Komentar Domovina.je

VEČ ...|22. 10. 2025
Nenad Glücks: Meje mojega jezika so meje mojega sveta

Ob 80-letnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša objavljamo intervju s predstojnikom te ustanove, jezikoslovcem dr. Kozmo Ahačičem. Pravi, da je glede prihodnosti slovenščine previden optimist. V javnosti večkrat slišimo opozorila o ogroženosti našega jezika, vendar zaradi prizadevanja mnogih njegov položaj trenutno ni slab. Po oceni Ahačiča je po razvitosti, relativni prisotnosti v digitalnem svetu in opremljenosti slovenščina celo med prvimi 50 svetovnimi jeziki. Pri čemer je danes v rabi kar okoli sedem tisoč jezikov, od tega jih večina populacije govori nekaj sto. 

Nenad Glücks: Meje mojega jezika so meje mojega sveta

Ob 80-letnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša objavljamo intervju s predstojnikom te ustanove, jezikoslovcem dr. Kozmo Ahačičem. Pravi, da je glede prihodnosti slovenščine previden optimist. V javnosti večkrat slišimo opozorila o ogroženosti našega jezika, vendar zaradi prizadevanja mnogih njegov položaj trenutno ni slab. Po oceni Ahačiča je po razvitosti, relativni prisotnosti v digitalnem svetu in opremljenosti slovenščina celo med prvimi 50 svetovnimi jeziki. Pri čemer je danes v rabi kar okoli sedem tisoč jezikov, od tega jih večina populacije govori nekaj sto. 

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Nenad Glücks: Meje mojega jezika so meje mojega sveta

Ob 80-letnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša objavljamo intervju s predstojnikom te ustanove, jezikoslovcem dr. Kozmo Ahačičem. Pravi, da je glede prihodnosti slovenščine previden optimist. V javnosti večkrat slišimo opozorila o ogroženosti našega jezika, vendar zaradi prizadevanja mnogih njegov položaj trenutno ni slab. Po oceni Ahačiča je po razvitosti, relativni prisotnosti v digitalnem svetu in opremljenosti slovenščina celo med prvimi 50 svetovnimi jeziki. Pri čemer je danes v rabi kar okoli sedem tisoč jezikov, od tega jih večina populacije govori nekaj sto. 

VEČ ...|22. 10. 2025
Nenad Glücks: Meje mojega jezika so meje mojega sveta

Ob 80-letnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša objavljamo intervju s predstojnikom te ustanove, jezikoslovcem dr. Kozmo Ahačičem. Pravi, da je glede prihodnosti slovenščine previden optimist. V javnosti večkrat slišimo opozorila o ogroženosti našega jezika, vendar zaradi prizadevanja mnogih njegov položaj trenutno ni slab. Po oceni Ahačiča je po razvitosti, relativni prisotnosti v digitalnem svetu in opremljenosti slovenščina celo med prvimi 50 svetovnimi jeziki. Pri čemer je danes v rabi kar okoli sedem tisoč jezikov, od tega jih večina populacije govori nekaj sto. 

Nenad Glücks

komentarpolitikadružba

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|21. 9. 2025
Dva svetoletna dogodka v Vatikanu

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, kdo so mučenci za vero v zadnjih 25 letih. Prav njim je bil posvečen nedeljski jubilejni dogodek, ki je bil tudi edini od svetoletnih romanj ekumensko obarvan. Na praznik žalostne Matere Božje pa je v Vatikanu potekal še jubilej za žalujoče ali kot so ga poimenovali jubilej tolažbe. Tudi o tem ste lahko slišali v nedeljski oddaji. V četrtek je izšla prva knjiga intervjuja s papežem Leonom XIV. Za vas smo povzeli nekatere odlomke. Vabljeni k poslušanju oddaje!

