Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|23. 1. 2020
Najinovacija 2018

Matej Marc prihaja iz družinskega podjetja, nagrajenega z najinovacijo leta 2018. Govorili smo o testeninah in ostalih izdelkih iz pšeničnih kalčkov, ki jih pridelujejo v podjetju Moleum v Ajdovščini.

Najinovacija 2018

Matej Marc prihaja iz družinskega podjetja, nagrajenega z najinovacijo leta 2018. Govorili smo o testeninah in ostalih izdelkih iz pšeničnih kalčkov, ki jih pridelujejo v podjetju Moleum v Ajdovščini.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvokulinarikapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Najinovacija 2018
Matej Marc prihaja iz družinskega podjetja, nagrajenega z najinovacijo leta 2018. Govorili smo o testeninah in ostalih izdelkih iz pšeničnih kalčkov, ki jih pridelujejo v podjetju Moleum v Ajdovščini.
VEČ ...|23. 1. 2020
Najinovacija 2018
Matej Marc prihaja iz družinskega podjetja, nagrajenega z najinovacijo leta 2018. Govorili smo o testeninah in ostalih izdelkih iz pšeničnih kalčkov, ki jih pridelujejo v podjetju Moleum v Ajdovščini.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvokulinarikapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|9. 1. 2020
Ležišče slovenske kakovosti in znanja

O zgodbi kakovostnih ležišč, ki so plod domačega znanja in inovacij, posebej o ležišču Reny, smo govorili z Markom Ilovarjem.

Ležišče slovenske kakovosti in znanja

O zgodbi kakovostnih ležišč, ki so plod domačega znanja in inovacij, posebej o ležišču Reny, smo govorili z Markom Ilovarjem.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljekulturapodjetništvopogovor

Ni meje za dobre ideje

Ležišče slovenske kakovosti in znanja
O zgodbi kakovostnih ležišč, ki so plod domačega znanja in inovacij, posebej o ležišču Reny, smo govorili z Markom Ilovarjem.
VEČ ...|9. 1. 2020
Ležišče slovenske kakovosti in znanja
O zgodbi kakovostnih ležišč, ki so plod domačega znanja in inovacij, posebej o ležišču Reny, smo govorili z Markom Ilovarjem.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljekulturapodjetništvopogovor

Via positiva

VEČ ...|2. 1. 2020
Uspešno zgodbo lahko gradimo ob zaupanju

Brez zaupanja med zaposlenimi, razumevanja do vseh oblik dela znotraj podjetja, je težko graditi uspešno zgodbo. Če to reče podjetnik, ki je uspel znižati visoko zadolženost podjetja, mu lahko verjamemo. Dr. Samo Javornik je govoril tudi o družbeni odgovornosti, poslovni kulturi in, kar zadeva vse, o varnosti na cestah ob vse večjem avtomobilskem parku.

Uspešno zgodbo lahko gradimo ob zaupanju

Brez zaupanja med zaposlenimi, razumevanja do vseh oblik dela znotraj podjetja, je težko graditi uspešno zgodbo. Če to reče podjetnik, ki je uspel znižati visoko zadolženost podjetja, mu lahko verjamemo. Dr. Samo Javornik je govoril tudi o družbeni odgovornosti, poslovni kulturi in, kar zadeva vse, o varnosti na cestah ob vse večjem avtomobilskem parku.

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjepodjetništvogospodarstvo

Via positiva

Uspešno zgodbo lahko gradimo ob zaupanju
Brez zaupanja med zaposlenimi, razumevanja do vseh oblik dela znotraj podjetja, je težko graditi uspešno zgodbo. Če to reče podjetnik, ki je uspel znižati visoko zadolženost podjetja, mu lahko verjamemo. Dr. Samo Javornik je govoril tudi o družbeni odgovornosti, poslovni kulturi in, kar zadeva vse, o varnosti na cestah ob vse večjem avtomobilskem parku.
VEČ ...|2. 1. 2020
Uspešno zgodbo lahko gradimo ob zaupanju
Brez zaupanja med zaposlenimi, razumevanja do vseh oblik dela znotraj podjetja, je težko graditi uspešno zgodbo. Če to reče podjetnik, ki je uspel znižati visoko zadolženost podjetja, mu lahko verjamemo. Dr. Samo Javornik je govoril tudi o družbeni odgovornosti, poslovni kulturi in, kar zadeva vse, o varnosti na cestah ob vse večjem avtomobilskem parku.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjepodjetništvogospodarstvo

Via positiva

VEČ ...|26. 12. 2019
Priložnost reciklirane elektronske opreme

Katja Zajko je uspešna mlada ženska, direktorica mednarodnega podjetja Recosi, s sedežem na Irskem. Pred nekaj leti so se razširili v ZDA in pred dvema letoma prišli tudi v Slovenijo. Uspešen model socialnega, trajnostnega poslovanja, recikliranje računalniške opreme, prenaša v naše okolje. Med Irsko in Slovenijo so podobnosti, a tudi razlike, govorila je o svojem poslovnem modelu, priložnostih recikliranja elektronske opreme in o trajnostni naravnanosti sodobnega poslovanja.

Priložnost reciklirane elektronske opreme

Katja Zajko je uspešna mlada ženska, direktorica mednarodnega podjetja Recosi, s sedežem na Irskem. Pred nekaj leti so se razširili v ZDA in pred dvema letoma prišli tudi v Slovenijo. Uspešen model socialnega, trajnostnega poslovanja, recikliranje računalniške opreme, prenaša v naše okolje. Med Irsko in Slovenijo so podobnosti, a tudi razlike, govorila je o svojem poslovnem modelu, priložnostih recikliranja elektronske opreme in o trajnostni naravnanosti sodobnega poslovanja.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljekulturapodjetništvopogovor

Via positiva

Priložnost reciklirane elektronske opreme
Katja Zajko je uspešna mlada ženska, direktorica mednarodnega podjetja Recosi, s sedežem na Irskem. Pred nekaj leti so se razširili v ZDA in pred dvema letoma prišli tudi v Slovenijo. Uspešen model socialnega, trajnostnega poslovanja, recikliranje računalniške opreme, prenaša v naše okolje. Med Irsko in Slovenijo so podobnosti, a tudi razlike, govorila je o svojem poslovnem modelu, priložnostih recikliranja elektronske opreme in o trajnostni naravnanosti sodobnega poslovanja.
VEČ ...|26. 12. 2019
Priložnost reciklirane elektronske opreme
Katja Zajko je uspešna mlada ženska, direktorica mednarodnega podjetja Recosi, s sedežem na Irskem. Pred nekaj leti so se razširili v ZDA in pred dvema letoma prišli tudi v Slovenijo. Uspešen model socialnega, trajnostnega poslovanja, recikliranje računalniške opreme, prenaša v naše okolje. Med Irsko in Slovenijo so podobnosti, a tudi razlike, govorila je o svojem poslovnem modelu, priložnostih recikliranja elektronske opreme in o trajnostni naravnanosti sodobnega poslovanja.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljekulturapodjetništvopogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|26. 12. 2019
GoStartup inkubator

Primorski tehnološki park je v luči bližajoče se dvajsete obletnice delovanja v letu 2020 svoje programe za mlada podjetja strnil v GoStartup inkubator. V njem ustanovitelji mladih podjetij pridobivajo najsodobnejša znanja in gradijo povezave za hitrejšo rast in razvoj njihovih podjetij. O tem smo se pogovarjali z Marjano Simčič Humar.

GoStartup inkubator

Primorski tehnološki park je v luči bližajoče se dvajsete obletnice delovanja v letu 2020 svoje programe za mlada podjetja strnil v GoStartup inkubator. V njem ustanovitelji mladih podjetij pridobivajo najsodobnejša znanja in gradijo povezave za hitrejšo rast in razvoj njihovih podjetij. O tem smo se pogovarjali z Marjano Simčič Humar.

inovativnostkreativostpodjetništvogospodarstvopogovorizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

GoStartup inkubator
Primorski tehnološki park je v luči bližajoče se dvajsete obletnice delovanja v letu 2020 svoje programe za mlada podjetja strnil v GoStartup inkubator. V njem ustanovitelji mladih podjetij pridobivajo najsodobnejša znanja in gradijo povezave za hitrejšo rast in razvoj njihovih podjetij. O tem smo se pogovarjali z Marjano Simčič Humar.
VEČ ...|26. 12. 2019
GoStartup inkubator
Primorski tehnološki park je v luči bližajoče se dvajsete obletnice delovanja v letu 2020 svoje programe za mlada podjetja strnil v GoStartup inkubator. V njem ustanovitelji mladih podjetij pridobivajo najsodobnejša znanja in gradijo povezave za hitrejšo rast in razvoj njihovih podjetij. O tem smo se pogovarjali z Marjano Simčič Humar.

Nataša Ličen

inovativnostkreativostpodjetništvogospodarstvopogovorizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|12. 12. 2019
Američan, ki v Bovcu vari pivo

V sklopu srebrnih radijskih akcij smo poleti obiskali tudi Posočje in oddajnik na Kaninu. V dolini Soče smo spoznali tudi mladega Američana, ki ga je v našo deželo privabila izbranka njegovega srca, ustalil se je in ustvaril eno od najinovativnejših podjetniških zgodb, v Bovcu namreč vari pivo.

Američan, ki v Bovcu vari pivo

V sklopu srebrnih radijskih akcij smo poleti obiskali tudi Posočje in oddajnik na Kaninu. V dolini Soče smo spoznali tudi mladega Američana, ki ga je v našo deželo privabila izbranka njegovega srca, ustalil se je in ustvaril eno od najinovativnejših podjetniških zgodb, v Bovcu namreč vari pivo.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljeturizempogovorpodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Američan, ki v Bovcu vari pivo
V sklopu srebrnih radijskih akcij smo poleti obiskali tudi Posočje in oddajnik na Kaninu. V dolini Soče smo spoznali tudi mladega Američana, ki ga je v našo deželo privabila izbranka njegovega srca, ustalil se je in ustvaril eno od najinovativnejših podjetniških zgodb, v Bovcu namreč vari pivo.
VEČ ...|12. 12. 2019
Američan, ki v Bovcu vari pivo
V sklopu srebrnih radijskih akcij smo poleti obiskali tudi Posočje in oddajnik na Kaninu. V dolini Soče smo spoznali tudi mladega Američana, ki ga je v našo deželo privabila izbranka njegovega srca, ustalil se je in ustvaril eno od najinovativnejših podjetniških zgodb, v Bovcu namreč vari pivo.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljeturizempogovorpodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|5. 12. 2019
Podjetje Figura z zunanjimi kuhinjami odgovarja na spremembe bivanja

Tomaž Okorn s podjetja Figura opaža vse večje zanimanje za zunanji kotiček, ki odgovarja na spremembe sodobnega človeka v načinu bivanja. Preveč zaprti med štiri stene, hrepenimo po zunanjem. To se odraža tudi v hotenjih vse več novograditeljev, ki že v začetku načrtujejo tudi letno kuhinjo ali prostor za druženje na prostem.

