Matej Marc prihaja iz družinskega podjetja, nagrajenega z najinovacijo leta 2018. Govorili smo o testeninah in ostalih izdelkih iz pšeničnih kalčkov, ki jih pridelujejo v podjetju Moleum v Ajdovščini.

O zgodbi kakovostnih ležišč, ki so plod domačega znanja in inovacij, posebej o ležišču Reny, smo govorili z Markom Ilovarjem.

Brez zaupanja med zaposlenimi, razumevanja do vseh oblik dela znotraj podjetja, je težko graditi uspešno zgodbo. Če to reče podjetnik, ki je uspel znižati visoko zadolženost podjetja, mu lahko verjamemo. Dr. Samo Javornik je govoril tudi o družbeni odgovornosti, poslovni kulturi in, kar zadeva vse, o varnosti na cestah ob vse večjem avtomobilskem parku.

Katja Zajko je uspešna mlada ženska, direktorica mednarodnega podjetja Recosi, s sedežem na Irskem. Pred nekaj leti so se razširili v ZDA in pred dvema letoma prišli tudi v Slovenijo. Uspešen model socialnega, trajnostnega poslovanja, recikliranje računalniške opreme, prenaša v naše okolje. Med Irsko in Slovenijo so podobnosti, a tudi razlike, govorila je o svojem poslovnem modelu, priložnostih recikliranja elektronske opreme in o trajnostni naravnanosti sodobnega poslovanja.

Primorski tehnološki park je v luči bližajoče se dvajsete obletnice delovanja v letu 2020 svoje programe za mlada podjetja strnil v GoStartup inkubator. V njem ustanovitelji mladih podjetij pridobivajo najsodobnejša znanja in gradijo povezave za hitrejšo rast in razvoj njihovih podjetij. O tem smo se pogovarjali z Marjano Simčič Humar.

V sklopu srebrnih radijskih akcij smo poleti obiskali tudi Posočje in oddajnik na Kaninu. V dolini Soče smo spoznali tudi mladega Američana, ki ga je v našo deželo privabila izbranka njegovega srca, ustalil se je in ustvaril eno od najinovativnejših podjetniških zgodb, v Bovcu namreč vari pivo.

Tomaž Okorn s podjetja Figura opaža vse večje zanimanje za zunanji kotiček, ki odgovarja na spremembe sodobnega človeka v načinu bivanja. Preveč zaprti med štiri stene, hrepenimo po zunanjem. To se odraža tudi v hotenjih vse več novograditeljev, ki že v začetku načrtujejo tudi letno kuhinjo ali prostor za druženje na prostem.

Globalni trg je zahteven, kako kljub razpršenosti in kulturnim razlikam ostati zvest prepoznavni blagovni znamki, svojim idejam ter pogledom o kakovosti bivanja, smo vprašali Roberta Kluna.

Robert Klun, oblikovalec in arhitekt, je v družinskem podjetju pred skoraj štiridesetimi leti s sodelavci prerasel zgolj tapetniško delavnico. Večkrat nagrajeni za svoje delo, oblikovalske rešitve in učinkovitost si prizadevajo za celostno kakovost bivanja.

Direktor ajdovskega podjetja Bio Separations dr. Aleš Štrancar pove, kar si misli, tudi, če si s tem lahko nakoplje nestrinjanja. To je bil prvi močan vtis ob srečanju z njim, ko smo ga poavbili na pogovor o genskih terapijah, o etiki, znanosti in kako družbo spodbuditi k izbiri kulture življenja.

Sožalnica je nova ideja podjetja Zagožen, kot alternativa kupu sveč ob slovesu ljubljenih. Predstavil jo je direktor Branko Potočnik.

Po eni strani se soočamo s plačilno nedisciplino, na to temo je spregovorila direktorica EOS-a Natalija Zupan, po drugi strani pa smo slišali nekaj svetlih zgodb, kot je Dewesoft, ki je zgodba o uspehu, saj skoraj ni avtomobila na svetu brez njegovih merilnih sistemov.

Dolgoletne izkušnje iz poslovnega sveta Milene Štular so dragocene. Delala je na vodstvenih mestih tudi v multinacionalkah. Po upokojitvi se bolj posveča humanitarnim projektom, med katerimi je uspešno in zelo odmevno Botrstvo. Pogovarjali smo se o odnosih, ki dobivajo vse bolj na veljavi, tudi ali še posebej v poslovnem svetu.

Boštjan Marolt streže štruklje in mesnine, pripravljene po tudi stoletje in več starih recepturah svojih prednikov na Odprti kuhni po Sloveniji.

Z Ivanom Stražišnikom smo se pogovarjali o inovacijah, ki se razvijajo v koroških krajih.

Pogovarjali smo se s pilotom Primožem Jovanovičem, ki pravi, da Slovenija lahko ima nacionalnega prevoznika, je pa potrebno dobro vodstvo in optimizacija poslovanja.

