Rafko Valenčič - Razstava Aleša Novaka - KD Mohorjan Prevalje vabi na glasbeno jesen
Narodna galerija vabi jutri na javno vodstvo v okviru cikla Kustos za en dan, ko bo nastopil prof. dr. Rafko Valenčič.Galerija Kemijskega inštituta v Ljubljani vabi na razstavo kiparskih del Boštjana Novaka z naslovom »Abstraktni ključ«.Prihaja bogata glasbena jesen KD Mohorjan Prevalje, ki jo posvečajo sto letnici prihoda Mohorjeve iz Celovca na Prevalje in 85. letnici rojstva Lojzeta Lebiča.
VEČ ...|18. 9. 2019
Kustos za en dan Rafko Valenčič - Razstava Aleša Novaka - KD Mohorjan Prevalje vabi na glasbeno jesen
Narodna galerija vabi jutri na javno vodstvo v okviru cikla Kustos za en dan, ko bo nastopil prof. dr. Rafko Valenčič.Galerija Kemijskega inštituta v Ljubljani vabi na razstavo kiparskih del Boštjana Novaka z naslovom »Abstraktni ključ«.Prihaja bogata glasbena jesen KD Mohorjan Prevalje, ki jo posvečajo sto letnici prihoda Mohorjeve iz Celovca na Prevalje in 85. letnici rojstva Lojzeta Lebiča.

Jože Bartolj

kulturaRafko ValenčičJožko KertBoštjan Novak

Komentar Časnik.si

VEČ ...|18. 9. 2019
Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo

29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo

29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

infokomentarčasnikpolitika

Komentar Časnik.si

Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo
29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.
VEČ ...|18. 9. 2019
Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo
29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

Toni Mrvič

infokomentarčasnikpolitika

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|23. 11. 2020
Nismo nacionalisti, če praznujemo dan Rudolfa Maistra

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo se dotaknili vprašanj povezanih s Poljsko in Madžarsko, pokroviteljskega odnosa Evrope do njenega vzhoda. Beseda je tekla tudi o terorističnih akcijah muslimanskih skrajnežev v Evropi in sprotni kovid situaciji pri nas. Prav tako pa o političnem fanatizmu, ki preprečuje skupni nastop strank v času pandemije.

Nismo nacionalisti, če praznujemo dan Rudolfa Maistra

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo se dotaknili vprašanj povezanih s Poljsko in Madžarsko, pokroviteljskega odnosa Evrope do njenega vzhoda. Beseda je tekla tudi o terorističnih akcijah muslimanskih skrajnežev v Evropi in sprotni kovid situaciji pri nas. Prav tako pa o političnem fanatizmu, ki preprečuje skupni nastop strank v času pandemije.

Jože Bartolj

družbapolitikakomentar

Duhovna misel

VEČ ...|25. 11. 2020
Kako odgovarjati

Todapreden se bo vse to zgodilo, bodo stegnili roke po vas, preganjalivas bodo, izročali v shodnice in ječe in zaradi mojega imenavlačili pred kralje in oblastnike. Vam pa bo to dalo priložnost zapričevanje.

(Lk 21, 12-13)

Kako odgovarjati

Todapreden se bo vse to zgodilo, bodo stegnili roke po vas, preganjalivas bodo, izročali v shodnice in ječe in zaradi mojega imenavlačili pred kralje in oblastnike. Vam pa bo to dalo priložnost zapričevanje.

(Lk 21, 12-13)

Gregor Čušin

duhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|22. 11. 2020
Nerazumljive razmere pri odkupu govejega in prašičjega mesa

V tokratni oddaji smo se ustavili ob ukrepih šestega svežnja zakonodaje za odpravo posledic pandemije koronaviruusa, še posebej v pogledu na področje prašičereje in govedoreje. Predstavili pa smo tudi zgodbe bercetove marmelade.

Nerazumljive razmere pri odkupu govejega in prašičjega mesa

V tokratni oddaji smo se ustavili ob ukrepih šestega svežnja zakonodaje za odpravo posledic pandemije koronaviruusa, še posebej v pogledu na področje prašičereje in govedoreje. Predstavili pa smo tudi zgodbe bercetove marmelade.

Robert Božič

kmetijstvopogovorpolitika

Naš gost

VEČ ...|21. 11. 2020
Miha Ledinek

Tokrat smo pravzaprav gostili Šmarno goro. Z nami je bil legendarni oskrbnik gostilne na najbolj obleganem vrhu Ljubljane. Pogovarjali smo se o težkih začetkih, lepoti gostinskega poklica, ljubezni do družine, domovine in prijateljev. Miha Ledinek je nagrajenec za življenjsko delo na področju gostinstva, njihova družinska gostilna je pred leti prejela Turistični nagelj in naziv Gostilna Slovenija. Vabljeni na Šmarno goro, z nami je bil gost, ki pravi, da v svojem življenju ne bi spremenil ničesar. Rad živi in veselje razdaja okrog.

