Via positiva

VEČ ...|15. 8. 2019
Pravi kapital podjetja so lojalni in zadovoljni zaposleni

Ganljiva zgodba iz poslovnega sveta. Želimo, da bi dobila mnoge posnemovalce, zato smo k pogovoru za oddajo Via positiva povabili direktorico podjetja Carthago, kjer izdelujejo avtodomove, Sandro Županec, in zaposlenega v podjetju Andreja Rotarja, ki je tudi po bolezni in hudi telesni oviri ohranil zaposlitev ter v podjetju dobil le novo, bolj prilagojeno delovno mesto.

Pravi kapital podjetja so lojalni in zadovoljni zaposleni

Ganljiva zgodba iz poslovnega sveta. Želimo, da bi dobila mnoge posnemovalce, zato smo k pogovoru za oddajo Via positiva povabili direktorico podjetja Carthago, kjer izdelujejo avtodomove, Sandro Županec, in zaposlenega v podjetju Andreja Rotarja, ki je tudi po bolezni in hudi telesni oviri ohranil zaposlitev ter v podjetju dobil le novo, bolj prilagojeno delovno mesto.

družbaizobraževanjeinfokulturaodnosipogovorsvetovanjeposlovnostgospodarstvo

Via positiva

Pravi kapital podjetja so lojalni in zadovoljni zaposleni
Ganljiva zgodba iz poslovnega sveta. Želimo, da bi dobila mnoge posnemovalce, zato smo k pogovoru za oddajo Via positiva povabili direktorico podjetja Carthago, kjer izdelujejo avtodomove, Sandro Županec, in zaposlenega v podjetju Andreja Rotarja, ki je tudi po bolezni in hudi telesni oviri ohranil zaposlitev ter v podjetju dobil le novo, bolj prilagojeno delovno mesto.
VEČ ...|15. 8. 2019
Pravi kapital podjetja so lojalni in zadovoljni zaposleni
Ganljiva zgodba iz poslovnega sveta. Želimo, da bi dobila mnoge posnemovalce, zato smo k pogovoru za oddajo Via positiva povabili direktorico podjetja Carthago, kjer izdelujejo avtodomove, Sandro Županec, in zaposlenega v podjetju Andreja Rotarja, ki je tudi po bolezni in hudi telesni oviri ohranil zaposlitev ter v podjetju dobil le novo, bolj prilagojeno delovno mesto.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeinfokulturaodnosipogovorsvetovanjeposlovnostgospodarstvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|8. 8. 2019
Butični pivovar s Poljčan

Prvi petek v avgustu je svetovni dan piva, pri nas je tradicija varjenja te pijače dolga dve stoletji. Za poletno osvežitev mnogim tekne, dejavnost je pomembna tudi za graditev uspešnega gospodarstva, saj v Sloveniji deluje in se razvija veliko manjših, butičnih pivovarjev, ki pridelajo pivo po svojih recepturah. Tadej Kraševec s Poljčan je eden od teh, ki pravi, da pri pivu ni pomemben samo okus, kot zmotno meni večina, ampak je važen tudi vonj. On stavi na citrusne okuse in vonjave.

Butični pivovar s Poljčan

Prvi petek v avgustu je svetovni dan piva, pri nas je tradicija varjenja te pijače dolga dve stoletji. Za poletno osvežitev mnogim tekne, dejavnost je pomembna tudi za graditev uspešnega gospodarstva, saj v Sloveniji deluje in se razvija veliko manjših, butičnih pivovarjev, ki pridelajo pivo po svojih recepturah. Tadej Kraševec s Poljčan je eden od teh, ki pravi, da pri pivu ni pomemben samo okus, kot zmotno meni večina, ampak je važen tudi vonj. On stavi na citrusne okuse in vonjave.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

Butični pivovar s Poljčan
Prvi petek v avgustu je svetovni dan piva, pri nas je tradicija varjenja te pijače dolga dve stoletji. Za poletno osvežitev mnogim tekne, dejavnost je pomembna tudi za graditev uspešnega gospodarstva, saj v Sloveniji deluje in se razvija veliko manjših, butičnih pivovarjev, ki pridelajo pivo po svojih recepturah. Tadej Kraševec s Poljčan je eden od teh, ki pravi, da pri pivu ni pomemben samo okus, kot zmotno meni večina, ampak je važen tudi vonj. On stavi na citrusne okuse in vonjave.
VEČ ...|8. 8. 2019
Butični pivovar s Poljčan
Prvi petek v avgustu je svetovni dan piva, pri nas je tradicija varjenja te pijače dolga dve stoletji. Za poletno osvežitev mnogim tekne, dejavnost je pomembna tudi za graditev uspešnega gospodarstva, saj v Sloveniji deluje in se razvija veliko manjših, butičnih pivovarjev, ki pridelajo pivo po svojih recepturah. Tadej Kraševec s Poljčan je eden od teh, ki pravi, da pri pivu ni pomemben samo okus, kot zmotno meni večina, ampak je važen tudi vonj. On stavi na citrusne okuse in vonjave.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookolje

Via positiva

VEČ ...|11. 7. 2019
Uspešna zgodba o sladoledu

Poletje je čas sladoleda. Mogoče marsikdo ne ve, da v Sloveniji proizvajamo enega od najboljših. Velike multinacionalke se ozirajo po inovacijah ajdovskega podjetja. Direktor Boštjan Jerončič je sprejel vabilo k pogovoru in opisal uspešno pot sladoleda Leone na vse kontinente sveta.