Podjetje Figura z zunanjimi kuhinjami odgovarja na spremembe bivanja

Tomaž Okorn s podjetja Figura opaža vse večje zanimanje za zunanji kotiček, ki odgovarja na spremembe sodobnega človeka v načinu bivanja. Preveč zaprti med štiri stene, hrepenimo po zunanjem. To se odraža tudi v hotenjih vse več novograditeljev, ki že v začetku načrtujejo tudi letno kuhinjo ali prostor za druženje na prostem.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljeoblikovanjekultura

Ni meje za dobre ideje

Podjetje Figura z zunanjimi kuhinjami odgovarja na spremembe bivanja
Tomaž Okorn s podjetja Figura opaža vse večje zanimanje za zunanji kotiček, ki odgovarja na spremembe sodobnega človeka v načinu bivanja. Preveč zaprti med štiri stene, hrepenimo po zunanjem. To se odraža tudi v hotenjih vse več novograditeljev, ki že v začetku načrtujejo tudi letno kuhinjo ali prostor za druženje na prostem.
VEČ ...|5. 12. 2019
Podjetje Figura z zunanjimi kuhinjami odgovarja na spremembe bivanja
Tomaž Okorn s podjetja Figura opaža vse večje zanimanje za zunanji kotiček, ki odgovarja na spremembe sodobnega človeka v načinu bivanja. Preveč zaprti med štiri stene, hrepenimo po zunanjem. To se odraža tudi v hotenjih vse več novograditeljev, ki že v začetku načrtujejo tudi letno kuhinjo ali prostor za druženje na prostem.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljeoblikovanjekultura

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|28. 11. 2019
Pomen blagovne znamke in zvestoba zadanim vrednotam

Globalni trg je zahteven, kako kljub razpršenosti in kulturnim razlikam ostati zvest prepoznavni blagovni znamki, svojim idejam ter pogledom o kakovosti bivanja, smo vprašali Roberta Kluna.

Pomen blagovne znamke in zvestoba zadanim vrednotam

Globalni trg je zahteven, kako kljub razpršenosti in kulturnim razlikam ostati zvest prepoznavni blagovni znamki, svojim idejam ter pogledom o kakovosti bivanja, smo vprašali Roberta Kluna.

inovativnostkreativostpodjetništvogospodarstvopogovorizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

Pomen blagovne znamke in zvestoba zadanim vrednotam
Globalni trg je zahteven, kako kljub razpršenosti in kulturnim razlikam ostati zvest prepoznavni blagovni znamki, svojim idejam ter pogledom o kakovosti bivanja, smo vprašali Roberta Kluna.
VEČ ...|28. 11. 2019
Pomen blagovne znamke in zvestoba zadanim vrednotam
Globalni trg je zahteven, kako kljub razpršenosti in kulturnim razlikam ostati zvest prepoznavni blagovni znamki, svojim idejam ter pogledom o kakovosti bivanja, smo vprašali Roberta Kluna.

Nataša Ličen

inovativnostkreativostpodjetništvogospodarstvopogovorizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|14. 11. 2019
Klun ambienti

Robert Klun, oblikovalec in arhitekt, je v družinskem podjetju pred skoraj štiridesetimi leti s sodelavci prerasel zgolj tapetniško delavnico. Večkrat nagrajeni za svoje delo, oblikovalske rešitve in učinkovitost si prizadevajo za celostno kakovost bivanja.

Klun ambienti

Robert Klun, oblikovalec in arhitekt, je v družinskem podjetju pred skoraj štiridesetimi leti s sodelavci prerasel zgolj tapetniško delavnico. Večkrat nagrajeni za svoje delo, oblikovalske rešitve in učinkovitost si prizadevajo za celostno kakovost bivanja.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljeoblikovanje

Ni meje za dobre ideje

Klun ambienti
Robert Klun, oblikovalec in arhitekt, je v družinskem podjetju pred skoraj štiridesetimi leti s sodelavci prerasel zgolj tapetniško delavnico. Večkrat nagrajeni za svoje delo, oblikovalske rešitve in učinkovitost si prizadevajo za celostno kakovost bivanja.
VEČ ...|14. 11. 2019
Klun ambienti
Robert Klun, oblikovalec in arhitekt, je v družinskem podjetju pred skoraj štiridesetimi leti s sodelavci prerasel zgolj tapetniško delavnico. Večkrat nagrajeni za svoje delo, oblikovalske rešitve in učinkovitost si prizadevajo za celostno kakovost bivanja.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljeoblikovanje

Via positiva

VEČ ...|7. 11. 2019
Etika družbe se začne pri posamezniku

Direktor ajdovskega podjetja Bio Separations dr. Aleš Štrancar pove, kar si misli, tudi, če si s tem lahko nakoplje nestrinjanja. To je bil prvi močan vtis ob srečanju z njim, ko smo ga poavbili na pogovor o genskih terapijah, o etiki, znanosti in kako družbo spodbuditi k izbiri kulture življenja.

Etika družbe se začne pri posamezniku

Direktor ajdovskega podjetja Bio Separations dr. Aleš Štrancar pove, kar si misli, tudi, če si s tem lahko nakoplje nestrinjanja. To je bil prvi močan vtis ob srečanju z njim, ko smo ga poavbili na pogovor o genskih terapijah, o etiki, znanosti in kako družbo spodbuditi k izbiri kulture življenja.

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorznanostgospodarstvozdravstvo

Via positiva

Etika družbe se začne pri posamezniku
Direktor ajdovskega podjetja Bio Separations dr. Aleš Štrancar pove, kar si misli, tudi, če si s tem lahko nakoplje nestrinjanja. To je bil prvi močan vtis ob srečanju z njim, ko smo ga poavbili na pogovor o genskih terapijah, o etiki, znanosti in kako družbo spodbuditi k izbiri kulture življenja.
VEČ ...|7. 11. 2019
Etika družbe se začne pri posamezniku
Direktor ajdovskega podjetja Bio Separations dr. Aleš Štrancar pove, kar si misli, tudi, če si s tem lahko nakoplje nestrinjanja. To je bil prvi močan vtis ob srečanju z njim, ko smo ga poavbili na pogovor o genskih terapijah, o etiki, znanosti in kako družbo spodbuditi k izbiri kulture življenja.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorznanostgospodarstvozdravstvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|31. 10. 2019
Sožalnica

Sožalnica je nova ideja podjetja Zagožen, kot alternativa kupu sveč ob slovesu ljubljenih. Predstavil jo je direktor Branko Potočnik.

Sožalnica

Sožalnica je nova ideja podjetja Zagožen, kot alternativa kupu sveč ob slovesu ljubljenih. Predstavil jo je direktor Branko Potočnik.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

Sožalnica
Sožalnica je nova ideja podjetja Zagožen, kot alternativa kupu sveč ob slovesu ljubljenih. Predstavil jo je direktor Branko Potočnik.
VEČ ...|31. 10. 2019
Sožalnica
Sožalnica je nova ideja podjetja Zagožen, kot alternativa kupu sveč ob slovesu ljubljenih. Predstavil jo je direktor Branko Potočnik.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookolje

Pogovor o

VEČ ...|30. 10. 2019
Gospodarstvo

Po eni strani se soočamo s plačilno nedisciplino, na to temo je spregovorila direktorica EOS-a Natalija Zupan, po drugi strani pa smo slišali nekaj svetlih zgodb, kot je Dewesoft, ki je zgodba o uspehu, saj skoraj ni avtomobila na svetu brez njegovih merilnih sistemov.

Gospodarstvo

Po eni strani se soočamo s plačilno nedisciplino, na to temo je spregovorila direktorica EOS-a Natalija Zupan, po drugi strani pa smo slišali nekaj svetlih zgodb, kot je Dewesoft, ki je zgodba o uspehu, saj skoraj ni avtomobila na svetu brez njegovih merilnih sistemov.

gospodarstvo

Pogovor o

Gospodarstvo
Po eni strani se soočamo s plačilno nedisciplino, na to temo je spregovorila direktorica EOS-a Natalija Zupan, po drugi strani pa smo slišali nekaj svetlih zgodb, kot je Dewesoft, ki je zgodba o uspehu, saj skoraj ni avtomobila na svetu brez njegovih merilnih sistemov.
VEČ ...|30. 10. 2019
Gospodarstvo
Po eni strani se soočamo s plačilno nedisciplino, na to temo je spregovorila direktorica EOS-a Natalija Zupan, po drugi strani pa smo slišali nekaj svetlih zgodb, kot je Dewesoft, ki je zgodba o uspehu, saj skoraj ni avtomobila na svetu brez njegovih merilnih sistemov.

Tanja Dominko

gospodarstvo

Via positiva

VEČ ...|24. 10. 2019
Če imamo radi, kar delamo, bomo srečni.

Dolgoletne izkušnje iz poslovnega sveta Milene Štular so dragocene. Delala je na vodstvenih mestih tudi v multinacionalkah. Po upokojitvi se bolj posveča humanitarnim projektom, med katerimi je uspešno in zelo odmevno Botrstvo. Pogovarjali smo se o odnosih, ki dobivajo vse bolj na veljavi, tudi ali še posebej v poslovnem svetu.

Če imamo radi, kar delamo, bomo srečni.

Dolgoletne izkušnje iz poslovnega sveta Milene Štular so dragocene. Delala je na vodstvenih mestih tudi v multinacionalkah. Po upokojitvi se bolj posveča humanitarnim projektom, med katerimi je uspešno in zelo odmevno Botrstvo. Pogovarjali smo se o odnosih, ki dobivajo vse bolj na veljavi, tudi ali še posebej v poslovnem svetu.