Dva svetoletna dogodka v Vatikanu

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, kdo so mučenci za vero v zadnjih 25 letih. Prav njim je bil posvečen nedeljski jubilejni dogodek, ki je bil tudi edini od svetoletnih romanj ekumensko obarvan. Na praznik žalostne Matere Božje pa je v Vatikanu potekal še jubilej za žalujoče ali kot so ga poimenovali jubilej tolažbe. Tudi o tem ste lahko slišali v nedeljski oddaji. V četrtek je izšla prva knjiga intervjuja s papežem Leonom XIV. Za vas smo povzeli nekatere odlomke. Vabljeni k poslušanju oddaje!

cerkevinfoduhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

Dva svetoletna dogodka v Vatikanu

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, kdo so mučenci za vero v zadnjih 25 letih. Prav njim je bil posvečen nedeljski jubilejni dogodek, ki je bil tudi edini od svetoletnih romanj ekumensko obarvan. Na praznik žalostne Matere Božje pa je v Vatikanu potekal še jubilej za žalujoče ali kot so ga poimenovali jubilej tolažbe. Tudi o tem ste lahko slišali v nedeljski oddaji. V četrtek je izšla prva knjiga intervjuja s papežem Leonom XIV. Za vas smo povzeli nekatere odlomke. Vabljeni k poslušanju oddaje!

VEČ ...|21. 9. 2025
Dva svetoletna dogodka v Vatikanu

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, kdo so mučenci za vero v zadnjih 25 letih. Prav njim je bil posvečen nedeljski jubilejni dogodek, ki je bil tudi edini od svetoletnih romanj ekumensko obarvan. Na praznik žalostne Matere Božje pa je v Vatikanu potekal še jubilej za žalujoče ali kot so ga poimenovali jubilej tolažbe. Tudi o tem ste lahko slišali v nedeljski oddaji. V četrtek je izšla prva knjiga intervjuja s papežem Leonom XIV. Za vas smo povzeli nekatere odlomke. Vabljeni k poslušanju oddaje!

Marjana Debevec

cerkevinfoduhovnost

Informativne oddaje

VEČ ...|19. 9. 2025
Utrip dneva dne 19. 9.

  • Sprejeta pokojninska reforma, ki viša upokojitveno starost. Opozicija opozarja na drobni tisk v noveli.
  • Tudi novela o vrtcih korak bližje sprejetju, čeprav je glas proti v javnosti zelo močan.
  • Uvedba obvezne božičnice v trenutnih razmerah za gospodarstvo nerealna.
  • Nasprotniki kanala C0 napovedujejo pritožbo na zadnje gradbeno dovoljenje.
  • Bojana Beović: Če bo večina zdravnikov podala ugovor vesti, je z zakonom o pomoči pri samomoru očitno nekaj narobe.
  • Evropska komisija za prepoved uvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina v unijo. Von der Leyen: Čas je, da zapremo pipo.
  • Vreme- sončen in zelo topel konec tedna nas čaka.
  • Nemški kancler previden glede napovedanih ukrepov Bruslja zoper Izrael.
  • Leon XIV. v prvem intervjuju poudaril, da želi kot papež graditi mostove in ne še dodatno podžigati polarizacije, ki obstajajo v svetu in v Cerkvi.
  • ŠPORT: Hokejski as Anže Kopitar se bo po koncu letošnje sezone NHL upokojil.

Utrip dneva dne 19. 9.