Uspešna zgodba o sladoledu

Poletje je čas sladoleda. Mogoče marsikdo ne ve, da v Sloveniji proizvajamo enega od najboljših. Velike multinacionalke se ozirajo po inovacijah ajdovskega podjetja. Direktor Boštjan Jerončič je sprejel vabilo k pogovoru in opisal uspešno pot sladoleda Leone na vse kontinente sveta.

pogovorinovativnostpodjetništvodružbaodnosiizobraževanjegospodarstvo

Via positiva

Uspešna zgodba o sladoledu
Poletje je čas sladoleda. Mogoče marsikdo ne ve, da v Sloveniji proizvajamo enega od najboljših. Velike multinacionalke se ozirajo po inovacijah ajdovskega podjetja. Direktor Boštjan Jerončič je sprejel vabilo k pogovoru in opisal uspešno pot sladoleda Leone na vse kontinente sveta.
VEČ ...|11. 7. 2019
Uspešna zgodba o sladoledu
Poletje je čas sladoleda. Mogoče marsikdo ne ve, da v Sloveniji proizvajamo enega od najboljših. Velike multinacionalke se ozirajo po inovacijah ajdovskega podjetja. Direktor Boštjan Jerončič je sprejel vabilo k pogovoru in opisal uspešno pot sladoleda Leone na vse kontinente sveta.

Nataša Ličen

pogovorinovativnostpodjetništvodružbaodnosiizobraževanjegospodarstvo

Via positiva

VEČ ...|4. 7. 2019
Asfalt, veliko je prispeval k udobju sodobne civilizacije

Ste kdaj med vožnjo proti več sto kilometrov oddaljenemu cilju in pri hitrosti 100 ali več kilometrov na uro pomislili, kako drugače bi lahko bilo brez gladke in urejene asfaltne površine? Veste, da imamo v Sloveniji enega najboljših in najbolj priznanih strokovnjakov za razvoj asfaltne dejavnosti na svetu? Da je v razvoju reciklaža odsluženih pnevmatik za cestno podlago?V oddajo Via positiva smo povabili Slovenka Henigmana, prejemnika nagrade Evropskega asfalterskega združenja (EAPA) za razvoj asfalterske dejavnosti, nagrado je prejel kot prvi Slovenec in tretji Evropejec.

Asfalt, veliko je prispeval k udobju sodobne civilizacije

Ste kdaj med vožnjo proti več sto kilometrov oddaljenemu cilju in pri hitrosti 100 ali več kilometrov na uro pomislili, kako drugače bi lahko bilo brez gladke in urejene asfaltne površine? Veste, da imamo v Sloveniji enega najboljših in najbolj priznanih strokovnjakov za razvoj asfaltne dejavnosti na svetu? Da je v razvoju reciklaža odsluženih pnevmatik za cestno podlago?V oddajo Via positiva smo povabili Slovenka Henigmana, prejemnika nagrade Evropskega asfalterskega združenja (EAPA) za razvoj asfalterske dejavnosti, nagrado je prejel kot prvi Slovenec in tretji Evropejec.

družbaizobraževanjepogovorgospodarstvopodjetništvoindustrija

Via positiva

Asfalt, veliko je prispeval k udobju sodobne civilizacije
Ste kdaj med vožnjo proti več sto kilometrov oddaljenemu cilju in pri hitrosti 100 ali več kilometrov na uro pomislili, kako drugače bi lahko bilo brez gladke in urejene asfaltne površine? Veste, da imamo v Sloveniji enega najboljših in najbolj priznanih strokovnjakov za razvoj asfaltne dejavnosti na svetu? Da je v razvoju reciklaža odsluženih pnevmatik za cestno podlago?V oddajo Via positiva smo povabili Slovenka Henigmana, prejemnika nagrade Evropskega asfalterskega združenja (EAPA) za razvoj asfalterske dejavnosti, nagrado je prejel kot prvi Slovenec in tretji Evropejec.
VEČ ...|4. 7. 2019
Asfalt, veliko je prispeval k udobju sodobne civilizacije
Ste kdaj med vožnjo proti več sto kilometrov oddaljenemu cilju in pri hitrosti 100 ali več kilometrov na uro pomislili, kako drugače bi lahko bilo brez gladke in urejene asfaltne površine? Veste, da imamo v Sloveniji enega najboljših in najbolj priznanih strokovnjakov za razvoj asfaltne dejavnosti na svetu? Da je v razvoju reciklaža odsluženih pnevmatik za cestno podlago?V oddajo Via positiva smo povabili Slovenka Henigmana, prejemnika nagrade Evropskega asfalterskega združenja (EAPA) za razvoj asfalterske dejavnosti, nagrado je prejel kot prvi Slovenec in tretji Evropejec.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovorgospodarstvopodjetništvoindustrija

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 6. 2019
O Adrii Airways

Z vodjo sektorja za letalstvo smo se pogovarjali o položaju Adrie Airways in o vplivu na ugled Slovenije