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjepodjetništvogospodarstvo

Via positiva

Če imamo radi, kar delamo, bomo srečni.
Dolgoletne izkušnje iz poslovnega sveta Milene Štular so dragocene. Delala je na vodstvenih mestih tudi v multinacionalkah. Po upokojitvi se bolj posveča humanitarnim projektom, med katerimi je uspešno in zelo odmevno Botrstvo. Pogovarjali smo se o odnosih, ki dobivajo vse bolj na veljavi, tudi ali še posebej v poslovnem svetu.
VEČ ...|24. 10. 2019
Če imamo radi, kar delamo, bomo srečni.
Dolgoletne izkušnje iz poslovnega sveta Milene Štular so dragocene. Delala je na vodstvenih mestih tudi v multinacionalkah. Po upokojitvi se bolj posveča humanitarnim projektom, med katerimi je uspešno in zelo odmevno Botrstvo. Pogovarjali smo se o odnosih, ki dobivajo vse bolj na veljavi, tudi ali še posebej v poslovnem svetu.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjepodjetništvogospodarstvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|24. 10. 2019
Inovativna kulinarika

Boštjan Marolt streže štruklje in mesnine, pripravljene po tudi stoletje in več starih recepturah svojih prednikov na Odprti kuhni po Sloveniji.

Inovativna kulinarika

Boštjan Marolt streže štruklje in mesnine, pripravljene po tudi stoletje in več starih recepturah svojih prednikov na Odprti kuhni po Sloveniji.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvotradicijakulinarikadružba

Ni meje za dobre ideje

Inovativna kulinarika
Boštjan Marolt streže štruklje in mesnine, pripravljene po tudi stoletje in več starih recepturah svojih prednikov na Odprti kuhni po Sloveniji.
VEČ ...|24. 10. 2019
Inovativna kulinarika
Boštjan Marolt streže štruklje in mesnine, pripravljene po tudi stoletje in več starih recepturah svojih prednikov na Odprti kuhni po Sloveniji.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvotradicijakulinarikadružba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|17. 10. 2019
Inovacije, ki nastajajo na Koroškem

Z Ivanom Stražišnikom smo se pogovarjali o inovacijah, ki se razvijajo v koroških krajih.

Inovacije, ki nastajajo na Koroškem

Z Ivanom Stražišnikom smo se pogovarjali o inovacijah, ki se razvijajo v koroških krajih.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljenarava

Ni meje za dobre ideje

Inovacije, ki nastajajo na Koroškem
Z Ivanom Stražišnikom smo se pogovarjali o inovacijah, ki se razvijajo v koroških krajih.
VEČ ...|17. 10. 2019
Inovacije, ki nastajajo na Koroškem
Z Ivanom Stražišnikom smo se pogovarjali o inovacijah, ki se razvijajo v koroških krajih.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljenarava

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 10. 2019
Piloti se zavzemajo za obstoj nacionalnega letalskega prevoznika

Pogovarjali smo se s pilotom Primožem Jovanovičem, ki pravi, da Slovenija lahko ima nacionalnega prevoznika, je pa potrebno dobro vodstvo in optimizacija poslovanja.

Piloti se zavzemajo za obstoj nacionalnega letalskega prevoznika

Pogovarjali smo se s pilotom Primožem Jovanovičem, ki pravi, da Slovenija lahko ima nacionalnega prevoznika, je pa potrebno dobro vodstvo in optimizacija poslovanja.

družbapolitika gospodarstvo

Informativni prispevki

Piloti se zavzemajo za obstoj nacionalnega letalskega prevoznika
Pogovarjali smo se s pilotom Primožem Jovanovičem, ki pravi, da Slovenija lahko ima nacionalnega prevoznika, je pa potrebno dobro vodstvo in optimizacija poslovanja.
VEČ ...|11. 10. 2019
Piloti se zavzemajo za obstoj nacionalnega letalskega prevoznika
Pogovarjali smo se s pilotom Primožem Jovanovičem, ki pravi, da Slovenija lahko ima nacionalnega prevoznika, je pa potrebno dobro vodstvo in optimizacija poslovanja.

Tanja Dominko

družbapolitika gospodarstvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|10. 10. 2019
Trajnostno naravnana podjetja so prihodnost

V ospredju družbe je socialna, družbena odgovornost. Prav slednja je izziv številnim podjetjem. S poslom reševati težave v družbi. Skozi to prizmo je treba gledati tudi na inovacije. O tem smo govorili s Simono Roškar.

Trajnostno naravnana podjetja so prihodnost

V ospredju družbe je socialna, družbena odgovornost. Prav slednja je izziv številnim podjetjem. S poslom reševati težave v družbi. Skozi to prizmo je treba gledati tudi na inovacije. O tem smo govorili s Simono Roškar.

inovativnostizobraževanjerazvojgospodarstvo

Ni meje za dobre ideje

Trajnostno naravnana podjetja so prihodnost
V ospredju družbe je socialna, družbena odgovornost. Prav slednja je izziv številnim podjetjem. S poslom reševati težave v družbi. Skozi to prizmo je treba gledati tudi na inovacije. O tem smo govorili s Simono Roškar.
VEČ ...|10. 10. 2019
Trajnostno naravnana podjetja so prihodnost
V ospredju družbe je socialna, družbena odgovornost. Prav slednja je izziv številnim podjetjem. S poslom reševati težave v družbi. Skozi to prizmo je treba gledati tudi na inovacije. O tem smo govorili s Simono Roškar.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjerazvojgospodarstvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|3. 10. 2019
Ravnovesje je ključno za trajnostni uspeh

Cilj vsakega je ujeti ravnotežje, to nam ni dano. Posebej ne-ravnovesje med delom in družino privede do številnih zapletov. Osnova so dobri odnosi, pravi Robert Ličen.

Ravnovesje je ključno za trajnostni uspeh

Cilj vsakega je ujeti ravnotežje, to nam ni dano. Posebej ne-ravnovesje med delom in družino privede do številnih zapletov. Osnova so dobri odnosi, pravi Robert Ličen.

inovativnostidejarazvojgospodarstvoturizem

Ni meje za dobre ideje

Ravnovesje je ključno za trajnostni uspeh
Cilj vsakega je ujeti ravnotežje, to nam ni dano. Posebej ne-ravnovesje med delom in družino privede do številnih zapletov. Osnova so dobri odnosi, pravi Robert Ličen.
VEČ ...|3. 10. 2019
Ravnovesje je ključno za trajnostni uspeh
Cilj vsakega je ujeti ravnotežje, to nam ni dano. Posebej ne-ravnovesje med delom in družino privede do številnih zapletov. Osnova so dobri odnosi, pravi Robert Ličen.

Nataša Ličen

inovativnostidejarazvojgospodarstvoturizem

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 10. 2019
Lobist Miloš Čirič o tem, da bi moral država ravnati strateško in da je smiselno vzpostaviti svojo letalsko družbo

Z lobistom in mednarodnim svetovalcem Milošem Čiričem smo govorili o vplivu stečaja Adrie na gospodarstvo in na povezljivost Slovenije.

Lobist Miloš Čirič o tem, da bi moral država ravnati strateško in da je smiselno vzpostaviti svojo letalsko družbo

Z lobistom in mednarodnim svetovalcem Milošem Čiričem smo govorili o vplivu stečaja Adrie na gospodarstvo in na povezljivost Slovenije.

politika gospodarstvoodnosi

Informativni prispevki

Lobist Miloš Čirič o tem, da bi moral država ravnati strateško in da je smiselno vzpostaviti svojo letalsko družbo
Z lobistom in mednarodnim svetovalcem Milošem Čiričem smo govorili o vplivu stečaja Adrie na gospodarstvo in na povezljivost Slovenije.
VEČ ...|2. 10. 2019
Lobist Miloš Čirič o tem, da bi moral država ravnati strateško in da je smiselno vzpostaviti svojo letalsko družbo
Z lobistom in mednarodnim svetovalcem Milošem Čiričem smo govorili o vplivu stečaja Adrie na gospodarstvo in na povezljivost Slovenije.

Tanja Dominko

politika gospodarstvoodnosi

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|26. 9. 2019
Razvoj električnih motorjev tudi plod slovenskega znanja

Na tečaju varne vožnje na Vranskem smo srečali Primoža, ki je del inovativne ekipe Elaphe za razvoj električnega motorja.

Razvoj električnih motorjev tudi plod slovenskega znanja

Na tečaju varne vožnje na Vranskem smo srečali Primoža, ki je del inovativne ekipe Elaphe za razvoj električnega motorja.

gospodarstvoinovativnostizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

Razvoj električnih motorjev tudi plod slovenskega znanja
Na tečaju varne vožnje na Vranskem smo srečali Primoža, ki je del inovativne ekipe Elaphe za razvoj električnega motorja.
VEČ ...|26. 9. 2019
Razvoj električnih motorjev tudi plod slovenskega znanja
Na tečaju varne vožnje na Vranskem smo srečali Primoža, ki je del inovativne ekipe Elaphe za razvoj električnega motorja.

Nataša Ličen

gospodarstvoinovativnostizobraževanje

Via positiva

VEČ ...|19. 9. 2019
Kreativnost postaja med najbolj zaželenimi veščinami poslovnega sveta

Simona Roškar je komunikatorka, ekonomistka, predavateljica, mednarodna licencirana trenerka kreativnosti, ki verjame v velike ideje in številne majhne korake, ki pripeljejo do rezultatov. Kreativnost je pogonska energija življenja, pa tudi uspešnih podjetij.

Kreativnost postaja med najbolj zaželenimi veščinami poslovnega sveta

Simona Roškar je komunikatorka, ekonomistka, predavateljica, mednarodna licencirana trenerka kreativnosti, ki verjame v velike ideje in številne majhne korake, ki pripeljejo do rezultatov. Kreativnost je pogonska energija življenja, pa tudi uspešnih podjetij.

družbapogovorodnosisvetovanjevzgojakomentarkulturaizobraževanjeposlovanjegospodarstvopodjetništvo

Via positiva

Kreativnost postaja med najbolj zaželenimi veščinami poslovnega sveta
Simona Roškar je komunikatorka, ekonomistka, predavateljica, mednarodna licencirana trenerka kreativnosti, ki verjame v velike ideje in številne majhne korake, ki pripeljejo do rezultatov. Kreativnost je pogonska energija življenja, pa tudi uspešnih podjetij.
VEČ ...|19. 9. 2019
Kreativnost postaja med najbolj zaželenimi veščinami poslovnega sveta
Simona Roškar je komunikatorka, ekonomistka, predavateljica, mednarodna licencirana trenerka kreativnosti, ki verjame v velike ideje in številne majhne korake, ki pripeljejo do rezultatov. Kreativnost je pogonska energija življenja, pa tudi uspešnih podjetij.