  • Sprejeta pokojninska reforma, ki viša upokojitveno starost. Opozicija opozarja na drobni tisk v noveli.
  • Tudi novela o vrtcih korak bližje sprejetju, čeprav je glas proti v javnosti zelo močan.
  • Uvedba obvezne božičnice v trenutnih razmerah za gospodarstvo nerealna.
  • Nasprotniki kanala C0 napovedujejo pritožbo na zadnje gradbeno dovoljenje.
  • Bojana Beović: Če bo večina zdravnikov podala ugovor vesti, je z zakonom o pomoči pri samomoru očitno nekaj narobe.
  • Evropska komisija za prepoved uvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina v unijo. Von der Leyen: Čas je, da zapremo pipo.
  • Vreme- sončen in zelo topel konec tedna nas čaka.
  • Nemški kancler previden glede napovedanih ukrepov Bruslja zoper Izrael.
  • Leon XIV. v prvem intervjuju poudaril, da želi kot papež graditi mostove in ne še dodatno podžigati polarizacije, ki obstajajo v svetu in v Cerkvi.
  • ŠPORT: Hokejski as Anže Kopitar se bo po koncu letošnje sezone NHL upokojil.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 19. 9.
  • Sprejeta pokojninska reforma, ki viša upokojitveno starost. Opozicija opozarja na drobni tisk v noveli.
  • Tudi novela o vrtcih korak bližje sprejetju, čeprav je glas proti v javnosti zelo močan.
  • Uvedba obvezne božičnice v trenutnih razmerah za gospodarstvo nerealna.
  • Nasprotniki kanala C0 napovedujejo pritožbo na zadnje gradbeno dovoljenje.
  • Bojana Beović: Če bo večina zdravnikov podala ugovor vesti, je z zakonom o pomoči pri samomoru očitno nekaj narobe.
  • Evropska komisija za prepoved uvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina v unijo. Von der Leyen: Čas je, da zapremo pipo.
  • Vreme- sončen in zelo topel konec tedna nas čaka.
  • Nemški kancler previden glede napovedanih ukrepov Bruslja zoper Izrael.
  • Leon XIV. v prvem intervjuju poudaril, da želi kot papež graditi mostove in ne še dodatno podžigati polarizacije, ki obstajajo v svetu in v Cerkvi.
  • ŠPORT: Hokejski as Anže Kopitar se bo po koncu letošnje sezone NHL upokojil.
VEČ ...|19. 9. 2025
Utrip dneva dne 19. 9.
  • Sprejeta pokojninska reforma, ki viša upokojitveno starost. Opozicija opozarja na drobni tisk v noveli.
  • Tudi novela o vrtcih korak bližje sprejetju, čeprav je glas proti v javnosti zelo močan.
  • Uvedba obvezne božičnice v trenutnih razmerah za gospodarstvo nerealna.
  • Nasprotniki kanala C0 napovedujejo pritožbo na zadnje gradbeno dovoljenje.
  • Bojana Beović: Če bo večina zdravnikov podala ugovor vesti, je z zakonom o pomoči pri samomoru očitno nekaj narobe.
  • Evropska komisija za prepoved uvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina v unijo. Von der Leyen: Čas je, da zapremo pipo.
  • Vreme- sončen in zelo topel konec tedna nas čaka.
  • Nemški kancler previden glede napovedanih ukrepov Bruslja zoper Izrael.
  • Leon XIV. v prvem intervjuju poudaril, da želi kot papež graditi mostove in ne še dodatno podžigati polarizacije, ki obstajajo v svetu in v Cerkvi.
  • ŠPORT: Hokejski as Anže Kopitar se bo po koncu letošnje sezone NHL upokojil.

Radio Ognjišče

infonovice

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|14. 9. 2025
Kanonizacija Acutisa in Frassatija

V oddaji smo se ozrli v kanonizacijo Petra Jurija Frassatija in Karla Acutisa, ki ju je papež Leon XIV. za svetnika razglasil 7. septembra. Med drugimi aktualnimi novicami pa tudi o prvem intervjuju, ki ga je opravil Leon XIV., in o tem, zakaj Vatikan v zvezi z Gazo še ni uporabil besede genocid. 

