Tomaž Dietinger je tolmač angleškega in nemškega jezika, radijski voditelj in odličen logoterapevt. Gostili smo ga  v Via positivi, govorili o njegovih zanimanjih in delu, poseben poudarek pa smo dali tudi mednarodnemu logoterapevtskemu simpoziju, ki bo naslednji konec tedna in na katerem bo sodeloval tudi Tomaž s svojim prispevkom o pomenu higiene spanja za dobro duševno zdravje.  Via positiva je na voljo tudi kot podkast.

Najpogostejši vzroki za razvoj duševnih težav na delovnem mestu so težave pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja ter nasilje in nadlegovanje na delovnem mestu t.i. mobing. O tem so oktobra med drugim govorili tudi člani in sodelavci združenja Ozara Slovenija . Tokrat smo prisluhnili psihiatru dr. Juriju Bonu, ki dela na Centru za klinično psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.

Avtor razpravlja o naraščajočih duševnih težavah v Sloveniji in Evropi. Zakaj je predlagani zakon o psihoterapiji problematičen? Kako lahko izboljšamo dostop do kakovostne psihoterapevtske pomoči za otroke, mladostnike in ranljive skupine? Ne zamudite te pomembne razprave, ki odpira oči in spodbuja k ukrepanju za boljše duševno zdravje vseh nas.

Posledice lanskih poplav se kažejo tudi v duševnih motnjah, zaradi katerih trpijo predvsem tisti, ki še po letu dni nimajo urejenega doma oz. ne vedo, kje bodo dobili nadomestno zemljišče za novogradnjo ali kje bodo dobili novo stanovanje … Za prizadete v širši Šaleško savinjski regiji skrbijo v Centru za duševno zdravje Velenje.  Psihiatrinja Tatjana Sodja, ki je del delovnega tima, nam je povedala, kakšne težave imajo ljudje in zakaj je čakalna vrsta dolga pol leta.

Vedno več ljudi se zaveda pomena o vrednosti duševnega zdravja. To je pokazal tudi lanski prvi Festival duševnega zdravja v Ljubljani. Letos ga bodo ponovili v Mariboru 15. maja. Kaj je navdušilo obiskovalce in prepričalo organizatorje, da s Festivalom nadaljujejo, smo vprašali Mateja Vinka, predstojnika Centra za duševno zdravje pri NIJZ.

15. maja bo v Mariboru potekal drugi Festival duševnega zdravja. Kdaj smo dovolj duševno zdravi in kaj lahko sami storimo za to, nam je  povedal predstojnik Centra za duševno zdravje na NIJZ Matej Vinko. 

Kdo si ne želi postati srečnejši? Psihoterapevt, nekdanji vodja kliničnega oddelka za duševno zdravje pri britanski državni zdravstveni službi, Owen O’Kane trdi, da ste lahko desetkrat srečnejši in pot opiše v istoimenski knjigi. Prevzemite odgovornost in se ne izgovarjajte na druge, pravi in nam ponuja tudi nekaj najnovejših orodij in tehnik, kako vzeti vajeti v svoje roke in se premakniti z mrtve točke. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Desetkrat srečnejši, ki jo je napisal Owen O’Kane in je izšla pri založbi Učila.

V našem prostoru področje psihoterapije ostaja neurejeno. Sodelujoči na nedavnem posvetu v Državnem svetu pa so opozorili, da živimo v času, ko število duševnih stisk narašča, saj ocene kažejo, da se je v prvem letu pandemije število primerov tako anksioznih kot depresivnih motenj v svetu, povečalo za več kot 25 %. Strinjali so se, da je duševno zdravje vrednota ter del človekovega dostojanstva, ustrezna duševna oskrba pa nujno potrebna dobrina sodobnega časa. Tokrat smo prisluhnili  prof. dr. Robertu Mastenu, ki je pojasnil razliko in podobnost med psihološkim svetovanjem in psihoterapijo.