Nataša Ličen

družbapogovorodnosisvetovanjevzgojakomentarkulturaizobraževanjeposlovanjegospodarstvopodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|19. 9. 2019
Samoočiščevalni naravni bazen sredi Prlekije

V osrčju neokrnjene prleške pokrajine stoji hotel s samoočiščevalnim naravnim bazenom, bio plavalnim bazenom, ki je del novosti v ponudbi Bioterm Mala nedelja. Pogovarjali smo se z Žužano Šeruga.

Samoočiščevalni naravni bazen sredi Prlekije

V osrčju neokrnjene prleške pokrajine stoji hotel s samoočiščevalnim naravnim bazenom, bio plavalnim bazenom, ki je del novosti v ponudbi Bioterm Mala nedelja. Pogovarjali smo se z Žužano Šeruga.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljenaravaturizempogovor

Ni meje za dobre ideje

Samoočiščevalni naravni bazen sredi Prlekije
V osrčju neokrnjene prleške pokrajine stoji hotel s samoočiščevalnim naravnim bazenom, bio plavalnim bazenom, ki je del novosti v ponudbi Bioterm Mala nedelja. Pogovarjali smo se z Žužano Šeruga.
VEČ ...|19. 9. 2019
Samoočiščevalni naravni bazen sredi Prlekije
V osrčju neokrnjene prleške pokrajine stoji hotel s samoočiščevalnim naravnim bazenom, bio plavalnim bazenom, ki je del novosti v ponudbi Bioterm Mala nedelja. Pogovarjali smo se z Žužano Šeruga.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljenaravaturizempogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 9. 2019
Nas čaka domino efekt?

Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.

Nas čaka domino efekt?

Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.

infopolitikapogovordenarekonomijanemčija

Informativni prispevki

Nas čaka domino efekt?
Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.
VEČ ...|12. 9. 2019
Nas čaka domino efekt?
Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.

Alen Salihović

infopolitikapogovordenarekonomijanemčija

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|12. 9. 2019
Volnene inovacije in BC burger

Na bovškem načrtno spodbujajo kreativnost in izdelovanje inovativnih produktov iz ovčje volne, stopajo tudi na kulinarično področje, tako je nastal BC burger. O tem smo govorili s Petrom Domevščkom.

Volnene inovacije in BC burger

Na bovškem načrtno spodbujajo kreativnost in izdelovanje inovativnih produktov iz ovčje volne, stopajo tudi na kulinarično področje, tako je nastal BC burger. O tem smo govorili s Petrom Domevščkom.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljenaravaturizempogovor

Ni meje za dobre ideje

Volnene inovacije in BC burger
Na bovškem načrtno spodbujajo kreativnost in izdelovanje inovativnih produktov iz ovčje volne, stopajo tudi na kulinarično področje, tako je nastal BC burger. O tem smo govorili s Petrom Domevščkom.
VEČ ...|12. 9. 2019
Volnene inovacije in BC burger
Na bovškem načrtno spodbujajo kreativnost in izdelovanje inovativnih produktov iz ovčje volne, stopajo tudi na kulinarično področje, tako je nastal BC burger. O tem smo govorili s Petrom Domevščkom.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljenaravaturizempogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|5. 9. 2019
Inovativna postrežba sladoleda

V Bovcu so na osrednjem trgu na inovativen način postregli s sladoledom v vročih in razgretih poletnih dneh. Pristopili smo k stojnici in spoznali nekaj več o ozadju in ideji.

Inovativna postrežba sladoleda

V Bovcu so na osrednjem trgu na inovativen način postregli s sladoledom v vročih in razgretih poletnih dneh. Pristopili smo k stojnici in spoznali nekaj več o ozadju in ideji.

inovativnostidejarazvojgospodarstvoturizem

Ni meje za dobre ideje

Inovativna postrežba sladoleda
V Bovcu so na osrednjem trgu na inovativen način postregli s sladoledom v vročih in razgretih poletnih dneh. Pristopili smo k stojnici in spoznali nekaj več o ozadju in ideji.
VEČ ...|5. 9. 2019
Inovativna postrežba sladoleda
V Bovcu so na osrednjem trgu na inovativen način postregli s sladoledom v vročih in razgretih poletnih dneh. Pristopili smo k stojnici in spoznali nekaj več o ozadju in ideji.

Nataša Ličen

inovativnostidejarazvojgospodarstvoturizem

Via positiva

VEČ ...|22. 8. 2019
Kultura plačevanja

Kultura plačevanja je osnova za dobro poslovanje in razvoj celotne družbe. Natalija Zupan z mednarodnega podjetja EOS KSI je predstavila njihovo delo, iskanje rešitev v dobro vseh udeleženih. Večinoma imamo zmotne predstave in številne predsodke o terjatvah. Ne gre za lomilce kosti ali kaj podobnega, so mediatorji, usposobljeni strokovnjaki in svetovalci, ki si tudi preventivno prizadevajo za boljšo kulturo plačevanja, oziroma, da do terjatev sploh ne bi prihajalo, kar je edina etična pot za prihodnje.

Kultura plačevanja

Kultura plačevanja je osnova za dobro poslovanje in razvoj celotne družbe. Natalija Zupan z mednarodnega podjetja EOS KSI je predstavila njihovo delo, iskanje rešitev v dobro vseh udeleženih. Večinoma imamo zmotne predstave in številne predsodke o terjatvah. Ne gre za lomilce kosti ali kaj podobnega, so mediatorji, usposobljeni strokovnjaki in svetovalci, ki si tudi preventivno prizadevajo za boljšo kulturo plačevanja, oziroma, da do terjatev sploh ne bi prihajalo, kar je edina etična pot za prihodnje.

družbapogovorodnosisvetovanjevzgojakomentarkulturaizobraževanjeposlovanjegospodarstvopodjetništvo

Via positiva

Kultura plačevanja
Kultura plačevanja je osnova za dobro poslovanje in razvoj celotne družbe. Natalija Zupan z mednarodnega podjetja EOS KSI je predstavila njihovo delo, iskanje rešitev v dobro vseh udeleženih. Večinoma imamo zmotne predstave in številne predsodke o terjatvah. Ne gre za lomilce kosti ali kaj podobnega, so mediatorji, usposobljeni strokovnjaki in svetovalci, ki si tudi preventivno prizadevajo za boljšo kulturo plačevanja, oziroma, da do terjatev sploh ne bi prihajalo, kar je edina etična pot za prihodnje.
VEČ ...|22. 8. 2019
Kultura plačevanja
Kultura plačevanja je osnova za dobro poslovanje in razvoj celotne družbe. Natalija Zupan z mednarodnega podjetja EOS KSI je predstavila njihovo delo, iskanje rešitev v dobro vseh udeleženih. Večinoma imamo zmotne predstave in številne predsodke o terjatvah. Ne gre za lomilce kosti ali kaj podobnega, so mediatorji, usposobljeni strokovnjaki in svetovalci, ki si tudi preventivno prizadevajo za boljšo kulturo plačevanja, oziroma, da do terjatev sploh ne bi prihajalo, kar je edina etična pot za prihodnje.

Nataša Ličen

družbapogovorodnosisvetovanjevzgojakomentarkulturaizobraževanjeposlovanjegospodarstvopodjetništvo

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 8. 2019
Sončni Kanin vse leto

Ob julijski akciji Odgovorno na pot, varno na vrh, ki jih pripravljamo ob 25. letnici oddajanja radia Ognjišče, smo obiskali tudi Kanin. V Visokogorje smo se odpeljali s krožno kabinsko žičnico, ki povezuje dolino in goro. Vsako leto, množica tudi v poletnih mesecih, prihaja na Kanin vse več gostov. O razvoju, načrtih in vizijah, smo se pogovarjali z direktorjem Javnega zavoda Sončni Kanin, dr. Rokom Ovsenikom.

Sončni Kanin vse leto

Ob julijski akciji Odgovorno na pot, varno na vrh, ki jih pripravljamo ob 25. letnici oddajanja radia Ognjišče, smo obiskali tudi Kanin. V Visokogorje smo se odpeljali s krožno kabinsko žičnico, ki povezuje dolino in goro. Vsako leto, množica tudi v poletnih mesecih, prihaja na Kanin vse več gostov. O razvoju, načrtih in vizijah, smo se pogovarjali z direktorjem Javnega zavoda Sončni Kanin, dr. Rokom Ovsenikom.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljenaravaturizempogovor

Informativni prispevki

Sončni Kanin vse leto
Ob julijski akciji Odgovorno na pot, varno na vrh, ki jih pripravljamo ob 25. letnici oddajanja radia Ognjišče, smo obiskali tudi Kanin. V Visokogorje smo se odpeljali s krožno kabinsko žičnico, ki povezuje dolino in goro. Vsako leto, množica tudi v poletnih mesecih, prihaja na Kanin vse več gostov. O razvoju, načrtih in vizijah, smo se pogovarjali z direktorjem Javnega zavoda Sončni Kanin, dr. Rokom Ovsenikom.
VEČ ...|22. 8. 2019
Sončni Kanin vse leto
Ob julijski akciji Odgovorno na pot, varno na vrh, ki jih pripravljamo ob 25. letnici oddajanja radia Ognjišče, smo obiskali tudi Kanin. V Visokogorje smo se odpeljali s krožno kabinsko žičnico, ki povezuje dolino in goro. Vsako leto, množica tudi v poletnih mesecih, prihaja na Kanin vse več gostov. O razvoju, načrtih in vizijah, smo se pogovarjali z direktorjem Javnega zavoda Sončni Kanin, dr. Rokom Ovsenikom.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookoljenaravaturizempogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|22. 8. 2019
Bio peneče vino

Ob vročih poletnih večerih prija kozarec ohlajenega. Podjetje Radgonske gorice je prejelo srebrno medaljo za bio peneče organsko vino na Mednarodnem ocenjevanju organskih vin v Nemčiji. Andreja Novak je povedala več.