Kanonizacija Acutisa in Frassatija

V oddaji smo se ozrli v kanonizacijo Petra Jurija Frassatija in Karla Acutisa, ki ju je papež Leon XIV. za svetnika razglasil 7. septembra. Med drugimi aktualnimi novicami pa tudi o prvem intervjuju, ki ga je opravil Leon XIV., in o tem, zakaj Vatikan v zvezi z Gazo še ni uporabil besede genocid. 

cerkevinfoduhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

Kanonizacija Acutisa in Frassatija

V oddaji smo se ozrli v kanonizacijo Petra Jurija Frassatija in Karla Acutisa, ki ju je papež Leon XIV. za svetnika razglasil 7. septembra. Med drugimi aktualnimi novicami pa tudi o prvem intervjuju, ki ga je opravil Leon XIV., in o tem, zakaj Vatikan v zvezi z Gazo še ni uporabil besede genocid. 

VEČ ...|14. 9. 2025
Kanonizacija Acutisa in Frassatija

V oddaji smo se ozrli v kanonizacijo Petra Jurija Frassatija in Karla Acutisa, ki ju je papež Leon XIV. za svetnika razglasil 7. septembra. Med drugimi aktualnimi novicami pa tudi o prvem intervjuju, ki ga je opravil Leon XIV., in o tem, zakaj Vatikan v zvezi z Gazo še ni uporabil besede genocid. 

Matjaž MerljakMarta Jerebič

cerkevinfoduhovnost

Informativne oddaje

VEČ ...|9. 9. 2025
Novice iz življenja Cerkve dne 9. 9.

  • Papežev prvi intervju.
  • Mama Karla Acutisa sina vidi kot »most« do Jezusa, ki navdihuje vernike po vsem svetu, da poglobijo svojo vero.
  • Sprejem relikvij sv. Lenarta v župniji sv. Lenarta v Slovenskih goricah.
  • Spominska slovesnost v Ferdrengu, kočevski župnik v pridigi o odnosu do resnice.

Novice iz življenja Cerkve dne 9. 9.

  • Papežev prvi intervju.
  • Mama Karla Acutisa sina vidi kot »most« do Jezusa, ki navdihuje vernike po vsem svetu, da poglobijo svojo vero.
  • Sprejem relikvij sv. Lenarta v župniji sv. Lenarta v Slovenskih goricah.
  • Spominska slovesnost v Ferdrengu, kočevski župnik v pridigi o odnosu do resnice.

infonovicecerkev

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 9. 9.
  • Papežev prvi intervju.
  • Mama Karla Acutisa sina vidi kot »most« do Jezusa, ki navdihuje vernike po vsem svetu, da poglobijo svojo vero.
  • Sprejem relikvij sv. Lenarta v župniji sv. Lenarta v Slovenskih goricah.
  • Spominska slovesnost v Ferdrengu, kočevski župnik v pridigi o odnosu do resnice.
VEČ ...|9. 9. 2025
Novice iz življenja Cerkve dne 9. 9.
  • Papežev prvi intervju.
  • Mama Karla Acutisa sina vidi kot »most« do Jezusa, ki navdihuje vernike po vsem svetu, da poglobijo svojo vero.
  • Sprejem relikvij sv. Lenarta v župniji sv. Lenarta v Slovenskih goricah.
  • Spominska slovesnost v Ferdrengu, kočevski župnik v pridigi o odnosu do resnice.

Radio Ognjišče

infonovicecerkev

Informativne oddaje

VEČ ...|9. 9. 2025
Utrip dneva dne 9. 9.

  • Za jugozahod države izdano opozorilo pred poplavami, burno vremensko dogajanje tudi drugje po državi.
  • Pred volilnim kongreson NSi Anton Harej spregovoril o viziji vodenja stranke.
  • Na posvetu o dolgotrajni oskrbi tudi o predlogih rešitev za nastale težave pri uveljavljanju zakona.
  • Dr. Klemen Jaklič: Slovenija nima dovolj velikega bazena ustavnih pravnikov.
  • Izraelska vojska k evakuaciji pozvala vse prebivalce mesta Gaza, o slednji razpravljali tudi evropski poslanci.
  • Medijsko zadržani papež Leon XIV. opravil svoj prvi intervju.
  • ŠPORT: Slovenski nogometaši na drugi kvalifikacijski tekmi izgubili proti Švici.
  • Vreme: Ponoči in jutri bodo pogoste padavine z nevihtami in močnejšimi nalivi.
  • Komisarka Kos: Najmočnejše varnostno jamstvo za Ukrajino je članstvo v Evropski uniji.
  • Politična kriza v Franciji se še poglablja, premierju nezaupnica s strani parlamenta.
  • V ospredju 60-i študijskih dnevov Draga zasvojenost mladih, demografija ter vojna in mir.