V ospredju družbe je socialna, družbena odgovornost. Prav slednja je izziv številnim podjetjem. S poslom reševati težave v družbi. Skozi to prizmo je treba gledati tudi na inovacije. O tem smo govorili s Simono Roškar.

Cilj vsakega je ujeti ravnotežje, to nam ni dano. Posebej ne-ravnovesje med delom in družino privede do številnih zapletov. Osnova so dobri odnosi, pravi Robert Ličen.

Z lobistom in mednarodnim svetovalcem Milošem Čiričem smo govorili o vplivu stečaja Adrie na gospodarstvo in na povezljivost Slovenije.

Na tečaju varne vožnje na Vranskem smo srečali Primoža, ki je del inovativne ekipe Elaphe za razvoj električnega motorja.

Simona Roškar je komunikatorka, ekonomistka, predavateljica, mednarodna licencirana trenerka kreativnosti, ki verjame v velike ideje in številne majhne korake, ki pripeljejo do rezultatov. Kreativnost je pogonska energija življenja, pa tudi uspešnih podjetij.

V osrčju neokrnjene prleške pokrajine stoji hotel s samoočiščevalnim naravnim bazenom, bio plavalnim bazenom, ki je del novosti v ponudbi Bioterm Mala nedelja. Pogovarjali smo se z Žužano Šeruga.

Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.

Na bovškem načrtno spodbujajo kreativnost in izdelovanje inovativnih produktov iz ovčje volne, stopajo tudi na kulinarično področje, tako je nastal BC burger. O tem smo govorili s Petrom Domevščkom.

V Bovcu so na osrednjem trgu na inovativen način postregli s sladoledom v vročih in razgretih poletnih dneh. Pristopili smo k stojnici in spoznali nekaj več o ozadju in ideji.

Kultura plačevanja je osnova za dobro poslovanje in razvoj celotne družbe. Natalija Zupan z mednarodnega podjetja EOS KSI je predstavila njihovo delo, iskanje rešitev v dobro vseh udeleženih. Večinoma imamo zmotne predstave in številne predsodke o terjatvah. Ne gre za lomilce kosti ali kaj podobnega, so mediatorji, usposobljeni strokovnjaki in svetovalci, ki si tudi preventivno prizadevajo za boljšo kulturo plačevanja, oziroma, da do terjatev sploh ne bi prihajalo, kar je edina etična pot za prihodnje.

Ob julijski akciji Odgovorno na pot, varno na vrh, ki jih pripravljamo ob 25. letnici oddajanja radia Ognjišče, smo obiskali tudi Kanin. V Visokogorje smo se odpeljali s krožno kabinsko žičnico, ki povezuje dolino in goro. Vsako leto, množica tudi v poletnih mesecih, prihaja na Kanin vse več gostov. O razvoju, načrtih in vizijah, smo se pogovarjali z direktorjem Javnega zavoda Sončni Kanin, dr. Rokom Ovsenikom.

Ob vročih poletnih večerih prija kozarec ohlajenega. Podjetje Radgonske gorice je prejelo srebrno medaljo za bio peneče organsko vino na Mednarodnem ocenjevanju organskih vin v Nemčiji. Andreja Novak je povedala več.

Ganljiva zgodba iz poslovnega sveta. Želimo, da bi dobila mnoge posnemovalce, zato smo k pogovoru za oddajo Via positiva povabili direktorico podjetja Carthago, kjer izdelujejo avtodomove, Sandro Županec, in zaposlenega v podjetju Andreja Rotarja, ki je tudi po bolezni in hudi telesni oviri ohranil zaposlitev ter v podjetju dobil le novo, bolj prilagojeno delovno mesto.

Prvi petek v avgustu je svetovni dan piva, pri nas je tradicija varjenja te pijače dolga dve stoletji. Za poletno osvežitev mnogim tekne, dejavnost je pomembna tudi za graditev uspešnega gospodarstva, saj v Sloveniji deluje in se razvija veliko manjših, butičnih pivovarjev, ki pridelajo pivo po svojih recepturah. Tadej Kraševec s Poljčan je eden od teh, ki pravi, da pri pivu ni pomemben samo okus, kot zmotno meni večina, ampak je važen tudi vonj. On stavi na citrusne okuse in vonjave.

Poletje je čas sladoleda. Mogoče marsikdo ne ve, da v Sloveniji proizvajamo enega od najboljših. Velike multinacionalke se ozirajo po inovacijah ajdovskega podjetja. Direktor Boštjan Jerončič je sprejel vabilo k pogovoru in opisal uspešno pot sladoleda Leone na vse kontinente sveta.

Ste kdaj med vožnjo proti več sto kilometrov oddaljenemu cilju in pri hitrosti 100 ali več kilometrov na uro pomislili, kako drugače bi lahko bilo brez gladke in urejene asfaltne površine? Veste, da imamo v Sloveniji enega najboljših in najbolj priznanih strokovnjakov za razvoj asfaltne dejavnosti na svetu? Da je v razvoju reciklaža odsluženih pnevmatik za cestno podlago?V oddajo Via positiva smo povabili Slovenka Henigmana, prejemnika nagrade Evropskega asfalterskega združenja (EAPA) za razvoj asfalterske dejavnosti, nagrado je prejel kot prvi Slovenec in tretji Evropejec.