Bio peneče vino

Ob vročih poletnih večerih prija kozarec ohlajenega. Podjetje Radgonske gorice je prejelo srebrno medaljo za bio peneče organsko vino na Mednarodnem ocenjevanju organskih vin v Nemčiji. Andreja Novak je povedala več.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojturizemgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

Bio peneče vino
Ob vročih poletnih večerih prija kozarec ohlajenega. Podjetje Radgonske gorice je prejelo srebrno medaljo za bio peneče organsko vino na Mednarodnem ocenjevanju organskih vin v Nemčiji. Andreja Novak je povedala več.
VEČ ...|22. 8. 2019
Bio peneče vino
Ob vročih poletnih večerih prija kozarec ohlajenega. Podjetje Radgonske gorice je prejelo srebrno medaljo za bio peneče organsko vino na Mednarodnem ocenjevanju organskih vin v Nemčiji. Andreja Novak je povedala več.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojturizemgospodarstvookolje

Via positiva

VEČ ...|15. 8. 2019
Pravi kapital podjetja so lojalni in zadovoljni zaposleni

Ganljiva zgodba iz poslovnega sveta. Želimo, da bi dobila mnoge posnemovalce, zato smo k pogovoru za oddajo Via positiva povabili direktorico podjetja Carthago, kjer izdelujejo avtodomove, Sandro Županec, in zaposlenega v podjetju Andreja Rotarja, ki je tudi po bolezni in hudi telesni oviri ohranil zaposlitev ter v podjetju dobil le novo, bolj prilagojeno delovno mesto.

Pravi kapital podjetja so lojalni in zadovoljni zaposleni

Ganljiva zgodba iz poslovnega sveta. Želimo, da bi dobila mnoge posnemovalce, zato smo k pogovoru za oddajo Via positiva povabili direktorico podjetja Carthago, kjer izdelujejo avtodomove, Sandro Županec, in zaposlenega v podjetju Andreja Rotarja, ki je tudi po bolezni in hudi telesni oviri ohranil zaposlitev ter v podjetju dobil le novo, bolj prilagojeno delovno mesto.

družbaizobraževanjeinfokulturaodnosipogovorsvetovanjeposlovnostgospodarstvo

Via positiva

Pravi kapital podjetja so lojalni in zadovoljni zaposleni
Ganljiva zgodba iz poslovnega sveta. Želimo, da bi dobila mnoge posnemovalce, zato smo k pogovoru za oddajo Via positiva povabili direktorico podjetja Carthago, kjer izdelujejo avtodomove, Sandro Županec, in zaposlenega v podjetju Andreja Rotarja, ki je tudi po bolezni in hudi telesni oviri ohranil zaposlitev ter v podjetju dobil le novo, bolj prilagojeno delovno mesto.
VEČ ...|15. 8. 2019
Pravi kapital podjetja so lojalni in zadovoljni zaposleni
Ganljiva zgodba iz poslovnega sveta. Želimo, da bi dobila mnoge posnemovalce, zato smo k pogovoru za oddajo Via positiva povabili direktorico podjetja Carthago, kjer izdelujejo avtodomove, Sandro Županec, in zaposlenega v podjetju Andreja Rotarja, ki je tudi po bolezni in hudi telesni oviri ohranil zaposlitev ter v podjetju dobil le novo, bolj prilagojeno delovno mesto.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeinfokulturaodnosipogovorsvetovanjeposlovnostgospodarstvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|8. 8. 2019
Butični pivovar s Poljčan

Prvi petek v avgustu je svetovni dan piva, pri nas je tradicija varjenja te pijače dolga dve stoletji. Za poletno osvežitev mnogim tekne, dejavnost je pomembna tudi za graditev uspešnega gospodarstva, saj v Sloveniji deluje in se razvija veliko manjših, butičnih pivovarjev, ki pridelajo pivo po svojih recepturah. Tadej Kraševec s Poljčan je eden od teh, ki pravi, da pri pivu ni pomemben samo okus, kot zmotno meni večina, ampak je važen tudi vonj. On stavi na citrusne okuse in vonjave.

Butični pivovar s Poljčan

Prvi petek v avgustu je svetovni dan piva, pri nas je tradicija varjenja te pijače dolga dve stoletji. Za poletno osvežitev mnogim tekne, dejavnost je pomembna tudi za graditev uspešnega gospodarstva, saj v Sloveniji deluje in se razvija veliko manjših, butičnih pivovarjev, ki pridelajo pivo po svojih recepturah. Tadej Kraševec s Poljčan je eden od teh, ki pravi, da pri pivu ni pomemben samo okus, kot zmotno meni večina, ampak je važen tudi vonj. On stavi na citrusne okuse in vonjave.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

Butični pivovar s Poljčan
Prvi petek v avgustu je svetovni dan piva, pri nas je tradicija varjenja te pijače dolga dve stoletji. Za poletno osvežitev mnogim tekne, dejavnost je pomembna tudi za graditev uspešnega gospodarstva, saj v Sloveniji deluje in se razvija veliko manjših, butičnih pivovarjev, ki pridelajo pivo po svojih recepturah. Tadej Kraševec s Poljčan je eden od teh, ki pravi, da pri pivu ni pomemben samo okus, kot zmotno meni večina, ampak je važen tudi vonj. On stavi na citrusne okuse in vonjave.
VEČ ...|8. 8. 2019
Butični pivovar s Poljčan
Prvi petek v avgustu je svetovni dan piva, pri nas je tradicija varjenja te pijače dolga dve stoletji. Za poletno osvežitev mnogim tekne, dejavnost je pomembna tudi za graditev uspešnega gospodarstva, saj v Sloveniji deluje in se razvija veliko manjših, butičnih pivovarjev, ki pridelajo pivo po svojih recepturah. Tadej Kraševec s Poljčan je eden od teh, ki pravi, da pri pivu ni pomemben samo okus, kot zmotno meni večina, ampak je važen tudi vonj. On stavi na citrusne okuse in vonjave.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvookolje

Via positiva

VEČ ...|11. 7. 2019
Uspešna zgodba o sladoledu

Poletje je čas sladoleda. Mogoče marsikdo ne ve, da v Sloveniji proizvajamo enega od najboljših. Velike multinacionalke se ozirajo po inovacijah ajdovskega podjetja. Direktor Boštjan Jerončič je sprejel vabilo k pogovoru in opisal uspešno pot sladoleda Leone na vse kontinente sveta.

Uspešna zgodba o sladoledu

Poletje je čas sladoleda. Mogoče marsikdo ne ve, da v Sloveniji proizvajamo enega od najboljših. Velike multinacionalke se ozirajo po inovacijah ajdovskega podjetja. Direktor Boštjan Jerončič je sprejel vabilo k pogovoru in opisal uspešno pot sladoleda Leone na vse kontinente sveta.

pogovorinovativnostpodjetništvodružbaodnosiizobraževanjegospodarstvo

Via positiva

Uspešna zgodba o sladoledu
Poletje je čas sladoleda. Mogoče marsikdo ne ve, da v Sloveniji proizvajamo enega od najboljših. Velike multinacionalke se ozirajo po inovacijah ajdovskega podjetja. Direktor Boštjan Jerončič je sprejel vabilo k pogovoru in opisal uspešno pot sladoleda Leone na vse kontinente sveta.
VEČ ...|11. 7. 2019
Uspešna zgodba o sladoledu
Poletje je čas sladoleda. Mogoče marsikdo ne ve, da v Sloveniji proizvajamo enega od najboljših. Velike multinacionalke se ozirajo po inovacijah ajdovskega podjetja. Direktor Boštjan Jerončič je sprejel vabilo k pogovoru in opisal uspešno pot sladoleda Leone na vse kontinente sveta.

Nataša Ličen

pogovorinovativnostpodjetništvodružbaodnosiizobraževanjegospodarstvo

Via positiva

VEČ ...|4. 7. 2019
Asfalt, veliko je prispeval k udobju sodobne civilizacije

Ste kdaj med vožnjo proti več sto kilometrov oddaljenemu cilju in pri hitrosti 100 ali več kilometrov na uro pomislili, kako drugače bi lahko bilo brez gladke in urejene asfaltne površine? Veste, da imamo v Sloveniji enega najboljših in najbolj priznanih strokovnjakov za razvoj asfaltne dejavnosti na svetu? Da je v razvoju reciklaža odsluženih pnevmatik za cestno podlago?V oddajo Via positiva smo povabili Slovenka Henigmana, prejemnika nagrade Evropskega asfalterskega združenja (EAPA) za razvoj asfalterske dejavnosti, nagrado je prejel kot prvi Slovenec in tretji Evropejec.

Asfalt, veliko je prispeval k udobju sodobne civilizacije

Ste kdaj med vožnjo proti več sto kilometrov oddaljenemu cilju in pri hitrosti 100 ali več kilometrov na uro pomislili, kako drugače bi lahko bilo brez gladke in urejene asfaltne površine? Veste, da imamo v Sloveniji enega najboljših in najbolj priznanih strokovnjakov za razvoj asfaltne dejavnosti na svetu? Da je v razvoju reciklaža odsluženih pnevmatik za cestno podlago?V oddajo Via positiva smo povabili Slovenka Henigmana, prejemnika nagrade Evropskega asfalterskega združenja (EAPA) za razvoj asfalterske dejavnosti, nagrado je prejel kot prvi Slovenec in tretji Evropejec.

družbaizobraževanjepogovorgospodarstvopodjetništvoindustrija

Via positiva

Asfalt, veliko je prispeval k udobju sodobne civilizacije
Ste kdaj med vožnjo proti več sto kilometrov oddaljenemu cilju in pri hitrosti 100 ali več kilometrov na uro pomislili, kako drugače bi lahko bilo brez gladke in urejene asfaltne površine? Veste, da imamo v Sloveniji enega najboljših in najbolj priznanih strokovnjakov za razvoj asfaltne dejavnosti na svetu? Da je v razvoju reciklaža odsluženih pnevmatik za cestno podlago?V oddajo Via positiva smo povabili Slovenka Henigmana, prejemnika nagrade Evropskega asfalterskega združenja (EAPA) za razvoj asfalterske dejavnosti, nagrado je prejel kot prvi Slovenec in tretji Evropejec.
VEČ ...|4. 7. 2019
Asfalt, veliko je prispeval k udobju sodobne civilizacije
Ste kdaj med vožnjo proti več sto kilometrov oddaljenemu cilju in pri hitrosti 100 ali več kilometrov na uro pomislili, kako drugače bi lahko bilo brez gladke in urejene asfaltne površine? Veste, da imamo v Sloveniji enega najboljših in najbolj priznanih strokovnjakov za razvoj asfaltne dejavnosti na svetu? Da je v razvoju reciklaža odsluženih pnevmatik za cestno podlago?V oddajo Via positiva smo povabili Slovenka Henigmana, prejemnika nagrade Evropskega asfalterskega združenja (EAPA) za razvoj asfalterske dejavnosti, nagrado je prejel kot prvi Slovenec in tretji Evropejec.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovorgospodarstvopodjetništvoindustrija

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 6. 2019
O Adrii Airways

Z vodjo sektorja za letalstvo smo se pogovarjali o položaju Adrie Airways in o vplivu na ugled Slovenije

O Adrii Airways

Z vodjo sektorja za letalstvo smo se pogovarjali o položaju Adrie Airways in o vplivu na ugled Slovenije

družbapolitikaletalstvogospodarstvo

Informativni prispevki

O Adrii Airways
Z vodjo sektorja za letalstvo smo se pogovarjali o položaju Adrie Airways in o vplivu na ugled Slovenije
VEČ ...|21. 6. 2019
O Adrii Airways
Z vodjo sektorja za letalstvo smo se pogovarjali o položaju Adrie Airways in o vplivu na ugled Slovenije

Tanja Dominko

družbapolitikaletalstvogospodarstvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|6. 6. 2019
Električna kolesa

Anej Ferko Špan je, dan po podvigu naših treh v pomoč mlademu invalidu in ob srebrnem jubileju radia, v rubriki Ni meje za dobre ideje govoril o električnih kolesih, ki doživljajo pravi razcvet.