Utrip dneva dne 9. 9.

  • Za jugozahod države izdano opozorilo pred poplavami, burno vremensko dogajanje tudi drugje po državi.
  • Pred volilnim kongreson NSi Anton Harej spregovoril o viziji vodenja stranke.
  • Na posvetu o dolgotrajni oskrbi tudi o predlogih rešitev za nastale težave pri uveljavljanju zakona.
  • Dr. Klemen Jaklič: Slovenija nima dovolj velikega bazena ustavnih pravnikov.
  • Izraelska vojska k evakuaciji pozvala vse prebivalce mesta Gaza, o slednji razpravljali tudi evropski poslanci.
  • Medijsko zadržani papež Leon XIV. opravil svoj prvi intervju.
  • ŠPORT: Slovenski nogometaši na drugi kvalifikacijski tekmi izgubili proti Švici.
  • Vreme: Ponoči in jutri bodo pogoste padavine z nevihtami in močnejšimi nalivi.
  • Komisarka Kos: Najmočnejše varnostno jamstvo za Ukrajino je članstvo v Evropski uniji.
  • Politična kriza v Franciji se še poglablja, premierju nezaupnica s strani parlamenta.
  • V ospredju 60-i študijskih dnevov Draga zasvojenost mladih, demografija ter vojna in mir.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 9. 9.
  • Za jugozahod države izdano opozorilo pred poplavami, burno vremensko dogajanje tudi drugje po državi.
  • Pred volilnim kongreson NSi Anton Harej spregovoril o viziji vodenja stranke.
  • Na posvetu o dolgotrajni oskrbi tudi o predlogih rešitev za nastale težave pri uveljavljanju zakona.
  • Dr. Klemen Jaklič: Slovenija nima dovolj velikega bazena ustavnih pravnikov.
  • Izraelska vojska k evakuaciji pozvala vse prebivalce mesta Gaza, o slednji razpravljali tudi evropski poslanci.
  • Medijsko zadržani papež Leon XIV. opravil svoj prvi intervju.
  • ŠPORT: Slovenski nogometaši na drugi kvalifikacijski tekmi izgubili proti Švici.
  • Vreme: Ponoči in jutri bodo pogoste padavine z nevihtami in močnejšimi nalivi.
  • Komisarka Kos: Najmočnejše varnostno jamstvo za Ukrajino je članstvo v Evropski uniji.
  • Politična kriza v Franciji se še poglablja, premierju nezaupnica s strani parlamenta.
  • V ospredju 60-i študijskih dnevov Draga zasvojenost mladih, demografija ter vojna in mir.
VEČ ...|9. 9. 2025
Utrip dneva dne 9. 9.
  • Za jugozahod države izdano opozorilo pred poplavami, burno vremensko dogajanje tudi drugje po državi.
  • Pred volilnim kongreson NSi Anton Harej spregovoril o viziji vodenja stranke.
  • Na posvetu o dolgotrajni oskrbi tudi o predlogih rešitev za nastale težave pri uveljavljanju zakona.
  • Dr. Klemen Jaklič: Slovenija nima dovolj velikega bazena ustavnih pravnikov.
  • Izraelska vojska k evakuaciji pozvala vse prebivalce mesta Gaza, o slednji razpravljali tudi evropski poslanci.
  • Medijsko zadržani papež Leon XIV. opravil svoj prvi intervju.
  • ŠPORT: Slovenski nogometaši na drugi kvalifikacijski tekmi izgubili proti Švici.
  • Vreme: Ponoči in jutri bodo pogoste padavine z nevihtami in močnejšimi nalivi.
  • Komisarka Kos: Najmočnejše varnostno jamstvo za Ukrajino je članstvo v Evropski uniji.
  • Politična kriza v Franciji se še poglablja, premierju nezaupnica s strani parlamenta.
  • V ospredju 60-i študijskih dnevov Draga zasvojenost mladih, demografija ter vojna in mir.