Miha Ledinek

Tokrat smo pravzaprav gostili Šmarno goro. Z nami je bil legendarni oskrbnik gostilne na najbolj obleganem vrhu Ljubljane. Pogovarjali smo se o težkih začetkih, lepoti gostinskega poklica, ljubezni do družine, domovine in prijateljev. Miha Ledinek je nagrajenec za življenjsko delo na področju gostinstva, njihova družinska gostilna je pred leti prejela Turistični nagelj in naziv Gostilna Slovenija. Vabljeni na Šmarno goro, z nami je bil gost, ki pravi, da v svojem življenju ne bi spremenil ničesar. Rad živi in veselje razdaja okrog.

Jure Sešek

pogovorgostilnaŠmarna goraMiha Ledinek

Globine

VEČ ...|10. 11. 2020
O žalovanju

V novembrskih Globinah smo razmišljali o temi, ki jo hitro odrinemo na stran: o žalovanju in poslavljanju. V resnici je smrt vsak trenutek blizu, kar morda bolj občutimo v časih, ko svet stiska pandemija... Z nami je bil turniški župnik minorit p. Toni Brinjovc, ki je delil svoj pogled na zmotna prepričanja o žalovanju, ki so še kako razširjenja med nami. Povezava do video posnetka oddaje: https://www.facebook.com/RadioOgnjisce/videos/801050024029466/

O žalovanju

V novembrskih Globinah smo razmišljali o temi, ki jo hitro odrinemo na stran: o žalovanju in poslavljanju. V resnici je smrt vsak trenutek blizu, kar morda bolj občutimo v časih, ko svet stiska pandemija... Z nami je bil turniški župnik minorit p. Toni Brinjovc, ki je delil svoj pogled na zmotna prepričanja o žalovanju, ki so še kako razširjenja med nami. Povezava do video posnetka oddaje: https://www.facebook.com/RadioOgnjisce/videos/801050024029466/

Blaž Lesnik

duhovnostsmrtžalovanjeslovo

Zgodbe za otroke

VEČ ...|24. 11. 2020
Kralj in njegovi trije sinovi

»Sinovi moji! Prestar sem že, da bi mogel še dalje kraljevati, pa tudi čutim, da mi ne bo več dolgo živeti. Vse tri ljubim z enako ljubeznijo, a na mojem prestolu bo le en naslednik.« V pravljici ga bomo poiskali.

Kralj in njegovi trije sinovi

»Sinovi moji! Prestar sem že, da bi mogel še dalje kraljevati, pa tudi čutim, da mi ne bo več dolgo živeti. Vse tri ljubim z enako ljubeznijo, a na mojem prestolu bo le en naslednik.« V pravljici ga bomo poiskali.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokeotrociotrokzgodbezgodbaslovenskoslovenskepravljicapravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 11. 2020
Razstava Hinka Smrekarja - Umetnost Ptuja

Razstava Hinka Smrekarja - Umetnost Ptuja

Jože Bartolj

kulturaPtuj

Komentar Družina

VEČ ...|26. 11. 2020
Peter Tomažič: Biti slišan

  Vsem je poznan občutek, ko nekdo pride do nas in začne govoriti, mi pa doživljamo, da se besede kar zlivajo v nas.

Peter Tomažič: Biti slišan

  Vsem je poznan občutek, ko nekdo pride do nas in začne govoriti, mi pa doživljamo, da se besede kar zlivajo v nas.

Peter Tomažič

komentar

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|25. 11. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|25. 11. 2020
Teden Karitas in zagovorništvo ranljivih skupin

Izhodišče oddajePogovor o je bilo geslo letošnjega Tedna Karitas »Slišim te«. Zgosti smo skušali odgovoriti na vprašanje, kako slišati ljudi izranljivih skupin. Osredotočili smo se na osebe s težavami vduševnem zdravju, starejše in dolgotrajno brezposelne. O tem sogovorili Edo P. Belak, Marija Puc in Saraja Špec. Kaj pomeniposlušati, pa nam je povedala psihologinja in mediatorka ŠpelaTušek.

Teden Karitas in zagovorništvo ranljivih skupin

Izhodišče oddajePogovor o je bilo geslo letošnjega Tedna Karitas »Slišim te«. Zgosti smo skušali odgovoriti na vprašanje, kako slišati ljudi izranljivih skupin. Osredotočili smo se na osebe s težavami vduševnem zdravju, starejše in dolgotrajno brezposelne. O tem sogovorili Edo P. Belak, Marija Puc in Saraja Špec. Kaj pomeniposlušati, pa nam je povedala psihologinja in mediatorka ŠpelaTušek.

Petra Stopar

pogovordružbasvetovanjeKaritas