Z vodjo sektorja za letalstvo smo se pogovarjali o položaju Adrie Airways in o vplivu na ugled Slovenije

Anej Ferko Špan je, dan po podvigu naših treh v pomoč mlademu invalidu in ob srebrnem jubileju radia, v rubriki Ni meje za dobre ideje govoril o električnih kolesih, ki doživljajo pravi razcvet.

Tudi v turizmu je vedno več novosti. Maja Kosem, vodja marketinga v skupini Union hotelov, je predstavila spalne kapsule. Po svetu so že uveljavljene, pri nas so zdaj na voljo v povsem prenovljenem Central hotelu. Med novostmi so tudi drugačni, mobilni pristopi v gibanju hotelskih gostov, paketi za manj plastike in čistejše okolje. Razvija se torej povsem nov koncept hotelirstva.

Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Vsi imetniki prašičev, brez izjem, se morajo po novem vpisati v Evidenco imetnikov rejnih živali (EIRŽ) in registrirati gospodarstvo. To lahko storijo pri pooblaščeni veterinarski organizaciji hkrati s priglasitvijo prihoda v Centralni register prašičev (CRPš). Ta postopek je poenostavljen in namenjen zlasti za imetnike, ki redijo zgolj enega prašiča za zakol za lastno domačo porabo. Imetnik, ki začasno, za največ 7 dni, za namen zakola za lastno domačo porabo redijo enega prašiča, se morajo vpisati v EIRŽ, niso pa dolžni sporočati podatkov o staležu.

V Sloveniji naj bi bili za vse odgovorni podjetniki, ki jih vladajoča politična elita označuje za požrešne kapitaliste ... ter jih pošilja v tujino, če jim obdavčitve v Sloveniji ne odgovarjajo...Ob tem politična elita pozablja, da podjetniki skrbijo za zaposlene in posredno za njihove družine ter nenazadnje da podjetniki prispevajo denar za plače te politične elite...

Ali se zavedajo dobrih kadrov, so jih pripravljeni nagraditi, kaj je pravzaprav plača, nagrada ali plačilo za opravljeno delo? Z nami so bili: direktorica področja razvoja in izobraževanja zaposlenih v korporaciji Hidria Tanja Kenda, Brane Gruban iz podjetja Dialogos in direktor kadrovskega sektorja v Mercatorju Gregor Rajšp.

V oddaji smo z izvršnim direktorjem Kluba slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem, predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič in direktorico podjetja STAN nepremičnine Stanko Solar spregovorili o vsebini koalicijske pogodbe na področju gospodarstva in trga dela. Z gosti pa smo se dotaknili tudi predvidenih davčnih sprememb, ki so vznemirile podjetnike.

V minulem »Pogovoru o« smo v ospredje postavili rezultate predčasnih volitev. Z izvršnim direktorjem Kluba slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem, s pravnikom in profesorjem ter članom iniciative Prebudimo Slovenijo dr. Andrejem Finkom, s podpredsednikom Zbora za republiko dr. Ivanom Štuhecem in odgovornim urednikom spletnega portala Domovina Rokom Čakšem smo analizirali rezultate volitev in spregovorili o reformah, ki so potrebne za razvoj Slovenije.

Na torek po volilni nedelji sem še vedno pod vtisom izbire volivk in volivcev, ki so se v nekaterih pogledih vendarle odločili drugače, kot sem pričakovala. Največje presenečenje je gotovo uvrstitev Slovenske nacionalne stranke nazaj v parlament, takoj za tem dejstvo, da so Pirati premagali tako Dobovška kot Čuša, takoj za tem pa dejstvo, da ženske volivke še vedno prepogosto padejo na lepe obljube in prijazen obraz. Žalostno, toda resnično. Verjamem, da bi Luko Mesca marsikatera vzela za zeta.

V studiu Radia Ognjišče smo tokrat soočili predstavnike in kandidate štirih političnih strank, poslanca SDS Anžeta Logarja, poslanca Levice Miha Kordiša, kandidata Liste Marjana Šarca Vojmirja Urlepa in kandidata Združene desnice Aleša Primca.

V oddaji Pogovor o smo se v tednu treh stavk vprašali, kako upravičene sploh so, koliko lahko gospodarstvo še servisira javni sektor in kako odgovorno se do gospodarstva obnaša država. V studiu smo gostili izvršnega direktorja Kluba slovenskih podjetnikov Gorana Novkovića in izvršnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije Sama Hribarja Miliča.

V oddaji Pogovor o je bil gost vsestranski kulturni delavec Mitja Čander. Predstavil nam je svoj pogled na slovensko kulturo, na njen pomen in tudi na naš odnos do nje. Zanimalo nas je tudi njegovo stališče o povezovanju kulture s turizmom in gospodarstvom.