O Adrii Airways

Z vodjo sektorja za letalstvo smo se pogovarjali o položaju Adrie Airways in o vplivu na ugled Slovenije

družbapolitikaletalstvogospodarstvo

Informativni prispevki

O Adrii Airways
Z vodjo sektorja za letalstvo smo se pogovarjali o položaju Adrie Airways in o vplivu na ugled Slovenije
VEČ ...|21. 6. 2019
O Adrii Airways
Z vodjo sektorja za letalstvo smo se pogovarjali o položaju Adrie Airways in o vplivu na ugled Slovenije

Tanja Dominko

družbapolitikaletalstvogospodarstvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|6. 6. 2019
Električna kolesa

Anej Ferko Špan je, dan po podvigu naših treh v pomoč mlademu invalidu in ob srebrnem jubileju radia, v rubriki Ni meje za dobre ideje govoril o električnih kolesih, ki doživljajo pravi razcvet.

Električna kolesa

Anej Ferko Špan je, dan po podvigu naših treh v pomoč mlademu invalidu in ob srebrnem jubileju radia, v rubriki Ni meje za dobre ideje govoril o električnih kolesih, ki doživljajo pravi razcvet.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojturizemgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

Električna kolesa
Anej Ferko Špan je, dan po podvigu naših treh v pomoč mlademu invalidu in ob srebrnem jubileju radia, v rubriki Ni meje za dobre ideje govoril o električnih kolesih, ki doživljajo pravi razcvet.
VEČ ...|6. 6. 2019
Električna kolesa
Anej Ferko Špan je, dan po podvigu naših treh v pomoč mlademu invalidu in ob srebrnem jubileju radia, v rubriki Ni meje za dobre ideje govoril o električnih kolesih, ki doživljajo pravi razcvet.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojturizemgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|27. 5. 2019
Spalne kapsule in nov koncept hotelirstva, prijaznejši do okolja

Tudi v turizmu je vedno več novosti. Maja Kosem, vodja marketinga v skupini Union hotelov, je predstavila spalne kapsule. Po svetu so že uveljavljene, pri nas so zdaj na voljo v povsem prenovljenem Central hotelu. Med novostmi so tudi drugačni, mobilni pristopi v gibanju hotelskih gostov, paketi za manj plastike in čistejše okolje. Razvija se torej povsem nov koncept hotelirstva.

Spalne kapsule in nov koncept hotelirstva, prijaznejši do okolja

Tudi v turizmu je vedno več novosti. Maja Kosem, vodja marketinga v skupini Union hotelov, je predstavila spalne kapsule. Po svetu so že uveljavljene, pri nas so zdaj na voljo v povsem prenovljenem Central hotelu. Med novostmi so tudi drugačni, mobilni pristopi v gibanju hotelskih gostov, paketi za manj plastike in čistejše okolje. Razvija se torej povsem nov koncept hotelirstva.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojturizemgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

Spalne kapsule in nov koncept hotelirstva, prijaznejši do okolja
Tudi v turizmu je vedno več novosti. Maja Kosem, vodja marketinga v skupini Union hotelov, je predstavila spalne kapsule. Po svetu so že uveljavljene, pri nas so zdaj na voljo v povsem prenovljenem Central hotelu. Med novostmi so tudi drugačni, mobilni pristopi v gibanju hotelskih gostov, paketi za manj plastike in čistejše okolje. Razvija se torej povsem nov koncept hotelirstva.
VEČ ...|27. 5. 2019
Spalne kapsule in nov koncept hotelirstva, prijaznejši do okolja
Tudi v turizmu je vedno več novosti. Maja Kosem, vodja marketinga v skupini Union hotelov, je predstavila spalne kapsule. Po svetu so že uveljavljene, pri nas so zdaj na voljo v povsem prenovljenem Central hotelu. Med novostmi so tudi drugačni, mobilni pristopi v gibanju hotelskih gostov, paketi za manj plastike in čistejše okolje. Razvija se torej povsem nov koncept hotelirstva.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojturizemgospodarstvookolje

Komentar Domovina.je

VEČ ...|22. 4. 2019
Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati

Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati

Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

domovinakomentaržiga turkpetersonžižek

Komentar Domovina.je

Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati
Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.
VEČ ...|22. 4. 2019
Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati
Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Žiga Turk

domovinakomentaržiga turkpetersonžižek

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|1. 3. 2019
Ukinitev izjeme pri reji enega prašiča

Vsi imetniki prašičev, brez izjem, se morajo po novem vpisati v Evidenco imetnikov rejnih živali (EIRŽ) in registrirati gospodarstvo. To lahko storijo pri pooblaščeni veterinarski organizaciji hkrati s priglasitvijo prihoda v Centralni register prašičev (CRPš). Ta postopek je poenostavljen in namenjen zlasti za imetnike, ki redijo zgolj enega prašiča za zakol za lastno domačo porabo. Imetnik, ki začasno, za največ 7 dni, za namen zakola za lastno domačo porabo redijo enega prašiča, se morajo vpisati v EIRŽ, niso pa dolžni sporočati podatkov o staležu.