Radio Ognjišče

infonovice

Sol in luč

VEČ ...|17. 6. 2025
Maria Spychiger: 2. del intervjuja s profesorico in raziskovalko

V tokratni oddaji Sol in luč smo objavili drugi del intervjuja z izjemno profesorico, Mario Spychiger, ki je od leta 2007 zaposlena na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnosti v Frankfurtu na Maini. Po študiju psihologije in pedagogike je doktorirala z disertacijo Več glasbenega pouka v javni šoli. Ukvarja se z glasbeno pedagogiko in je sodelovala pri več raziskavah na temo vpliva glasbe na človeka in njegov razvoj.

Maria Spychiger: 2. del intervjuja s profesorico in raziskovalko

V tokratni oddaji Sol in luč smo objavili drugi del intervjuja z izjemno profesorico, Mario Spychiger, ki je od leta 2007 zaposlena na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnosti v Frankfurtu na Maini. Po študiju psihologije in pedagogike je doktorirala z disertacijo Več glasbenega pouka v javni šoli. Ukvarja se z glasbeno pedagogiko in je sodelovala pri več raziskavah na temo vpliva glasbe na človeka in njegov razvoj.

Sol in luč

Maria Spychiger: 2. del intervjuja s profesorico in raziskovalko

V tokratni oddaji Sol in luč smo objavili drugi del intervjuja z izjemno profesorico, Mario Spychiger, ki je od leta 2007 zaposlena na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnosti v Frankfurtu na Maini. Po študiju psihologije in pedagogike je doktorirala z disertacijo Več glasbenega pouka v javni šoli. Ukvarja se z glasbeno pedagogiko in je sodelovala pri več raziskavah na temo vpliva glasbe na človeka in njegov razvoj.

VEČ ...|17. 6. 2025
Maria Spychiger: 2. del intervjuja s profesorico in raziskovalko

V tokratni oddaji Sol in luč smo objavili drugi del intervjuja z izjemno profesorico, Mario Spychiger, ki je od leta 2007 zaposlena na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnosti v Frankfurtu na Maini. Po študiju psihologije in pedagogike je doktorirala z disertacijo Več glasbenega pouka v javni šoli. Ukvarja se z glasbeno pedagogiko in je sodelovala pri več raziskavah na temo vpliva glasbe na človeka in njegov razvoj.

Tadej Sadar

Sol in luč

VEČ ...|10. 6. 2025
Maria Spychiger

V tokratni oddaji Sol in luč smo objavili prvi del intervjuja z izjemno profesorico, Mario Spychiger (marijo špihiger), ki je od leta 2007 zaposlena na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnosti v Frankfurtu na Maini. Po študiju psihologije in pedagogike je doktorirala z disertacijo Več glasbenega pouka v javni šoli« Ukvarja se z glasbeno pedagogiko in je sodelovala pri več raziskavah na temo vpliva glasbe na človeka in njegov razvoj.

Maria Spychiger

V tokratni oddaji Sol in luč smo objavili prvi del intervjuja z izjemno profesorico, Mario Spychiger (marijo špihiger), ki je od leta 2007 zaposlena na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnosti v Frankfurtu na Maini. Po študiju psihologije in pedagogike je doktorirala z disertacijo Več glasbenega pouka v javni šoli« Ukvarja se z glasbeno pedagogiko in je sodelovala pri več raziskavah na temo vpliva glasbe na človeka in njegov razvoj.

glasba

Sol in luč

Maria Spychiger

V tokratni oddaji Sol in luč smo objavili prvi del intervjuja z izjemno profesorico, Mario Spychiger (marijo špihiger), ki je od leta 2007 zaposlena na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnosti v Frankfurtu na Maini. Po študiju psihologije in pedagogike je doktorirala z disertacijo Več glasbenega pouka v javni šoli« Ukvarja se z glasbeno pedagogiko in je sodelovala pri več raziskavah na temo vpliva glasbe na človeka in njegov razvoj.