Električna kolesa

Anej Ferko Špan je, dan po podvigu naših treh v pomoč mlademu invalidu in ob srebrnem jubileju radia, v rubriki Ni meje za dobre ideje govoril o električnih kolesih, ki doživljajo pravi razcvet.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojturizemgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

Električna kolesa
Anej Ferko Špan je, dan po podvigu naših treh v pomoč mlademu invalidu in ob srebrnem jubileju radia, v rubriki Ni meje za dobre ideje govoril o električnih kolesih, ki doživljajo pravi razcvet.
VEČ ...|6. 6. 2019
Električna kolesa
Anej Ferko Špan je, dan po podvigu naših treh v pomoč mlademu invalidu in ob srebrnem jubileju radia, v rubriki Ni meje za dobre ideje govoril o električnih kolesih, ki doživljajo pravi razcvet.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojturizemgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|27. 5. 2019
Spalne kapsule in nov koncept hotelirstva, prijaznejši do okolja

Tudi v turizmu je vedno več novosti. Maja Kosem, vodja marketinga v skupini Union hotelov, je predstavila spalne kapsule. Po svetu so že uveljavljene, pri nas so zdaj na voljo v povsem prenovljenem Central hotelu. Med novostmi so tudi drugačni, mobilni pristopi v gibanju hotelskih gostov, paketi za manj plastike in čistejše okolje. Razvija se torej povsem nov koncept hotelirstva.

Spalne kapsule in nov koncept hotelirstva, prijaznejši do okolja

Tudi v turizmu je vedno več novosti. Maja Kosem, vodja marketinga v skupini Union hotelov, je predstavila spalne kapsule. Po svetu so že uveljavljene, pri nas so zdaj na voljo v povsem prenovljenem Central hotelu. Med novostmi so tudi drugačni, mobilni pristopi v gibanju hotelskih gostov, paketi za manj plastike in čistejše okolje. Razvija se torej povsem nov koncept hotelirstva.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojturizemgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

Spalne kapsule in nov koncept hotelirstva, prijaznejši do okolja
Tudi v turizmu je vedno več novosti. Maja Kosem, vodja marketinga v skupini Union hotelov, je predstavila spalne kapsule. Po svetu so že uveljavljene, pri nas so zdaj na voljo v povsem prenovljenem Central hotelu. Med novostmi so tudi drugačni, mobilni pristopi v gibanju hotelskih gostov, paketi za manj plastike in čistejše okolje. Razvija se torej povsem nov koncept hotelirstva.
VEČ ...|27. 5. 2019
Spalne kapsule in nov koncept hotelirstva, prijaznejši do okolja
Tudi v turizmu je vedno več novosti. Maja Kosem, vodja marketinga v skupini Union hotelov, je predstavila spalne kapsule. Po svetu so že uveljavljene, pri nas so zdaj na voljo v povsem prenovljenem Central hotelu. Med novostmi so tudi drugačni, mobilni pristopi v gibanju hotelskih gostov, paketi za manj plastike in čistejše okolje. Razvija se torej povsem nov koncept hotelirstva.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojturizemgospodarstvookolje

Komentar Domovina.je

VEČ ...|22. 4. 2019
Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati

Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati

Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

domovinakomentaržiga turkpetersonžižek

Komentar Domovina.je

Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati
Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.
VEČ ...|22. 4. 2019
Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati
Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Žiga Turk

domovinakomentaržiga turkpetersonžižek

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|1. 3. 2019
Ukinitev izjeme pri reji enega prašiča

Vsi imetniki prašičev, brez izjem, se morajo po novem vpisati v Evidenco imetnikov rejnih živali (EIRŽ) in registrirati gospodarstvo. To lahko storijo pri pooblaščeni veterinarski organizaciji hkrati s priglasitvijo prihoda v Centralni register prašičev (CRPš). Ta postopek je poenostavljen in namenjen zlasti za imetnike, ki redijo zgolj enega prašiča za zakol za lastno domačo porabo. Imetnik, ki začasno, za največ 7 dni, za namen zakola za lastno domačo porabo redijo enega prašiča, se morajo vpisati v EIRŽ, niso pa dolžni sporočati podatkov o staležu.

Ukinitev izjeme pri reji enega prašiča

Vsi imetniki prašičev, brez izjem, se morajo po novem vpisati v Evidenco imetnikov rejnih živali (EIRŽ) in registrirati gospodarstvo. To lahko storijo pri pooblaščeni veterinarski organizaciji hkrati s priglasitvijo prihoda v Centralni register prašičev (CRPš). Ta postopek je poenostavljen in namenjen zlasti za imetnike, ki redijo zgolj enega prašiča za zakol za lastno domačo porabo. Imetnik, ki začasno, za največ 7 dni, za namen zakola za lastno domačo porabo redijo enega prašiča, se morajo vpisati v EIRŽ, niso pa dolžni sporočati podatkov o staležu.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Ukinitev izjeme pri reji enega prašiča
Vsi imetniki prašičev, brez izjem, se morajo po novem vpisati v Evidenco imetnikov rejnih živali (EIRŽ) in registrirati gospodarstvo. To lahko storijo pri pooblaščeni veterinarski organizaciji hkrati s priglasitvijo prihoda v Centralni register prašičev (CRPš). Ta postopek je poenostavljen in namenjen zlasti za imetnike, ki redijo zgolj enega prašiča za zakol za lastno domačo porabo. Imetnik, ki začasno, za največ 7 dni, za namen zakola za lastno domačo porabo redijo enega prašiča, se morajo vpisati v EIRŽ, niso pa dolžni sporočati podatkov o staležu.
VEČ ...|1. 3. 2019
Ukinitev izjeme pri reji enega prašiča
Vsi imetniki prašičev, brez izjem, se morajo po novem vpisati v Evidenco imetnikov rejnih živali (EIRŽ) in registrirati gospodarstvo. To lahko storijo pri pooblaščeni veterinarski organizaciji hkrati s priglasitvijo prihoda v Centralni register prašičev (CRPš). Ta postopek je poenostavljen in namenjen zlasti za imetnike, ki redijo zgolj enega prašiča za zakol za lastno domačo porabo. Imetnik, ki začasno, za največ 7 dni, za namen zakola za lastno domačo porabo redijo enega prašiča, se morajo vpisati v EIRŽ, niso pa dolžni sporočati podatkov o staležu.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Komentar Časnik.si

VEČ ...|9. 1. 2019
Kozina, a vi to resno? Podjetnike izgnati, da boste delavcem vrnili dostojanstvo ...

V Sloveniji naj bi bili za vse odgovorni podjetniki, ki jih vladajoča politična elita označuje za požrešne kapitaliste ... ter jih pošilja v tujino, če jim obdavčitve v Sloveniji ne odgovarjajo...Ob tem politična elita pozablja, da podjetniki skrbijo za zaposlene in posredno za njihove družine ter nenazadnje da podjetniki prispevajo denar za plače te politične elite...

Kozina, a vi to resno? Podjetnike izgnati, da boste delavcem vrnili dostojanstvo ...

V Sloveniji naj bi bili za vse odgovorni podjetniki, ki jih vladajoča politična elita označuje za požrešne kapitaliste ... ter jih pošilja v tujino, če jim obdavčitve v Sloveniji ne odgovarjajo...Ob tem politična elita pozablja, da podjetniki skrbijo za zaposlene in posredno za njihove družine ter nenazadnje da podjetniki prispevajo denar za plače te politične elite...

politikagospodarstvo

Komentar Časnik.si

Kozina, a vi to resno? Podjetnike izgnati, da boste delavcem vrnili dostojanstvo ...
V Sloveniji naj bi bili za vse odgovorni podjetniki, ki jih vladajoča politična elita označuje za požrešne kapitaliste ... ter jih pošilja v tujino, če jim obdavčitve v Sloveniji ne odgovarjajo...Ob tem politična elita pozablja, da podjetniki skrbijo za zaposlene in posredno za njihove družine ter nenazadnje da podjetniki prispevajo denar za plače te politične elite...
VEČ ...|9. 1. 2019
Kozina, a vi to resno? Podjetnike izgnati, da boste delavcem vrnili dostojanstvo ...
V Sloveniji naj bi bili za vse odgovorni podjetniki, ki jih vladajoča politična elita označuje za požrešne kapitaliste ... ter jih pošilja v tujino, če jim obdavčitve v Sloveniji ne odgovarjajo...Ob tem politična elita pozablja, da podjetniki skrbijo za zaposlene in posredno za njihove družine ter nenazadnje da podjetniki prispevajo denar za plače te politične elite...

Primož Jelševar

politikagospodarstvo

Pogovor o

VEČ ...|19. 12. 2018
Kadrovska politika v času gospodarske rasti

Ali se zavedajo dobrih kadrov, so jih pripravljeni nagraditi, kaj je pravzaprav plača, nagrada ali plačilo za opravljeno delo? Z nami so bili: direktorica področja razvoja in izobraževanja zaposlenih v korporaciji Hidria Tanja Kenda, Brane Gruban iz podjetja Dialogos in direktor kadrovskega sektorja v Mercatorju Gregor Rajšp.