Ukinitev izjeme pri reji enega prašiča

Vsi imetniki prašičev, brez izjem, se morajo po novem vpisati v Evidenco imetnikov rejnih živali (EIRŽ) in registrirati gospodarstvo. To lahko storijo pri pooblaščeni veterinarski organizaciji hkrati s priglasitvijo prihoda v Centralni register prašičev (CRPš). Ta postopek je poenostavljen in namenjen zlasti za imetnike, ki redijo zgolj enega prašiča za zakol za lastno domačo porabo. Imetnik, ki začasno, za največ 7 dni, za namen zakola za lastno domačo porabo redijo enega prašiča, se morajo vpisati v EIRŽ, niso pa dolžni sporočati podatkov o staležu.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Ukinitev izjeme pri reji enega prašiča
Vsi imetniki prašičev, brez izjem, se morajo po novem vpisati v Evidenco imetnikov rejnih živali (EIRŽ) in registrirati gospodarstvo. To lahko storijo pri pooblaščeni veterinarski organizaciji hkrati s priglasitvijo prihoda v Centralni register prašičev (CRPš). Ta postopek je poenostavljen in namenjen zlasti za imetnike, ki redijo zgolj enega prašiča za zakol za lastno domačo porabo. Imetnik, ki začasno, za največ 7 dni, za namen zakola za lastno domačo porabo redijo enega prašiča, se morajo vpisati v EIRŽ, niso pa dolžni sporočati podatkov o staležu.
VEČ ...|1. 3. 2019
Ukinitev izjeme pri reji enega prašiča
Vsi imetniki prašičev, brez izjem, se morajo po novem vpisati v Evidenco imetnikov rejnih živali (EIRŽ) in registrirati gospodarstvo. To lahko storijo pri pooblaščeni veterinarski organizaciji hkrati s priglasitvijo prihoda v Centralni register prašičev (CRPš). Ta postopek je poenostavljen in namenjen zlasti za imetnike, ki redijo zgolj enega prašiča za zakol za lastno domačo porabo. Imetnik, ki začasno, za največ 7 dni, za namen zakola za lastno domačo porabo redijo enega prašiča, se morajo vpisati v EIRŽ, niso pa dolžni sporočati podatkov o staležu.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Komentar Časnik.si

VEČ ...|9. 1. 2019
Kozina, a vi to resno? Podjetnike izgnati, da boste delavcem vrnili dostojanstvo ...

V Sloveniji naj bi bili za vse odgovorni podjetniki, ki jih vladajoča politična elita označuje za požrešne kapitaliste ... ter jih pošilja v tujino, če jim obdavčitve v Sloveniji ne odgovarjajo...Ob tem politična elita pozablja, da podjetniki skrbijo za zaposlene in posredno za njihove družine ter nenazadnje da podjetniki prispevajo denar za plače te politične elite...

Kozina, a vi to resno? Podjetnike izgnati, da boste delavcem vrnili dostojanstvo ...

V Sloveniji naj bi bili za vse odgovorni podjetniki, ki jih vladajoča politična elita označuje za požrešne kapitaliste ... ter jih pošilja v tujino, če jim obdavčitve v Sloveniji ne odgovarjajo...Ob tem politična elita pozablja, da podjetniki skrbijo za zaposlene in posredno za njihove družine ter nenazadnje da podjetniki prispevajo denar za plače te politične elite...

politikagospodarstvo

Komentar Časnik.si

Kozina, a vi to resno? Podjetnike izgnati, da boste delavcem vrnili dostojanstvo ...
V Sloveniji naj bi bili za vse odgovorni podjetniki, ki jih vladajoča politična elita označuje za požrešne kapitaliste ... ter jih pošilja v tujino, če jim obdavčitve v Sloveniji ne odgovarjajo...Ob tem politična elita pozablja, da podjetniki skrbijo za zaposlene in posredno za njihove družine ter nenazadnje da podjetniki prispevajo denar za plače te politične elite...
VEČ ...|9. 1. 2019
Kozina, a vi to resno? Podjetnike izgnati, da boste delavcem vrnili dostojanstvo ...
V Sloveniji naj bi bili za vse odgovorni podjetniki, ki jih vladajoča politična elita označuje za požrešne kapitaliste ... ter jih pošilja v tujino, če jim obdavčitve v Sloveniji ne odgovarjajo...Ob tem politična elita pozablja, da podjetniki skrbijo za zaposlene in posredno za njihove družine ter nenazadnje da podjetniki prispevajo denar za plače te politične elite...

Primož Jelševar

politikagospodarstvo

Pogovor o

VEČ ...|19. 12. 2018
Kadrovska politika v času gospodarske rasti

Ali se zavedajo dobrih kadrov, so jih pripravljeni nagraditi, kaj je pravzaprav plača, nagrada ali plačilo za opravljeno delo? Z nami so bili: direktorica področja razvoja in izobraževanja zaposlenih v korporaciji Hidria Tanja Kenda, Brane Gruban iz podjetja Dialogos in direktor kadrovskega sektorja v Mercatorju Gregor Rajšp.