VEČ ...|10. 6. 2025
Maria Spychiger

V tokratni oddaji Sol in luč smo objavili prvi del intervjuja z izjemno profesorico, Mario Spychiger (marijo špihiger), ki je od leta 2007 zaposlena na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnosti v Frankfurtu na Maini. Po študiju psihologije in pedagogike je doktorirala z disertacijo Več glasbenega pouka v javni šoli« Ukvarja se z glasbeno pedagogiko in je sodelovala pri več raziskavah na temo vpliva glasbe na človeka in njegov razvoj.

Tadej Sadar

glasba

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|31. 10. 2025
Čezmejni Martinov krog, 14 etap in 240 km

Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.

Čezmejni Martinov krog, 14 etap in 240 km

Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.

Blaž Lesnik

kulturna dediščinapohodništvonaravazgodovinasv. MartinMartinova potVia Sancti Martini

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 11. 2025
Slovenci na plantažah kave v Braziliji

Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.

Slovenci na plantažah kave v Braziliji

Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Svetovalnica

VEČ ...|4. 11. 2025
Kako pomagati svojcem z demenco?

Posvetili smo se eni od bolj zahtevnih življenjskih preizkušenj – skrbi za bližnjega z demenco. Z nami je bila delovna terapevtka Sara Črepinšek, ki je pojasnila, kako lahko svojci s preprostimi, a premišljenimi koraki ustvarijo varno in prilagodljivo okolje, ki osebi z demenco pomaga ohranjati občutek varnosti, dostojanstva in samostojnosti. Dotaknili se bomo tudi komunikacije – kako se pogovarjati z osebo z demenco, kako prilagoditi ton, besede in način izražanja? Zakaj je rutina pomembna? In kako lahko svojci poskrbijo tudi zase, da ne izgorijo?

Kako pomagati svojcem z demenco?

Posvetili smo se eni od bolj zahtevnih življenjskih preizkušenj – skrbi za bližnjega z demenco. Z nami je bila delovna terapevtka Sara Črepinšek, ki je pojasnila, kako lahko svojci s preprostimi, a premišljenimi koraki ustvarijo varno in prilagodljivo okolje, ki osebi z demenco pomaga ohranjati občutek varnosti, dostojanstva in samostojnosti. Dotaknili se bomo tudi komunikacije – kako se pogovarjati z osebo z demenco, kako prilagoditi ton, besede in način izražanja? Zakaj je rutina pomembna? In kako lahko svojci poskrbijo tudi zase, da ne izgorijo?

Blaž Lesnik

demencaalzheimerjeva bolezenzdravjesvetovanje. montessori

Za življenje

VEČ ...|1. 11. 2025
Svetost in bolečina smrti

Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si

Svetost in bolečina smrti

Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si

Blaž Lesnik

odnosiminljivostžalovanjeduhovnostbolečinaupanje

Komentar tedna

VEČ ...|31. 10. 2025
Božo Rustja: Vedno se zavedajte, da ste minljivi

Za mnoge so prvi novembrski dnevi mučni. Tekati od pokopališča do pokopališča. Krasiti grobove in prižigati sveče. Včasih celo tekmovati v tem. »Upira se mi vse to,« mi je svoje občutje strnil mlad fant. Popolnoma ga razumem in mislim, da bi na njegovem mestu tudi jaz podobno mislil. Kako tesnobo je za človeka brez vere hiteti od groba do groba! Prav v času, ko  nas tudi narava spominja na minljivost, ko so dnevi vse krajši in je teme vse več, prihaja k nam odrešenjsko sporočilo. Zato so za res vernega človeka ti dnevi polni spominov, opominov, upanja in molitve.

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja: Vedno se zavedajte, da ste minljivi

Za mnoge so prvi novembrski dnevi mučni. Tekati od pokopališča do pokopališča. Krasiti grobove in prižigati sveče. Včasih celo tekmovati v tem. »Upira se mi vse to,« mi je svoje občutje strnil mlad fant. Popolnoma ga razumem in mislim, da bi na njegovem mestu tudi jaz podobno mislil. Kako tesnobo je za človeka brez vere hiteti od groba do groba! Prav v času, ko  nas tudi narava spominja na minljivost, ko so dnevi vse krajši in je teme vse več, prihaja k nam odrešenjsko sporočilo. Zato so za res vernega človeka ti dnevi polni spominov, opominov, upanja in molitve.

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja

komentardružbaduhovnostspomin

Kulturni utrinki

VEČ ...|4. 11. 2025
Nuška Drašček o vlogi v operi Devica Orleanska

Na odru Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana bo v naslednjih dneh na sporedu opera Petra Iljiča Čajkovskega Devica Orleanska. Glavno vlogo v alternaciji poje sopranistka Nuška Drašček, ki je o predstavi spregovorila v oddaji Kulturni utrinki.

Nuška Drašček o vlogi v operi Devica Orleanska

Na odru Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana bo v naslednjih dneh na sporedu opera Petra Iljiča Čajkovskega Devica Orleanska. Glavno vlogo v alternaciji poje sopranistka Nuška Drašček, ki je o predstavi spregovorila v oddaji Kulturni utrinki.

Jože Bartolj

kulturaglasbaDevica OrleanskaNuška DraščekSNG Opera in balet Ljubljana

Svetovalnica

VEČ ...|4. 11. 2025
Kako pomagati svojcem z demenco?

Posvetili smo se eni od bolj zahtevnih življenjskih preizkušenj – skrbi za bližnjega z demenco. Z nami je bila delovna terapevtka Sara Črepinšek, ki je pojasnila, kako lahko svojci s preprostimi, a premišljenimi koraki ustvarijo varno in prilagodljivo okolje, ki osebi z demenco pomaga ohranjati občutek varnosti, dostojanstva in samostojnosti. Dotaknili se bomo tudi komunikacije – kako se pogovarjati z osebo z demenco, kako prilagoditi ton, besede in način izražanja? Zakaj je rutina pomembna? In kako lahko svojci poskrbijo tudi zase, da ne izgorijo?

Kako pomagati svojcem z demenco?

Posvetili smo se eni od bolj zahtevnih življenjskih preizkušenj – skrbi za bližnjega z demenco. Z nami je bila delovna terapevtka Sara Črepinšek, ki je pojasnila, kako lahko svojci s preprostimi, a premišljenimi koraki ustvarijo varno in prilagodljivo okolje, ki osebi z demenco pomaga ohranjati občutek varnosti, dostojanstva in samostojnosti. Dotaknili se bomo tudi komunikacije – kako se pogovarjati z osebo z demenco, kako prilagoditi ton, besede in način izražanja? Zakaj je rutina pomembna? In kako lahko svojci poskrbijo tudi zase, da ne izgorijo?

Blaž Lesnik

demencaalzheimerjeva bolezenzdravjesvetovanje. montessori

Duhovna misel

VEČ ...|4. 11. 2025
Bankovci

Blagajnik je vestno skrbel za blagajno, v kateri so bili bankovci različne vrednosti. Nekateri so bili še novi, drugi stari, nekateri raztrgani, drugi ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Bankovci

Blagajnik je vestno skrbel za blagajno, v kateri so bili bankovci različne vrednosti. Nekateri so bili še novi, drugi stari, nekateri raztrgani, drugi ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|4. 11. 2025
Žalostni del

Molile so redovnice - Marijine sestre

Žalostni del

Molile so redovnice - Marijine sestre

Radio Ognjišče