K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

80-letnico begunstva in povojnega izseljenstva so obeležili tudi na žegnanju v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini. V devetdnevnici, ki jo je pripravil Robert Brest, so se rojaki na praznik pripravili s poslušanjem Marijinih pesmi, duhovnimi mislimi in molitvami o tem, kako Mati Marija vsem kaže pot upanja in pomaga h končnemu cilju, ki so nebesa. Otroci so ves teden barvali podobe Marije Pomagaj obkrožene z rožicami različnih velikosti. Vsako rožico so pobarvali, če so molili, naredili dobro delo, ubogali starše ali govorili slovensko. Vse pobarvane podobe so položili pred oltar v košaro. Delegat Franci Cukjati je v pridigi pri sveti maši naglasil Marijino prisotnost v Jezusovem življenju in kako je bila Marija tudi vodnica beguncev, ki so zaradi vere morali v izseljenstvo. Ti so po njegovih besedah v Mariji našli oporo in moč. Po blagoslovu so Mariji zapeli v zahvalo za življenje in vero v 80-ih letih begunstva in izseljenstva s prošnjo, naj Marija še naprej prosi zanje in jih varuje s svojim plaščem, še v najnovejši izdaji piše Svobodna Slovenija iz Argentine.

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil Javni razpis za finančno podporo avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in podporo Slovencem po svetu v naslednjem letu. Cilji javnega razpisa so: utrjevanje in ohranjanje narodne, jezikovne ter kulturne identitete; medsebojno povezovanje, medgeneracijsko povezovanje in povezovanje s Slovenijo ter povečanje prepoznavnosti dejavnosti rojakov na območju Slovenije; vzdrževanje struktur in dejavnosti zamejcev in izseljencev; delovanje in povezovanje na področju mladih in za mlade ali na področju gospodarstva ali znanosti ali izobraževanja. Urad bo prednostno podprl dejavnosti za utrjevanje in krepitev znanja slovenskega jezika in za vključevanje mladih v dejavnosti kulturnih, športnih in drugih društev. Za zamejstvo je na voljo 7 milijonov 750 tisoč evrov, za izseljenstvo pa milijon in pol. Prijaviti se je potrebno do 15. oz do 19. novembra. 

Pisatelj in publicist Ludve Potokar je odraščal na Cikavi pri Grosupljem. Kot dijak je bil v internaciji v Italiji, po vrnitvi je šel k vaškim stražam, bil ranjen, zatem pri domobrancih, maja 1945 vrnjen, a se mu je uspelo rešiti. France Pibernik je o njem zapisal: Potokar je bil eden izmed najbolj nadarjenih mladih begunskih pisateljev, toda njegova slikovita, a močno boemska pot se je končala z obupom nad razmerami, v katerih se je znašel v desetletju tavanja, nazadnje po ZDA in Kanadi. Po Pibernikovi zaslugi, ki je zbral njegova dela in jih objavil pod naslovom Onstran samote, ga danes poznamo tudi v domovini. 

Rebalans proračuna za prihodnje leto ne bo obšel zamejcev in izseljencev. Pristojni vladni urad bo imel na voljo 450.000 evrov oz. štiri odstotke manj sredstev. Državna sekretarka Vesna Humar je zagotovila, da bodo ohranili nivo financiranja na obeh večjih javnih razpisih, ki sta pomembna za večino dejavnosti Slovencev v zamejstvu in po svetu. Verjetno pa jim prihodnje leto med drugim ne bo uspelo izvesti določenih projektov v okviru obnove dotrajanih prostorov organizacij. Poslanci SDS so opozorili, da se sredstev za Slovence v zamejstvu in tujini ne bi smelo zmanjševati, češ da je to iz simbolnega vidika neprimerno. Suzana Lep Šimenko je podčrtala, da se niso vsi resorji držali predloga štiriodstotnega znižanja proračuna za prihodnje leto. Je pa pozdravila povezovanje in sredstva, ki se najdejo za rojake v tujini tudi v okviru drugih ministrstev, med njimi na ministrstvu za kmetijstvo.

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

Vključenost slovenske narodne manjšine v Italiji v čezmejne programe je zelo pomembna, so poudarili na nedavnem srečanju slovenskih ministrov za kohezijo in regionalni razvoj ter za zamejstvo in izseljenstvo z obema krovnima organizacijama, Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem ter Kmečko zvezo. Podčrtali so program Interreg Italija-Slovenija 2021-2027. Projektno pisarno, ki deluje pod okriljem Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, finančno podira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga vodi minister Matej Arčon. Dotaknili so se tudi vzpostavitve Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras Carso. Združenje bo imelo ključno vlogo pri sodelovanju na področjih skupnega čezmejnega interesa, kot so denimo civilna zaščita, mobilnost, zdravstvo. Poudarjeno je bilo, da je za Slovenijo strateškega pomena, da je sedež tega organa v naši državi.

O begu in kroženju možganov - o izseljevanju mladih iz Slovenije in vzpostavljanju pogojev za njihovo vračanje so včeraj govorili na Komisiji državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu. Gost je bil tudi doc. dr. Dejan Valentinčič, in sicer je predstavil izsledke raziskovalnega poročila na to temo, ki sta ga pripravila ASEF in Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. Kot je že pred časom povedal za naš radio, udeleženci poročila od naše države pričakujejo spremembo zakonodaje. Preučili so tudi ukrepe v evropskih državah. Doc. dr. Valentinčič. Vlada naj zato oblikuje ukrepe in programe za vračanje Slovencev v domovino ter vzpostavi enotno informacijsko točko za Slovence zunaj meja o sodelovanju, vračanju in priseljevanju, so včeraj sklenili v državnem zboru. Pri begu možganov pa ne smemo razmišljati le o ozemlju Slovenije, temveč o celotnem slovenskem kulturnem prostoru.