Kadrovska politika v času gospodarske rasti

Ali se zavedajo dobrih kadrov, so jih pripravljeni nagraditi, kaj je pravzaprav plača, nagrada ali plačilo za opravljeno delo? Z nami so bili: direktorica področja razvoja in izobraževanja zaposlenih v korporaciji Hidria Tanja Kenda, Brane Gruban iz podjetja Dialogos in direktor kadrovskega sektorja v Mercatorju Gregor Rajšp.

zaposlovanjegospodarstvo

Pogovor o

Kadrovska politika v času gospodarske rasti
Ali se zavedajo dobrih kadrov, so jih pripravljeni nagraditi, kaj je pravzaprav plača, nagrada ali plačilo za opravljeno delo? Z nami so bili: direktorica področja razvoja in izobraževanja zaposlenih v korporaciji Hidria Tanja Kenda, Brane Gruban iz podjetja Dialogos in direktor kadrovskega sektorja v Mercatorju Gregor Rajšp.
VEČ ...|19. 12. 2018
Kadrovska politika v času gospodarske rasti
Ali se zavedajo dobrih kadrov, so jih pripravljeni nagraditi, kaj je pravzaprav plača, nagrada ali plačilo za opravljeno delo? Z nami so bili: direktorica področja razvoja in izobraževanja zaposlenih v korporaciji Hidria Tanja Kenda, Brane Gruban iz podjetja Dialogos in direktor kadrovskega sektorja v Mercatorju Gregor Rajšp.

Tanja Dominko

zaposlovanjegospodarstvo

Pogovor o

VEČ ...|12. 9. 2018
Koalicijska pogodba razburila gospodarstvo, zahteve imajo tudi sindikati

V oddaji smo z izvršnim direktorjem Kluba slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem, predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič in direktorico podjetja STAN nepremičnine Stanko Solar spregovorili o vsebini koalicijske pogodbe na področju gospodarstva in trga dela. Z gosti pa smo se dotaknili tudi predvidenih davčnih sprememb, ki so vznemirile podjetnike.

Koalicijska pogodba razburila gospodarstvo, zahteve imajo tudi sindikati

V oddaji smo z izvršnim direktorjem Kluba slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem, predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič in direktorico podjetja STAN nepremičnine Stanko Solar spregovorili o vsebini koalicijske pogodbe na področju gospodarstva in trga dela. Z gosti pa smo se dotaknili tudi predvidenih davčnih sprememb, ki so vznemirile podjetnike.

izobraževanjepolitikainfokomentar

Pogovor o

Koalicijska pogodba razburila gospodarstvo, zahteve imajo tudi sindikati
V oddaji smo z izvršnim direktorjem Kluba slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem, predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič in direktorico podjetja STAN nepremičnine Stanko Solar spregovorili o vsebini koalicijske pogodbe na področju gospodarstva in trga dela. Z gosti pa smo se dotaknili tudi predvidenih davčnih sprememb, ki so vznemirile podjetnike.
VEČ ...|12. 9. 2018
Koalicijska pogodba razburila gospodarstvo, zahteve imajo tudi sindikati
V oddaji smo z izvršnim direktorjem Kluba slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem, predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič in direktorico podjetja STAN nepremičnine Stanko Solar spregovorili o vsebini koalicijske pogodbe na področju gospodarstva in trga dela. Z gosti pa smo se dotaknili tudi predvidenih davčnih sprememb, ki so vznemirile podjetnike.

Andrej Šinko

izobraževanjepolitikainfokomentar

Pogovor o

VEČ ...|6. 6. 2018
Analiza rezultatov volitev - Novković, Fink, Štuhec in Čakš

V minulem »Pogovoru o« smo v ospredje postavili rezultate predčasnih volitev. Z izvršnim direktorjem Kluba slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem, s pravnikom in profesorjem ter članom iniciative Prebudimo Slovenijo dr. Andrejem Finkom, s podpredsednikom Zbora za republiko dr. Ivanom Štuhecem in odgovornim urednikom spletnega portala Domovina Rokom Čakšem smo analizirali rezultate volitev in spregovorili o reformah, ki so potrebne za razvoj Slovenije.

Analiza rezultatov volitev - Novković, Fink, Štuhec in Čakš

V minulem »Pogovoru o« smo v ospredje postavili rezultate predčasnih volitev. Z izvršnim direktorjem Kluba slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem, s pravnikom in profesorjem ter članom iniciative Prebudimo Slovenijo dr. Andrejem Finkom, s podpredsednikom Zbora za republiko dr. Ivanom Štuhecem in odgovornim urednikom spletnega portala Domovina Rokom Čakšem smo analizirali rezultate volitev in spregovorili o reformah, ki so potrebne za razvoj Slovenije.

politika

Pogovor o

Analiza rezultatov volitev - Novković, Fink, Štuhec in Čakš
V minulem »Pogovoru o« smo v ospredje postavili rezultate predčasnih volitev. Z izvršnim direktorjem Kluba slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem, s pravnikom in profesorjem ter članom iniciative Prebudimo Slovenijo dr. Andrejem Finkom, s podpredsednikom Zbora za republiko dr. Ivanom Štuhecem in odgovornim urednikom spletnega portala Domovina Rokom Čakšem smo analizirali rezultate volitev in spregovorili o reformah, ki so potrebne za razvoj Slovenije.
VEČ ...|6. 6. 2018
Analiza rezultatov volitev - Novković, Fink, Štuhec in Čakš
V minulem »Pogovoru o« smo v ospredje postavili rezultate predčasnih volitev. Z izvršnim direktorjem Kluba slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem, s pravnikom in profesorjem ter članom iniciative Prebudimo Slovenijo dr. Andrejem Finkom, s podpredsednikom Zbora za republiko dr. Ivanom Štuhecem in odgovornim urednikom spletnega portala Domovina Rokom Čakšem smo analizirali rezultate volitev in spregovorili o reformah, ki so potrebne za razvoj Slovenije.

Alen Salihović

politika

Naš pogled

VEČ ...|5. 6. 2018
Povolilna aritmetika

Na torek po volilni nedelji sem še vedno pod vtisom izbire volivk in volivcev, ki so se v nekaterih pogledih vendarle odločili drugače, kot sem pričakovala. Največje presenečenje je gotovo uvrstitev Slovenske nacionalne stranke nazaj v parlament, takoj za tem dejstvo, da so Pirati premagali tako Dobovška kot Čuša, takoj za tem pa dejstvo, da ženske volivke še vedno prepogosto padejo na lepe obljube in prijazen obraz. Žalostno, toda resnično. Verjamem, da bi Luko Mesca marsikatera vzela za zeta.

Povolilna aritmetika

Na torek po volilni nedelji sem še vedno pod vtisom izbire volivk in volivcev, ki so se v nekaterih pogledih vendarle odločili drugače, kot sem pričakovala. Največje presenečenje je gotovo uvrstitev Slovenske nacionalne stranke nazaj v parlament, takoj za tem dejstvo, da so Pirati premagali tako Dobovška kot Čuša, takoj za tem pa dejstvo, da ženske volivke še vedno prepogosto padejo na lepe obljube in prijazen obraz. Žalostno, toda resnično. Verjamem, da bi Luko Mesca marsikatera vzela za zeta.

komentar

Naš pogled

Povolilna aritmetika
Na torek po volilni nedelji sem še vedno pod vtisom izbire volivk in volivcev, ki so se v nekaterih pogledih vendarle odločili drugače, kot sem pričakovala. Največje presenečenje je gotovo uvrstitev Slovenske nacionalne stranke nazaj v parlament, takoj za tem dejstvo, da so Pirati premagali tako Dobovška kot Čuša, takoj za tem pa dejstvo, da ženske volivke še vedno prepogosto padejo na lepe obljube in prijazen obraz. Žalostno, toda resnično. Verjamem, da bi Luko Mesca marsikatera vzela za zeta.
VEČ ...|5. 6. 2018
Povolilna aritmetika
Na torek po volilni nedelji sem še vedno pod vtisom izbire volivk in volivcev, ki so se v nekaterih pogledih vendarle odločili drugače, kot sem pričakovala. Največje presenečenje je gotovo uvrstitev Slovenske nacionalne stranke nazaj v parlament, takoj za tem dejstvo, da so Pirati premagali tako Dobovška kot Čuša, takoj za tem pa dejstvo, da ženske volivke še vedno prepogosto padejo na lepe obljube in prijazen obraz. Žalostno, toda resnično. Verjamem, da bi Luko Mesca marsikatera vzela za zeta.

Tanja Dominko

komentar

Pogovor o

VEČ ...|23. 5. 2018
Drugo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018

V studiu Radia Ognjišče smo tokrat soočili predstavnike in kandidate štirih političnih strank, poslanca SDS Anžeta Logarja, poslanca Levice Miha Kordiša, kandidata Liste Marjana Šarca Vojmirja Urlepa in kandidata Združene desnice Aleša Primca.

Drugo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018

V studiu Radia Ognjišče smo tokrat soočili predstavnike in kandidate štirih političnih strank, poslanca SDS Anžeta Logarja, poslanca Levice Miha Kordiša, kandidata Liste Marjana Šarca Vojmirja Urlepa in kandidata Združene desnice Aleša Primca.

Pogovor o

Drugo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018
V studiu Radia Ognjišče smo tokrat soočili predstavnike in kandidate štirih političnih strank, poslanca SDS Anžeta Logarja, poslanca Levice Miha Kordiša, kandidata Liste Marjana Šarca Vojmirja Urlepa in kandidata Združene desnice Aleša Primca.
VEČ ...|23. 5. 2018
Drugo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018
V studiu Radia Ognjišče smo tokrat soočili predstavnike in kandidate štirih političnih strank, poslanca SDS Anžeta Logarja, poslanca Levice Miha Kordiša, kandidata Liste Marjana Šarca Vojmirja Urlepa in kandidata Združene desnice Aleša Primca.

Tanja DominkoAndrej Šinko

Pogovor o

VEČ ...|14. 2. 2018
Stavka Javnega sektorja in razmere v gospodarstvu - Samo Hribar Milič, Goran Novković

V oddaji Pogovor o smo se v tednu treh stavk vprašali, kako upravičene sploh so, koliko lahko gospodarstvo še servisira javni sektor in kako odgovorno se do gospodarstva obnaša država. V studiu smo gostili izvršnega direktorja Kluba slovenskih podjetnikov Gorana Novkovića in izvršnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije Sama Hribarja Miliča.