Kadrovska politika v času gospodarske rasti

Ali se zavedajo dobrih kadrov, so jih pripravljeni nagraditi, kaj je pravzaprav plača, nagrada ali plačilo za opravljeno delo? Z nami so bili: direktorica področja razvoja in izobraževanja zaposlenih v korporaciji Hidria Tanja Kenda, Brane Gruban iz podjetja Dialogos in direktor kadrovskega sektorja v Mercatorju Gregor Rajšp.

zaposlovanjegospodarstvo

Pogovor o

Kadrovska politika v času gospodarske rasti
Ali se zavedajo dobrih kadrov, so jih pripravljeni nagraditi, kaj je pravzaprav plača, nagrada ali plačilo za opravljeno delo? Z nami so bili: direktorica področja razvoja in izobraževanja zaposlenih v korporaciji Hidria Tanja Kenda, Brane Gruban iz podjetja Dialogos in direktor kadrovskega sektorja v Mercatorju Gregor Rajšp.
VEČ ...|19. 12. 2018
Kadrovska politika v času gospodarske rasti
Ali se zavedajo dobrih kadrov, so jih pripravljeni nagraditi, kaj je pravzaprav plača, nagrada ali plačilo za opravljeno delo? Z nami so bili: direktorica področja razvoja in izobraževanja zaposlenih v korporaciji Hidria Tanja Kenda, Brane Gruban iz podjetja Dialogos in direktor kadrovskega sektorja v Mercatorju Gregor Rajšp.

Tanja Dominko

zaposlovanjegospodarstvo

Pogovor o

VEČ ...|12. 9. 2018
Koalicijska pogodba razburila gospodarstvo, zahteve imajo tudi sindikati

V oddaji smo z izvršnim direktorjem Kluba slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem, predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič in direktorico podjetja STAN nepremičnine Stanko Solar spregovorili o vsebini koalicijske pogodbe na področju gospodarstva in trga dela. Z gosti pa smo se dotaknili tudi predvidenih davčnih sprememb, ki so vznemirile podjetnike.

Koalicijska pogodba razburila gospodarstvo, zahteve imajo tudi sindikati

V oddaji smo z izvršnim direktorjem Kluba slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem, predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič in direktorico podjetja STAN nepremičnine Stanko Solar spregovorili o vsebini koalicijske pogodbe na področju gospodarstva in trga dela. Z gosti pa smo se dotaknili tudi predvidenih davčnih sprememb, ki so vznemirile podjetnike.

izobraževanjepolitikainfokomentar

Pogovor o

Koalicijska pogodba razburila gospodarstvo, zahteve imajo tudi sindikati
V oddaji smo z izvršnim direktorjem Kluba slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem, predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič in direktorico podjetja STAN nepremičnine Stanko Solar spregovorili o vsebini koalicijske pogodbe na področju gospodarstva in trga dela. Z gosti pa smo se dotaknili tudi predvidenih davčnih sprememb, ki so vznemirile podjetnike.
VEČ ...|12. 9. 2018
Koalicijska pogodba razburila gospodarstvo, zahteve imajo tudi sindikati
V oddaji smo z izvršnim direktorjem Kluba slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem, predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič in direktorico podjetja STAN nepremičnine Stanko Solar spregovorili o vsebini koalicijske pogodbe na področju gospodarstva in trga dela. Z gosti pa smo se dotaknili tudi predvidenih davčnih sprememb, ki so vznemirile podjetnike.

Andrej Šinko

izobraževanjepolitikainfokomentar

Pogovor o

VEČ ...|6. 6. 2018
Analiza rezultatov volitev - Novković, Fink, Štuhec in Čakš

V minulem »Pogovoru o« smo v ospredje postavili rezultate predčasnih volitev. Z izvršnim direktorjem Kluba slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem, s pravnikom in profesorjem ter članom iniciative Prebudimo Slovenijo dr. Andrejem Finkom, s podpredsednikom Zbora za republiko dr. Ivanom Štuhecem in odgovornim urednikom spletnega portala Domovina Rokom Čakšem smo analizirali rezultate volitev in spregovorili o reformah, ki so potrebne za razvoj Slovenije.

Analiza rezultatov volitev - Novković, Fink, Štuhec in Čakš

V minulem »Pogovoru o« smo v ospredje postavili rezultate predčasnih volitev. Z izvršnim direktorjem Kluba slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem, s pravnikom in profesorjem ter članom iniciative Prebudimo Slovenijo dr. Andrejem Finkom, s podpredsednikom Zbora za republiko dr. Ivanom Štuhecem in odgovornim urednikom spletnega portala Domovina Rokom Čakšem smo analizirali rezultate volitev in spregovorili o reformah, ki so potrebne za razvoj Slovenije.

politika

Pogovor o

Analiza rezultatov volitev - Novković, Fink, Štuhec in Čakš
V minulem »Pogovoru o« smo v ospredje postavili rezultate predčasnih volitev. Z izvršnim direktorjem Kluba slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem, s pravnikom in profesorjem ter članom iniciative Prebudimo Slovenijo dr. Andrejem Finkom, s podpredsednikom Zbora za republiko dr. Ivanom Štuhecem in odgovornim urednikom spletnega portala Domovina Rokom Čakšem smo analizirali rezultate volitev in spregovorili o reformah, ki so potrebne za razvoj Slovenije.
VEČ ...|6. 6. 2018
Analiza rezultatov volitev - Novković, Fink, Štuhec in Čakš
V minulem »Pogovoru o« smo v ospredje postavili rezultate predčasnih volitev. Z izvršnim direktorjem Kluba slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem, s pravnikom in profesorjem ter članom iniciative Prebudimo Slovenijo dr. Andrejem Finkom, s podpredsednikom Zbora za republiko dr. Ivanom Štuhecem in odgovornim urednikom spletnega portala Domovina Rokom Čakšem smo analizirali rezultate volitev in spregovorili o reformah, ki so potrebne za razvoj Slovenije.

Alen Salihović

politika

Naš pogled

VEČ ...|5. 6. 2018
Povolilna aritmetika

Na torek po volilni nedelji sem še vedno pod vtisom izbire volivk in volivcev, ki so se v nekaterih pogledih vendarle odločili drugače, kot sem pričakovala. Največje presenečenje je gotovo uvrstitev Slovenske nacionalne stranke nazaj v parlament, takoj za tem dejstvo, da so Pirati premagali tako Dobovška kot Čuša, takoj za tem pa dejstvo, da ženske volivke še vedno prepogosto padejo na lepe obljube in prijazen obraz. Žalostno, toda resnično. Verjamem, da bi Luko Mesca marsikatera vzela za zeta.

Povolilna aritmetika

Na torek po volilni nedelji sem še vedno pod vtisom izbire volivk in volivcev, ki so se v nekaterih pogledih vendarle odločili drugače, kot sem pričakovala. Največje presenečenje je gotovo uvrstitev Slovenske nacionalne stranke nazaj v parlament, takoj za tem dejstvo, da so Pirati premagali tako Dobovška kot Čuša, takoj za tem pa dejstvo, da ženske volivke še vedno prepogosto padejo na lepe obljube in prijazen obraz. Žalostno, toda resnično. Verjamem, da bi Luko Mesca marsikatera vzela za zeta.

komentar

Naš pogled

Povolilna aritmetika
Na torek po volilni nedelji sem še vedno pod vtisom izbire volivk in volivcev, ki so se v nekaterih pogledih vendarle odločili drugače, kot sem pričakovala. Največje presenečenje je gotovo uvrstitev Slovenske nacionalne stranke nazaj v parlament, takoj za tem dejstvo, da so Pirati premagali tako Dobovška kot Čuša, takoj za tem pa dejstvo, da ženske volivke še vedno prepogosto padejo na lepe obljube in prijazen obraz. Žalostno, toda resnično. Verjamem, da bi Luko Mesca marsikatera vzela za zeta.
VEČ ...|5. 6. 2018
Povolilna aritmetika
Na torek po volilni nedelji sem še vedno pod vtisom izbire volivk in volivcev, ki so se v nekaterih pogledih vendarle odločili drugače, kot sem pričakovala. Največje presenečenje je gotovo uvrstitev Slovenske nacionalne stranke nazaj v parlament, takoj za tem dejstvo, da so Pirati premagali tako Dobovška kot Čuša, takoj za tem pa dejstvo, da ženske volivke še vedno prepogosto padejo na lepe obljube in prijazen obraz. Žalostno, toda resnično. Verjamem, da bi Luko Mesca marsikatera vzela za zeta.

Tanja Dominko

komentar

Pogovor o

VEČ ...|23. 5. 2018
Drugo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018

V studiu Radia Ognjišče smo tokrat soočili predstavnike in kandidate štirih političnih strank, poslanca SDS Anžeta Logarja, poslanca Levice Miha Kordiša, kandidata Liste Marjana Šarca Vojmirja Urlepa in kandidata Združene desnice Aleša Primca.

Drugo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018

V studiu Radia Ognjišče smo tokrat soočili predstavnike in kandidate štirih političnih strank, poslanca SDS Anžeta Logarja, poslanca Levice Miha Kordiša, kandidata Liste Marjana Šarca Vojmirja Urlepa in kandidata Združene desnice Aleša Primca.

Pogovor o

Drugo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018
V studiu Radia Ognjišče smo tokrat soočili predstavnike in kandidate štirih političnih strank, poslanca SDS Anžeta Logarja, poslanca Levice Miha Kordiša, kandidata Liste Marjana Šarca Vojmirja Urlepa in kandidata Združene desnice Aleša Primca.
VEČ ...|23. 5. 2018
Drugo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018
V studiu Radia Ognjišče smo tokrat soočili predstavnike in kandidate štirih političnih strank, poslanca SDS Anžeta Logarja, poslanca Levice Miha Kordiša, kandidata Liste Marjana Šarca Vojmirja Urlepa in kandidata Združene desnice Aleša Primca.

Tanja DominkoAndrej Šinko

Pogovor o

VEČ ...|14. 2. 2018
Stavka Javnega sektorja in razmere v gospodarstvu - Samo Hribar Milič, Goran Novković

V oddaji Pogovor o smo se v tednu treh stavk vprašali, kako upravičene sploh so, koliko lahko gospodarstvo še servisira javni sektor in kako odgovorno se do gospodarstva obnaša država. V studiu smo gostili izvršnega direktorja Kluba slovenskih podjetnikov Gorana Novkovića in izvršnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije Sama Hribarja Miliča.

Stavka Javnega sektorja in razmere v gospodarstvu - Samo Hribar Milič, Goran Novković

V oddaji Pogovor o smo se v tednu treh stavk vprašali, kako upravičene sploh so, koliko lahko gospodarstvo še servisira javni sektor in kako odgovorno se do gospodarstva obnaša država. V studiu smo gostili izvršnega direktorja Kluba slovenskih podjetnikov Gorana Novkovića in izvršnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije Sama Hribarja Miliča.

Pogovor o

Stavka Javnega sektorja in razmere v gospodarstvu - Samo Hribar Milič, Goran Novković
V oddaji Pogovor o smo se v tednu treh stavk vprašali, kako upravičene sploh so, koliko lahko gospodarstvo še servisira javni sektor in kako odgovorno se do gospodarstva obnaša država. V studiu smo gostili izvršnega direktorja Kluba slovenskih podjetnikov Gorana Novkovića in izvršnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije Sama Hribarja Miliča.
VEČ ...|14. 2. 2018
Stavka Javnega sektorja in razmere v gospodarstvu - Samo Hribar Milič, Goran Novković
V oddaji Pogovor o smo se v tednu treh stavk vprašali, kako upravičene sploh so, koliko lahko gospodarstvo še servisira javni sektor in kako odgovorno se do gospodarstva obnaša država. V studiu smo gostili izvršnega direktorja Kluba slovenskih podjetnikov Gorana Novkovića in izvršnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije Sama Hribarja Miliča.

Alen Salihovič

Pogovor o

VEČ ...|7. 2. 2018
Prešernov dan - kulturni praznik - Mitja Čander

V oddaji Pogovor o je bil gost vsestranski kulturni delavec Mitja Čander. Predstavil nam je svoj pogled na slovensko kulturo, na njen pomen in tudi na naš odnos do nje. Zanimalo nas je tudi njegovo stališče o povezovanju kulture s turizmom in gospodarstvom.

Prešernov dan - kulturni praznik - Mitja Čander

V oddaji Pogovor o je bil gost vsestranski kulturni delavec Mitja Čander. Predstavil nam je svoj pogled na slovensko kulturo, na njen pomen in tudi na naš odnos do nje. Zanimalo nas je tudi njegovo stališče o povezovanju kulture s turizmom in gospodarstvom.

Pogovor o

Prešernov dan - kulturni praznik - Mitja Čander
V oddaji Pogovor o je bil gost vsestranski kulturni delavec Mitja Čander. Predstavil nam je svoj pogled na slovensko kulturo, na njen pomen in tudi na naš odnos do nje. Zanimalo nas je tudi njegovo stališče o povezovanju kulture s turizmom in gospodarstvom.
VEČ ...|7. 2. 2018
Prešernov dan - kulturni praznik - Mitja Čander
V oddaji Pogovor o je bil gost vsestranski kulturni delavec Mitja Čander. Predstavil nam je svoj pogled na slovensko kulturo, na njen pomen in tudi na naš odnos do nje. Zanimalo nas je tudi njegovo stališče o povezovanju kulture s turizmom in gospodarstvom.

Helena Škrlec

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|18. 8. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Ivo Jevnikar, Janez Suhadolc

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Ivu Jevnikarju in Janezu Suhadolcu.

Temna stran mesec II 20 let kasneje - Ivo Jevnikar, Janez Suhadolc

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Ivu Jevnikarju in Janezu Suhadolcu.

Jože Bartolj

Ivo JevnikarJanez Suhadolc

Za življenje

VEČ ...|10. 8. 2019
Samo-prevare?

Alenka Rebula, psihologinja, pesnica, pisateljica, publicistka, predavateljica je v oddaje Za življenje, za danes in jutri vnesla ženski pogled na življenje, predvsem na odnose v njem. Slediti sebi, si biti zvest, širiti ljubezen do sebe in drugih, biti občutljiv za sporočila narave, ki nas obkroža in vabi v svoje naročje, je le nekaj tehtnih spodbud v pogovorih z njo. V oddaji smo posebej izpostavili prevare, tudi samo-prevare, v katere se pogosto ujamemo, ne da bi se tega zavedali.

Samo-prevare?

Alenka Rebula, psihologinja, pesnica, pisateljica, publicistka, predavateljica je v oddaje Za življenje, za danes in jutri vnesla ženski pogled na življenje, predvsem na odnose v njem. Slediti sebi, si biti zvest, širiti ljubezen do sebe in drugih, biti občutljiv za sporočila narave, ki nas obkroža in vabi v svoje naročje, je le nekaj tehtnih spodbud v pogovorih z njo. V oddaji smo posebej izpostavili prevare, tudi samo-prevare, v katere se pogosto ujamemo, ne da bi se tega zavedali.

Nataša Ličen

duhovnostdružbaizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Globine

VEČ ...|13. 8. 2019
Moralni teolog Gabriel Kavčič o zlu

Vsi vemo, da v našem svetu »nekaj ne štima«, da bi naš svet lahko bil boljši, kot je. To pred nas postavlja vprašanje zla, slabega v svetu. In hkrati nas sprašuje, kako še lahko verujemo v dobrega, vsemogočnega Boga. O zlu kot fenomenu, o njegovih vrstah in o tem, kakšen odgovor nanj daje krščanstvo, bomo govorili v tokratni oddaji Globine.

Moralni teolog Gabriel Kavčič o zlu

Vsi vemo, da v našem svetu »nekaj ne štima«, da bi naš svet lahko bil boljši, kot je. To pred nas postavlja vprašanje zla, slabega v svetu. In hkrati nas sprašuje, kako še lahko verujemo v dobrega, vsemogočnega Boga. O zlu kot fenomenu, o njegovih vrstah in o tem, kakšen odgovor nanj daje krščanstvo, bomo govorili v tokratni oddaji Globine.

Blaž Lesnik

duhovnostzlo

Doživetja narave

VEČ ...|16. 8. 2019
Dolomiti, podolgem in počez

Tokrat smo vstopili v svet Bledih gora, kot so Dolomitom rekli nekoč. Danes, ko je ta greben južnih apneniških Alp tudi na Unescovem seznamu naravne dediščine, ga obiskuje vse več Slovencev. Naš gost je bil odličen poznavalec Dolomitov dr. Andrej Mašera. Nedavno je namreč pri Planinski založbi izšel njegov dopolnjen vodnik.

Dolomiti, podolgem in počez

Tokrat smo vstopili v svet Bledih gora, kot so Dolomitom rekli nekoč. Danes, ko je ta greben južnih apneniških Alp tudi na Unescovem seznamu naravne dediščine, ga obiskuje vse več Slovencev. Naš gost je bil odličen poznavalec Dolomitov dr. Andrej Mašera. Nedavno je namreč pri Planinski založbi izšel njegov dopolnjen vodnik.

Blaž Lesnik

naravagorevodnikplaninstvoferate

Svetovalnica

VEČ ...|16. 8. 2019
Domačija Brozovič in družinsko podjetništvo

V poletnih mesecih obstajajo različni načini, kako se odžejati na čim bolj zdrav način. Naša gostja je bila Metka Brozovič iz Bele Krajine, ki je mojstrica priprave različnih sirupov. Slišali ste zgodbo njene družine, kako se je v dolini Kolpe začela njihova podjetniška pot, čeprav tako ona kot mož Miran pravita, da nista podjetnika.

Domačija Brozovič in družinsko podjetništvo

V poletnih mesecih obstajajo različni načini, kako se odžejati na čim bolj zdrav način. Naša gostja je bila Metka Brozovič iz Bele Krajine, ki je mojstrica priprave različnih sirupov. Slišali ste zgodbo njene družine, kako se je v dolini Kolpe začela njihova podjetniška pot, čeprav tako ona kot mož Miran pravita, da nista podjetnika.

Tanja Dominko

izobraževanjepogovorsvetovanje

O klasiki drugače

VEČ ...|18. 8. 2019
Tri slovenske ljudske pesmi in maša v čast Marije vnebovzete.

Marijin praznik je odmeval tudi v tokratni oddaji O klasiki drugače ko smo predstavili tri slovenske ljudske pesmi (Bodi nam pozdravljena, Angeli lepo pojejo, Cvete cvetlica ena), v drugem delu pa poslušali še Palestrinovo mašo v čast Marije vnebovzete.

Tri slovenske ljudske pesmi in maša v čast Marije vnebovzete.

Marijin praznik je odmeval tudi v tokratni oddaji O klasiki drugače ko smo predstavili tri slovenske ljudske pesmi (Bodi nam pozdravljena, Angeli lepo pojejo, Cvete cvetlica ena), v drugem delu pa poslušali še Palestrinovo mašo v čast Marije vnebovzete.

Tadej Sadar, dr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Moja zgodba

VEČ ...|18. 8. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Ivo Jevnikar, Janez Suhadolc

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Ivu Jevnikarju in Janezu Suhadolcu.

Temna stran mesec II 20 let kasneje - Ivo Jevnikar, Janez Suhadolc

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Ivu Jevnikarju in Janezu Suhadolcu.

Jože Bartolj

Ivo JevnikarJanez Suhadolc

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|18. 8. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|18. 8. 2019
Jožef Kvas

Škof Jožef Kvas, ki se je rodil pred 100 leti, je bil nadvse priljubljen med ljudmi. Na njegovem pogrebu se je zbralo več kot 270 duhovnikov. Škof Alojzij Šuštar je o njem dejal: »Tako požrtvovalen je bil do konca in veliko je naredil na pastoralnem področju. Bil je pravo bogastvo za ljubljansko nadškofijo in vso Cerkev na Slovenskem.«

Jožef Kvas

Škof Jožef Kvas, ki se je rodil pred 100 leti, je bil nadvse priljubljen med ljudmi. Na njegovem pogrebu se je zbralo več kot 270 duhovnikov. Škof Alojzij Šuštar je o njem dejal: »Tako požrtvovalen je bil do konca in veliko je naredil na pastoralnem področju. Bil je pravo bogastvo za ljubljansko nadškofijo in vso Cerkev na Slovenskem.«

Tone Gorjup

duhovnostkulturaspomin

Pojdite in učite

VEČ ...|18. 8. 2019
Klic po pomoči iz Zakrpatja (2. del)

V oddaji smo ponovno gostili s. Jožico Sterle, ki deluje v Ukrajini. Znova je prišla s prošnjo in zahvalami iz Zakrpatja.

Klic po pomoči iz Zakrpatja (2. del)

V oddaji smo ponovno gostili s. Jožico Sterle, ki deluje v Ukrajini. Znova je prišla s prošnjo in zahvalami iz Zakrpatja.

Jure Sešek

družbaduhovnostmisijoniUkrajinaJožica Strle