Stavka Javnega sektorja in razmere v gospodarstvu - Samo Hribar Milič, Goran Novković

V oddaji Pogovor o smo se v tednu treh stavk vprašali, kako upravičene sploh so, koliko lahko gospodarstvo še servisira javni sektor in kako odgovorno se do gospodarstva obnaša država. V studiu smo gostili izvršnega direktorja Kluba slovenskih podjetnikov Gorana Novkovića in izvršnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije Sama Hribarja Miliča.

Pogovor o

Stavka Javnega sektorja in razmere v gospodarstvu - Samo Hribar Milič, Goran Novković
V oddaji Pogovor o smo se v tednu treh stavk vprašali, kako upravičene sploh so, koliko lahko gospodarstvo še servisira javni sektor in kako odgovorno se do gospodarstva obnaša država. V studiu smo gostili izvršnega direktorja Kluba slovenskih podjetnikov Gorana Novkovića in izvršnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije Sama Hribarja Miliča.
VEČ ...|14. 2. 2018
Stavka Javnega sektorja in razmere v gospodarstvu - Samo Hribar Milič, Goran Novković
V oddaji Pogovor o smo se v tednu treh stavk vprašali, kako upravičene sploh so, koliko lahko gospodarstvo še servisira javni sektor in kako odgovorno se do gospodarstva obnaša država. V studiu smo gostili izvršnega direktorja Kluba slovenskih podjetnikov Gorana Novkovića in izvršnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije Sama Hribarja Miliča.

Alen Salihovič

Pogovor o

VEČ ...|7. 2. 2018
Prešernov dan - kulturni praznik - Mitja Čander

V oddaji Pogovor o je bil gost vsestranski kulturni delavec Mitja Čander. Predstavil nam je svoj pogled na slovensko kulturo, na njen pomen in tudi na naš odnos do nje. Zanimalo nas je tudi njegovo stališče o povezovanju kulture s turizmom in gospodarstvom.

Prešernov dan - kulturni praznik - Mitja Čander

V oddaji Pogovor o je bil gost vsestranski kulturni delavec Mitja Čander. Predstavil nam je svoj pogled na slovensko kulturo, na njen pomen in tudi na naš odnos do nje. Zanimalo nas je tudi njegovo stališče o povezovanju kulture s turizmom in gospodarstvom.

Pogovor o

Prešernov dan - kulturni praznik - Mitja Čander
V oddaji Pogovor o je bil gost vsestranski kulturni delavec Mitja Čander. Predstavil nam je svoj pogled na slovensko kulturo, na njen pomen in tudi na naš odnos do nje. Zanimalo nas je tudi njegovo stališče o povezovanju kulture s turizmom in gospodarstvom.
VEČ ...|7. 2. 2018
Prešernov dan - kulturni praznik - Mitja Čander
V oddaji Pogovor o je bil gost vsestranski kulturni delavec Mitja Čander. Predstavil nam je svoj pogled na slovensko kulturo, na njen pomen in tudi na naš odnos do nje. Zanimalo nas je tudi njegovo stališče o povezovanju kulture s turizmom in gospodarstvom.

Helena Škrlec

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|21. 1. 2020
Dolgovi Erjavca, ki bodo ostali neporavnani!

Spoštovane poslušalke in spoštovani poslušalci. Po premoru sem se spet odločil z vami deliti poglede, ki bodo predvsem politično obarvani. Najlažje mi je začeti pisanje s tistim, o katerem sem v preteklosti že pisal, sedaj pa je klavrno končal svojo politično pot.

Dolgovi Erjavca, ki bodo ostali neporavnani!

Spoštovane poslušalke in spoštovani poslušalci. Po premoru sem se spet odločil z vami deliti poglede, ki bodo predvsem politično obarvani. Najlažje mi je začeti pisanje s tistim, o katerem sem v preteklosti že pisal, sedaj pa je klavrno končal svojo politično pot.

Alen Salihović

komentarpolitika

Komentar tedna

VEČ ...|24. 1. 2020
Jure Levart: Savel, Savel, zakaj me preganjaš?

Današnji komentar je pripravil profesor vere in kulture na škofijski gimnaziji v Mariboru, Jure Levart.

Jure Levart: Savel, Savel, zakaj me preganjaš?

Današnji komentar je pripravil profesor vere in kulture na škofijski gimnaziji v Mariboru, Jure Levart.

Jure Levart

družbakomentarodnosiduhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|19. 1. 2020
Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 2. del

Odedajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevka Renata Podbersiča o Jazbečevih mladostnih dnevnikih in Petra Černica o tajnem delovanju krščansko socialnega gibanja na Primorskem pod fašizmom.

Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 2. del

Odedajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevka Renata Podbersiča o Jazbečevih mladostnih dnevnikih in Petra Černica o tajnem delovanju krščansko socialnega gibanja na Primorskem pod fašizmom.

Jože Bartolj

spominRenato PodbersičPeter ČernicErnest Jazbec

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 1. 2020
Ustavni sodnik Klemen Jaklič o priznanju za najuglednejšega pravnega strokovnjaka

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič. Med drugim nas je zanimala njegova ocena lanskega dela na ustavnem sodišču ter kaj mu pomeni, da je bil znova izbran za najuglednejšega pravnega strokovnjaka. Spregovoril je tudi o odklonilnem ločenem mnenji pri nesprejemu ustavne pritožbe v zadevi Igor Bavčar. V oddaji so z vprašanji lahko sodelovali tudi poslušalci.

Ustavni sodnik Klemen Jaklič o priznanju za najuglednejšega pravnega strokovnjaka

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič. Med drugim nas je zanimala njegova ocena lanskega dela na ustavnem sodišču ter kaj mu pomeni, da je bil znova izbran za najuglednejšega pravnega strokovnjaka. Spregovoril je tudi o odklonilnem ločenem mnenji pri nesprejemu ustavne pritožbe v zadevi Igor Bavčar. V oddaji so z vprašanji lahko sodelovali tudi poslušalci.

Alen Salihović

pogovorpolitikadružbakomentar

Dogodki

VEČ ...|1. 1. 2020
Ekskluzivni posnetek koncerta skupine Proper

Člani skupine Proper so ob koncu leta 2019 za svoje poslušalce pripravili prav poseben koncert. Tega se je dalo ogledati le prek spleta ob točno določeni uri in nato nikoli več. Do sedaj, ko lahko pesmi s koncerta slišite tukaj. Spremlja jih sproščen pogovor Marjana Buniča s člani skupine, ki so o ozadju koncerta, pesmih in ciljih v prihodnje povedali več.

Ekskluzivni posnetek koncerta skupine Proper

Člani skupine Proper so ob koncu leta 2019 za svoje poslušalce pripravili prav poseben koncert. Tega se je dalo ogledati le prek spleta ob točno določeni uri in nato nikoli več. Do sedaj, ko lahko pesmi s koncerta slišite tukaj. Spremlja jih sproščen pogovor Marjana Buniča s člani skupine, ki so o ozadju koncerta, pesmih in ciljih v prihodnje povedali več.

Marjan Bunič, Jan Gerl

glasbaintervjuPropermladi

Pojdite in učite

VEČ ...|26. 1. 2020
Pismi misijonarjev

Prebrali smo dela pisem slovenskih misijonarjev, ki delujeta v Kirgiziji in Braziliji.

Pismi misijonarjev

Prebrali smo dela pisem slovenskih misijonarjev, ki delujeta v Kirgiziji in Braziliji.

Jure Sešek

družbamisijoniKirgizijaBrazilija

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|26. 1. 2020
Svetopisemski maraton 2020

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo predstavili letošnji Svetopisemski maraton, ki se je začel 26. januarja. Z nami sta bili članici projektne ekipe Katarina Zupančič in Eva Strajnar.

Svetopisemski maraton 2020

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo predstavili letošnji Svetopisemski maraton, ki se je začel 26. januarja. Z nami sta bili članici projektne ekipe Katarina Zupančič in Eva Strajnar.

Petra Stopar

duhovnostdružbaizobraževanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|26. 1. 2020
Komu dišijo zemljišča Agrarnih skupnosti, povišanje dajatev na področju kmetijstva in pogled na letošnjo licitacijo najboljšega lesa

SIDG je nekaterim solastnikom Agrarnih skupnosti pošiljal zanimanje za nakup zemljišč. Združenje predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije protestira. Janez Beja, član sveta KGZS je spregovoril o letošnjem povišanju katastrskega dohodka in nadomestil za uporabo gozdnih cest. Jože Mori, vodja Sektorja za ukrepe v gozdovih na ZGS, pa je predstavil zanimiv poged na strukturo kupcev, ki si v teh dneh na 14. licitaciji vrednejših sortimentov lesa ogledujejo najkakovostnejši slovenski les.

Komu dišijo zemljišča Agrarnih skupnosti, povišanje dajatev na področju kmetijstva in pogled na letošnjo licitacijo najboljšega lesa

SIDG je nekaterim solastnikom Agrarnih skupnosti pošiljal zanimanje za nakup zemljišč. Združenje predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije protestira. Janez Beja, član sveta KGZS je spregovoril o letošnjem povišanju katastrskega dohodka in nadomestil za uporabo gozdnih cest. Jože Mori, vodja Sektorja za ukrepe v gozdovih na ZGS, pa je predstavil zanimiv poged na strukturo kupcev, ki si v teh dneh na 14. licitaciji vrednejših sortimentov lesa ogledujejo najkakovostnejši slovenski les.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjepolitika

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|26. 1. 2020
Sporni zakon o bioetiki v Franciji in o slovenski podpori papežu Frančišku

Francija sprejema zakon o umetni oploditvi. Na rojstnem listu bosta v primeru lezbičnega para navedeni biološka mati in njena partnerka. Zakon sproža bazen etičnih vprašanj. O tem smo se pogovarjali z magistrom moralne teologije Gabrielom Kavčičem. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve tudi o sklepu akcije zbiranja podpisov v podporo papežu Frančišku.

Sporni zakon o bioetiki v Franciji in o slovenski podpori papežu Frančišku

Francija sprejema zakon o umetni oploditvi. Na rojstnem listu bosta v primeru lezbičnega para navedeni biološka mati in njena partnerka. Zakon sproža bazen etičnih vprašanj. O tem smo se pogovarjali z magistrom moralne teologije Gabrielom Kavčičem. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve tudi o sklepu akcije zbiranja podpisov v podporo papežu Frančišku.

Marta Jerebič

duhovnostpapežinfodružbaodnosi

Rožni venec

VEČ ...|26. 1. 2020
Častitljivi del

Molili so radijski sodelavci.

Častitljivi del

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost