Vabilo na pot

VEČ ...|22. 1. 2021
Vabimo! Tudi na sneg ...

V naših gibalnih minutah ste izvedeli več o virtualnem teku Kenija - Slovenija, o mariborski zimski tekaški ligi, našlo pa se je tudi nekaj za ljubitelje sankanja in teka na smučeh.

Vabimo! Tudi na sneg ...

V naših gibalnih minutah ste izvedeli več o virtualnem teku Kenija - Slovenija, o mariborski zimski tekaški ligi, našlo pa se je tudi nekaj za ljubitelje sankanja in teka na smučeh.

družbanaravašport

Vabilo na pot

Vabimo! Tudi na sneg ...

V naših gibalnih minutah ste izvedeli več o virtualnem teku Kenija - Slovenija, o mariborski zimski tekaški ligi, našlo pa se je tudi nekaj za ljubitelje sankanja in teka na smučeh.

VEČ ...|22. 1. 2021
Vabimo! Tudi na sneg ...

V naših gibalnih minutah ste izvedeli več o virtualnem teku Kenija - Slovenija, o mariborski zimski tekaški ligi, našlo pa se je tudi nekaj za ljubitelje sankanja in teka na smučeh.

Blaž Lesnik

družbanaravašport

Mladoskop

VEČ ...|22. 1. 2021
Naj inovacija 2020 Univerze v Ljubljani

Tjaša Jereb in Aljaž Martinčič sta člana širše skupine študentov Fakultete za elektrotehniko, ki je lani prejela Rektorjevo nagrado Univerze v Ljubljani za naj inovacijo, s področja večje varnosti na cestah, posebej ob vključitvi intervencijskega vozila v prometu.  

Naj inovacija 2020 Univerze v Ljubljani

Tjaša Jereb in Aljaž Martinčič sta člana širše skupine študentov Fakultete za elektrotehniko, ki je lani prejela Rektorjevo nagrado Univerze v Ljubljani za naj inovacijo, s področja večje varnosti na cestah, posebej ob vključitvi intervencijskega vozila v prometu.  

družbamladiizobraževanjeinovativnost

Mladoskop

Naj inovacija 2020 Univerze v Ljubljani

Tjaša Jereb in Aljaž Martinčič sta člana širše skupine študentov Fakultete za elektrotehniko, ki je lani prejela Rektorjevo nagrado Univerze v Ljubljani za naj inovacijo, s področja večje varnosti na cestah, posebej ob vključitvi intervencijskega vozila v prometu.  

VEČ ...|22. 1. 2021
Naj inovacija 2020 Univerze v Ljubljani

Tjaša Jereb in Aljaž Martinčič sta člana širše skupine študentov Fakultete za elektrotehniko, ki je lani prejela Rektorjevo nagrado Univerze v Ljubljani za naj inovacijo, s področja večje varnosti na cestah, posebej ob vključitvi intervencijskega vozila v prometu.  

Nataša Ličen

družbamladiizobraževanjeinovativnost

Komentar tedna

VEČ ...|22. 1. 2021
Božo Rustja: Ko ne bomo smeli več napisti datuma

Končno se morajo zagovorniki zamolčevanja božičnega praznika ali celo nasprotniki navzočnosti krščanstva v družbi zavedati, da so zelo nenačelni. Pod protest, v katerem bodo nastopili proti krščanstvu ali vsaj navzočnosti krščanstva v družbi, bodo napisali datum. Ta pa je vezan na rojstvo Jezusa Kristusa. Po njem štejemo leta in zgodovino človeštva delimo pred Kristusom in po Kristusu. Če bi sledili razmišljanju nasprotnikov, bi že s tem, ko napišemo datum, mešali vero v vse pore življenja, ker je pač naš datum vezan na božič, oziroma na Kristusovo rojstvo. 

Božo Rustja: Ko ne bomo smeli več napisti datuma

Končno se morajo zagovorniki zamolčevanja božičnega praznika ali celo nasprotniki navzočnosti krščanstva v družbi zavedati, da so zelo nenačelni. Pod protest, v katerem bodo nastopili proti krščanstvu ali vsaj navzočnosti krščanstva v družbi, bodo napisali datum. Ta pa je vezan na rojstvo Jezusa Kristusa. Po njem štejemo leta in zgodovino človeštva delimo pred Kristusom in po Kristusu. Če bi sledili razmišljanju nasprotnikov, bi že s tem, ko napišemo datum, mešali vero v vse pore življenja, ker je pač naš datum vezan na božič, oziroma na Kristusovo rojstvo. 

družbakomentarpolitika

Komentar tedna

Božo Rustja: Ko ne bomo smeli več napisti datuma

Končno se morajo zagovorniki zamolčevanja božičnega praznika ali celo nasprotniki navzočnosti krščanstva v družbi zavedati, da so zelo nenačelni. Pod protest, v katerem bodo nastopili proti krščanstvu ali vsaj navzočnosti krščanstva v družbi, bodo napisali datum. Ta pa je vezan na rojstvo Jezusa Kristusa. Po njem štejemo leta in zgodovino človeštva delimo pred Kristusom in po Kristusu. Če bi sledili razmišljanju nasprotnikov, bi že s tem, ko napišemo datum, mešali vero v vse pore življenja, ker je pač naš datum vezan na božič, oziroma na Kristusovo rojstvo. 

VEČ ...|22. 1. 2021
Božo Rustja: Ko ne bomo smeli več napisti datuma

Končno se morajo zagovorniki zamolčevanja božičnega praznika ali celo nasprotniki navzočnosti krščanstva v družbi zavedati, da so zelo nenačelni. Pod protest, v katerem bodo nastopili proti krščanstvu ali vsaj navzočnosti krščanstva v družbi, bodo napisali datum. Ta pa je vezan na rojstvo Jezusa Kristusa. Po njem štejemo leta in zgodovino človeštva delimo pred Kristusom in po Kristusu. Če bi sledili razmišljanju nasprotnikov, bi že s tem, ko napišemo datum, mešali vero v vse pore življenja, ker je pač naš datum vezan na božič, oziroma na Kristusovo rojstvo. 

Božo Rustja

družbakomentarpolitika

Informativne oddaje

VEČ ...|20. 1. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 20. 1.

  • Papež venezuelskim duhovnikom in škofom: bodite enotni.
  • Dr. Sebastijan Valentan imenovan za podpredsednika Metropolitanskega cerkvenega sodišča v Mariboru.
  • Predstojniki v salezijanskih skupnostih naj bodo predvsem varuhi karizme.

Novice iz življenja Cerkve dne 20. 1.

  • Papež venezuelskim duhovnikom in škofom: bodite enotni.
  • Dr. Sebastijan Valentan imenovan za podpredsednika Metropolitanskega cerkvenega sodišča v Mariboru.
  • Predstojniki v salezijanskih skupnostih naj bodo predvsem varuhi karizme.

družbaduhovnostpapež

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 20. 1.
  • Papež venezuelskim duhovnikom in škofom: bodite enotni.
  • Dr. Sebastijan Valentan imenovan za podpredsednika Metropolitanskega cerkvenega sodišča v Mariboru.
  • Predstojniki v salezijanskih skupnostih naj bodo predvsem varuhi karizme.
VEČ ...|20. 1. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 20. 1.
  • Papež venezuelskim duhovnikom in škofom: bodite enotni.
  • Dr. Sebastijan Valentan imenovan za podpredsednika Metropolitanskega cerkvenega sodišča v Mariboru.
  • Predstojniki v salezijanskih skupnostih naj bodo predvsem varuhi karizme.

Marta Jerebič

družbaduhovnostpapež

Naš pogled

VEČ ...|19. 1. 2021
Laž ima kratke noge

Prisluhnili ste komentarju našega sodelavca o aktualnem političnem dogajanju.

Laž ima kratke noge

Prisluhnili ste komentarju našega sodelavca o aktualnem političnem dogajanju.

komentardružbapolitika

Naš pogled

Laž ima kratke noge

Prisluhnili ste komentarju našega sodelavca o aktualnem političnem dogajanju.

VEČ ...|19. 1. 2021
Laž ima kratke noge

Prisluhnili ste komentarju našega sodelavca o aktualnem političnem dogajanju.

Alen Salihović

komentardružbapolitika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|18. 1. 2021
Vrhovna sodnika Zobec o kaosu na ustavnem sodišču, demokraciji in protestih v ZDA

Ponedeljkovo popoldne ob 17. uri je prineslo aktualno oddajo Spoznanje več, predsodek manj. Tokrat smo gostili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. V oddaji smo se dotaknili kaotičnih razmer na ustavnem sodišču, razumevanja demokracije in pravne države v precej pestrem političnem dogajanju ter se vprašali, na kakšen način lahko povežemo protestnike v ZDA s tistimi pred slovenskim parlamentom.

Vrhovna sodnika Zobec o kaosu na ustavnem sodišču, demokraciji in protestih v ZDA

Ponedeljkovo popoldne ob 17. uri je prineslo aktualno oddajo Spoznanje več, predsodek manj. Tokrat smo gostili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. V oddaji smo se dotaknili kaotičnih razmer na ustavnem sodišču, razumevanja demokracije in pravne države v precej pestrem političnem dogajanju ter se vprašali, na kakšen način lahko povežemo protestnike v ZDA s tistimi pred slovenskim parlamentom.

politkadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Vrhovna sodnika Zobec o kaosu na ustavnem sodišču, demokraciji in protestih v ZDA

Ponedeljkovo popoldne ob 17. uri je prineslo aktualno oddajo Spoznanje več, predsodek manj. Tokrat smo gostili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. V oddaji smo se dotaknili kaotičnih razmer na ustavnem sodišču, razumevanja demokracije in pravne države v precej pestrem političnem dogajanju ter se vprašali, na kakšen način lahko povežemo protestnike v ZDA s tistimi pred slovenskim parlamentom.

VEČ ...|18. 1. 2021
Vrhovna sodnika Zobec o kaosu na ustavnem sodišču, demokraciji in protestih v ZDA

Ponedeljkovo popoldne ob 17. uri je prineslo aktualno oddajo Spoznanje več, predsodek manj. Tokrat smo gostili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. V oddaji smo se dotaknili kaotičnih razmer na ustavnem sodišču, razumevanja demokracije in pravne države v precej pestrem političnem dogajanju ter se vprašali, na kakšen način lahko povežemo protestnike v ZDA s tistimi pred slovenskim parlamentom.

Alen Salihović

politkadružbakomentar

Informativne oddaje

VEČ ...|18. 1. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 18. 1.

  • Začenjamo teden molitve za edinost med kristjani
  • Cerkev v Iraku moli, da bi jih papež lahko obiskal
  • Francoski škofje opozarjajo na spornost zakona o bioetiki
  • v Medžugorju konec meseca kongres ob 40. obletnici prikazovanj

Novice iz življenja Cerkve dne 18. 1.

  • Začenjamo teden molitve za edinost med kristjani
  • Cerkev v Iraku moli, da bi jih papež lahko obiskal
  • Francoski škofje opozarjajo na spornost zakona o bioetiki
  • v Medžugorju konec meseca kongres ob 40. obletnici prikazovanj

infodružbaduhovnost

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 18. 1.
  • Začenjamo teden molitve za edinost med kristjani
  • Cerkev v Iraku moli, da bi jih papež lahko obiskal
  • Francoski škofje opozarjajo na spornost zakona o bioetiki
  • v Medžugorju konec meseca kongres ob 40. obletnici prikazovanj
VEČ ...|18. 1. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 18. 1.
  • Začenjamo teden molitve za edinost med kristjani
  • Cerkev v Iraku moli, da bi jih papež lahko obiskal
  • Francoski škofje opozarjajo na spornost zakona o bioetiki
  • v Medžugorju konec meseca kongres ob 40. obletnici prikazovanj

Marta Jerebič

infodružbaduhovnost

Komentar Domovina.je

VEČ ...|18. 1. 2021
Rajko Podgoršek: Draga leva sredina, ustavite skrajno levico!

Nov teden, novi pritiski. Protestniki pod vodstvom Jaše Jenulla so stranko SMC prekrstili v SDSMC. Ulični anonimneži so v zavetju noči s plakatno akcijo poslance te iste stranke povezali s kljukastimi križi, torej jih prekrstili v naciste. In nazadnje imamo še hekersko skupino Anonymous Slovenija, ki je poslanca Branka Simonoviča ožigosala za narodnega izdajalca ter mu grozila, da se bo cvrl v peklu. Kam pluje naša levica?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek: Draga leva sredina, ustavite skrajno levico!

Nov teden, novi pritiski. Protestniki pod vodstvom Jaše Jenulla so stranko SMC prekrstili v SDSMC. Ulični anonimneži so v zavetju noči s plakatno akcijo poslance te iste stranke povezali s kljukastimi križi, torej jih prekrstili v naciste. In nazadnje imamo še hekersko skupino Anonymous Slovenija, ki je poslanca Branka Simonoviča ožigosala za narodnega izdajalca ter mu grozila, da se bo cvrl v peklu. Kam pluje naša levica?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

politkadružbakomentar

Komentar Domovina.je

Rajko Podgoršek: Draga leva sredina, ustavite skrajno levico!

Nov teden, novi pritiski. Protestniki pod vodstvom Jaše Jenulla so stranko SMC prekrstili v SDSMC. Ulični anonimneži so v zavetju noči s plakatno akcijo poslance te iste stranke povezali s kljukastimi križi, torej jih prekrstili v naciste. In nazadnje imamo še hekersko skupino Anonymous Slovenija, ki je poslanca Branka Simonoviča ožigosala za narodnega izdajalca ter mu grozila, da se bo cvrl v peklu. Kam pluje naša levica?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|18. 1. 2021
Rajko Podgoršek: Draga leva sredina, ustavite skrajno levico!

Nov teden, novi pritiski. Protestniki pod vodstvom Jaše Jenulla so stranko SMC prekrstili v SDSMC. Ulični anonimneži so v zavetju noči s plakatno akcijo poslance te iste stranke povezali s kljukastimi križi, torej jih prekrstili v naciste. In nazadnje imamo še hekersko skupino Anonymous Slovenija, ki je poslanca Branka Simonoviča ožigosala za narodnega izdajalca ter mu grozila, da se bo cvrl v peklu. Kam pluje naša levica?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

politkadružbakomentar

Pojdite in učite

VEČ ...|17. 1. 2021
Koledniki, hvala!

Ob sklepu letošnje “nenavadne” izvedbe Trikraljevske koledniške akcije, sta se kolednikom, vsem organizatorjem skupin in darovalcem zahvalila nadškof Stanislav Zore in direktor Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar.

Koledniki, hvala!

Ob sklepu letošnje “nenavadne” izvedbe Trikraljevske koledniške akcije, sta se kolednikom, vsem organizatorjem skupin in darovalcem zahvalila nadškof Stanislav Zore in direktor Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar.

družbaduhovnostmisijonitrikraljeska koledniška akcijakolednikinadškof Stanislav zorematjaž križnarmisijonsko središče slovenije

Pojdite in učite

Koledniki, hvala!

Ob sklepu letošnje “nenavadne” izvedbe Trikraljevske koledniške akcije, sta se kolednikom, vsem organizatorjem skupin in darovalcem zahvalila nadškof Stanislav Zore in direktor Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar.

VEČ ...|17. 1. 2021
Koledniki, hvala!

Ob sklepu letošnje “nenavadne” izvedbe Trikraljevske koledniške akcije, sta se kolednikom, vsem organizatorjem skupin in darovalcem zahvalila nadškof Stanislav Zore in direktor Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar.

Jure Sešek

družbaduhovnostmisijonitrikraljeska koledniška akcijakolednikinadškof Stanislav zorematjaž križnarmisijonsko središče slovenije

Kmetijska oddaja

VEČ ...|17. 1. 2021
Andrej Jereb: Zanimivo bo videti, kateri lobijo stojijo v ozadju

Zeleni dogovor, oziroma prehod k bolj zdravemu in trajnostnemu prehranskemu sistemu Evropske Unije, ki ga Evropska komisija označuje za temelj evropskega zelenega dogovora temelji na strategiji Od vil do vilic in z njo tesno povezani strategiji Biotske raznovrstnosti, a ob vsem tem se po Evropi dogajajo kmečki protesti.
Tem vprašanjem smo se posvetili tudi v današnji nedeljski kmetijski oddaji, v kateri smo gostili Andreja Jereba, strokovnjaka iz podjetja PetRa molzna tehnika. V pogovoru z njim smo analizirali dogajanje in kronologijo kmečkih protestov na Nizozemskem, pokukali v Nemčijo, kjer so kmetje na okopih z največjimi štirimi trgovci, zelo podobna zgodba pa se na področju pridelave mleka odvija tudi na Bavarskem in v Avstriji, kjer se spretno oblikuje javno mnenje, ki zahteva prepoved vezane reje krav. Kaj vse to pomeni za Slovenijo in kaj lahko pričakujemo po letu 2023?

Andrej Jereb: Zanimivo bo videti, kateri lobijo stojijo v ozadju

Zeleni dogovor, oziroma prehod k bolj zdravemu in trajnostnemu prehranskemu sistemu Evropske Unije, ki ga Evropska komisija označuje za temelj evropskega zelenega dogovora temelji na strategiji Od vil do vilic in z njo tesno povezani strategiji Biotske raznovrstnosti, a ob vsem tem se po Evropi dogajajo kmečki protesti.
Tem vprašanjem smo se posvetili tudi v današnji nedeljski kmetijski oddaji, v kateri smo gostili Andreja Jereba, strokovnjaka iz podjetja PetRa molzna tehnika. V pogovoru z njim smo analizirali dogajanje in kronologijo kmečkih protestov na Nizozemskem, pokukali v Nemčijo, kjer so kmetje na okopih z največjimi štirimi trgovci, zelo podobna zgodba pa se na področju pridelave mleka odvija tudi na Bavarskem in v Avstriji, kjer se spretno oblikuje javno mnenje, ki zahteva prepoved vezane reje krav. Kaj vse to pomeni za Slovenijo in kaj lahko pričakujemo po letu 2023?

kmetijstvopogovordružbapolitika

Kmetijska oddaja

Andrej Jereb: Zanimivo bo videti, kateri lobijo stojijo v ozadju

Zeleni dogovor, oziroma prehod k bolj zdravemu in trajnostnemu prehranskemu sistemu Evropske Unije, ki ga Evropska komisija označuje za temelj evropskega zelenega dogovora temelji na strategiji Od vil do vilic in z njo tesno povezani strategiji Biotske raznovrstnosti, a ob vsem tem se po Evropi dogajajo kmečki protesti.
Tem vprašanjem smo se posvetili tudi v današnji nedeljski kmetijski oddaji, v kateri smo gostili Andreja Jereba, strokovnjaka iz podjetja PetRa molzna tehnika. V pogovoru z njim smo analizirali dogajanje in kronologijo kmečkih protestov na Nizozemskem, pokukali v Nemčijo, kjer so kmetje na okopih z največjimi štirimi trgovci, zelo podobna zgodba pa se na področju pridelave mleka odvija tudi na Bavarskem in v Avstriji, kjer se spretno oblikuje javno mnenje, ki zahteva prepoved vezane reje krav. Kaj vse to pomeni za Slovenijo in kaj lahko pričakujemo po letu 2023?

VEČ ...|17. 1. 2021
Andrej Jereb: Zanimivo bo videti, kateri lobijo stojijo v ozadju

Zeleni dogovor, oziroma prehod k bolj zdravemu in trajnostnemu prehranskemu sistemu Evropske Unije, ki ga Evropska komisija označuje za temelj evropskega zelenega dogovora temelji na strategiji Od vil do vilic in z njo tesno povezani strategiji Biotske raznovrstnosti, a ob vsem tem se po Evropi dogajajo kmečki protesti.
Tem vprašanjem smo se posvetili tudi v današnji nedeljski kmetijski oddaji, v kateri smo gostili Andreja Jereba, strokovnjaka iz podjetja PetRa molzna tehnika. V pogovoru z njim smo analizirali dogajanje in kronologijo kmečkih protestov na Nizozemskem, pokukali v Nemčijo, kjer so kmetje na okopih z največjimi štirimi trgovci, zelo podobna zgodba pa se na področju pridelave mleka odvija tudi na Bavarskem in v Avstriji, kjer se spretno oblikuje javno mnenje, ki zahteva prepoved vezane reje krav. Kaj vse to pomeni za Slovenijo in kaj lahko pričakujemo po letu 2023?

Robert Božič

kmetijstvopogovordružbapolitika

Karitas

VEČ ...|17. 1. 2021
Pomoč Hrvaški po potresu

Predstavili smo zbrana sredstva in dosedanjo pomoč, ki jo je Slovenska karitas poslala prebivalcem Petrinje po rušilnem decembrskem potresu.

Pomoč Hrvaški po potresu

Predstavili smo zbrana sredstva in dosedanjo pomoč, ki jo je Slovenska karitas poslala prebivalcem Petrinje po rušilnem decembrskem potresu.

družbapomoč

Karitas

Pomoč Hrvaški po potresu

Predstavili smo zbrana sredstva in dosedanjo pomoč, ki jo je Slovenska karitas poslala prebivalcem Petrinje po rušilnem decembrskem potresu.

VEČ ...|17. 1. 2021
Pomoč Hrvaški po potresu

Predstavili smo zbrana sredstva in dosedanjo pomoč, ki jo je Slovenska karitas poslala prebivalcem Petrinje po rušilnem decembrskem potresu.

Petra Stopar

družbapomoč

Informativne oddaje

VEČ ...|17. 1. 2021
Utrip dneva dne 17. 1.

  • Sloveniji z jutrišnjim dnem do 25 odstotkov manj Pfizerjevega cepiva; država bo nekoliko spremenila načrt cepljenja.
  • Počivalšek ostro o brutalnem pritisku na poslance, ki ne podpirajo Erjavčeve mandatarske kandidature.
  • Papež: Največja sreča za vsakega vernega človeka je, da daruje svoje življenje v služenju.
  • V Avstriji zaprtje javnega življenja v veljavi vsaj do 7. februarja.
  • Ameriška veleposlanica v Sloveniji prihodnji teden, ko bo v ZDA prisegel novi predsednik Joe Biden, odhaja iz Ljubljane.
  • Slovenec zaradi agresivnega ravnanja ohromil delovanje letališča v Frankfurtu.
  • Šport: Meta Hrovat odlična tretja na veleslalomu za 57. Zlato lisico v Kranjski Gori, do točk tudi Andreja Slokar, Neja Dvornik in Ana Bucik.
  • Vreme: Popoldne bo zmerno, ponekod pretežno oblačno. Jutri bo delno jasno.

Utrip dneva dne 17. 1.

  • Sloveniji z jutrišnjim dnem do 25 odstotkov manj Pfizerjevega cepiva; država bo nekoliko spremenila načrt cepljenja.
  • Počivalšek ostro o brutalnem pritisku na poslance, ki ne podpirajo Erjavčeve mandatarske kandidature.
  • Papež: Največja sreča za vsakega vernega človeka je, da daruje svoje življenje v služenju.
  • V Avstriji zaprtje javnega življenja v veljavi vsaj do 7. februarja.
  • Ameriška veleposlanica v Sloveniji prihodnji teden, ko bo v ZDA prisegel novi predsednik Joe Biden, odhaja iz Ljubljane.
  • Slovenec zaradi agresivnega ravnanja ohromil delovanje letališča v Frankfurtu.
  • Šport: Meta Hrovat odlična tretja na veleslalomu za 57. Zlato lisico v Kranjski Gori, do točk tudi Andreja Slokar, Neja Dvornik in Ana Bucik.
  • Vreme: Popoldne bo zmerno, ponekod pretežno oblačno. Jutri bo delno jasno.

infodružba

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 17. 1.
  • Sloveniji z jutrišnjim dnem do 25 odstotkov manj Pfizerjevega cepiva; država bo nekoliko spremenila načrt cepljenja.
  • Počivalšek ostro o brutalnem pritisku na poslance, ki ne podpirajo Erjavčeve mandatarske kandidature.
  • Papež: Največja sreča za vsakega vernega človeka je, da daruje svoje življenje v služenju.
  • V Avstriji zaprtje javnega življenja v veljavi vsaj do 7. februarja.
  • Ameriška veleposlanica v Sloveniji prihodnji teden, ko bo v ZDA prisegel novi predsednik Joe Biden, odhaja iz Ljubljane.
  • Slovenec zaradi agresivnega ravnanja ohromil delovanje letališča v Frankfurtu.
  • Šport: Meta Hrovat odlična tretja na veleslalomu za 57. Zlato lisico v Kranjski Gori, do točk tudi Andreja Slokar, Neja Dvornik in Ana Bucik.
  • Vreme: Popoldne bo zmerno, ponekod pretežno oblačno. Jutri bo delno jasno.
VEČ ...|17. 1. 2021
Utrip dneva dne 17. 1.
  • Sloveniji z jutrišnjim dnem do 25 odstotkov manj Pfizerjevega cepiva; država bo nekoliko spremenila načrt cepljenja.
  • Počivalšek ostro o brutalnem pritisku na poslance, ki ne podpirajo Erjavčeve mandatarske kandidature.
  • Papež: Največja sreča za vsakega vernega človeka je, da daruje svoje življenje v služenju.
  • V Avstriji zaprtje javnega življenja v veljavi vsaj do 7. februarja.
  • Ameriška veleposlanica v Sloveniji prihodnji teden, ko bo v ZDA prisegel novi predsednik Joe Biden, odhaja iz Ljubljane.
  • Slovenec zaradi agresivnega ravnanja ohromil delovanje letališča v Frankfurtu.
  • Šport: Meta Hrovat odlična tretja na veleslalomu za 57. Zlato lisico v Kranjski Gori, do točk tudi Andreja Slokar, Neja Dvornik in Ana Bucik.
  • Vreme: Popoldne bo zmerno, ponekod pretežno oblačno. Jutri bo delno jasno.

Alen Salihović

infodružba

Sobotna iskrica

VEČ ...|16. 1. 2021
Zima, dobrota in Lonec za Venezuelo

V naši otroški oddaji smo tokrat gostili Melito Košir, v drugem delu pa tudi Jano Lampe. Z Mavrico, Slovensko Karitas in misijonarko s. Andrejo Godnič namreč skušamo pomagati pri kuhanju toplih obrokov za lačne otroke v Venezueli.

Zima, dobrota in Lonec za Venezuelo

V naši otroški oddaji smo tokrat gostili Melito Košir, v drugem delu pa tudi Jano Lampe. Z Mavrico, Slovensko Karitas in misijonarko s. Andrejo Godnič namreč skušamo pomagati pri kuhanju toplih obrokov za lačne otroke v Venezueli.

družbaotrocimisijonivenezuelas. andeja godničjana lampemelita koširLonec za Venezuelo

Sobotna iskrica

Zima, dobrota in Lonec za Venezuelo

V naši otroški oddaji smo tokrat gostili Melito Košir, v drugem delu pa tudi Jano Lampe. Z Mavrico, Slovensko Karitas in misijonarko s. Andrejo Godnič namreč skušamo pomagati pri kuhanju toplih obrokov za lačne otroke v Venezueli.

VEČ ...|16. 1. 2021
Zima, dobrota in Lonec za Venezuelo

V naši otroški oddaji smo tokrat gostili Melito Košir, v drugem delu pa tudi Jano Lampe. Z Mavrico, Slovensko Karitas in misijonarko s. Andrejo Godnič namreč skušamo pomagati pri kuhanju toplih obrokov za lačne otroke v Venezueli.

Jure Sešek

družbaotrocimisijonivenezuelas. andeja godničjana lampemelita koširLonec za Venezuelo

Iz naših krajev

VEČ ...|16. 1. 2021
Nova Gorica, Kobarid, Mozirje

Obiskali smo občini Nova Gorica in Kobarid ter z županoma, Klemnom Miklavičem in Markom Matajurcem spregovorili o projektih, ki so v teku tudi v tem koronskem času. Poročali smo tudi o dogajanju v Mozirskem gaju, ki prvič v zgodovini odpira vrata tudi januarja in februarja z edinstveno Zimsko pravljico. 

Nova Gorica, Kobarid, Mozirje

Obiskali smo občini Nova Gorica in Kobarid ter z županoma, Klemnom Miklavičem in Markom Matajurcem spregovorili o projektih, ki so v teku tudi v tem koronskem času. Poročali smo tudi o dogajanju v Mozirskem gaju, ki prvič v zgodovini odpira vrata tudi januarja in februarja z edinstveno Zimsko pravljico. 

družbainfo

Iz naših krajev

Nova Gorica, Kobarid, Mozirje

Obiskali smo občini Nova Gorica in Kobarid ter z županoma, Klemnom Miklavičem in Markom Matajurcem spregovorili o projektih, ki so v teku tudi v tem koronskem času. Poročali smo tudi o dogajanju v Mozirskem gaju, ki prvič v zgodovini odpira vrata tudi januarja in februarja z edinstveno Zimsko pravljico. 

VEČ ...|16. 1. 2021
Nova Gorica, Kobarid, Mozirje

Obiskali smo občini Nova Gorica in Kobarid ter z županoma, Klemnom Miklavičem in Markom Matajurcem spregovorili o projektih, ki so v teku tudi v tem koronskem času. Poročali smo tudi o dogajanju v Mozirskem gaju, ki prvič v zgodovini odpira vrata tudi januarja in februarja z edinstveno Zimsko pravljico. 

Andrej Šinko

družbainfo

Vabilo na pot

VEČ ...|15. 1. 2021
Na virtualno pot

Zdravju smo odšli naproti z gibanjem in rekreacijo, nekaj spodbud ste slišali v Vabilu na virtualno pot :)

Na virtualno pot

Zdravju smo odšli naproti z gibanjem in rekreacijo, nekaj spodbud ste slišali v Vabilu na virtualno pot :)

naravašportdružba

Vabilo na pot

Na virtualno pot

Zdravju smo odšli naproti z gibanjem in rekreacijo, nekaj spodbud ste slišali v Vabilu na virtualno pot :)

VEČ ...|15. 1. 2021
Na virtualno pot

Zdravju smo odšli naproti z gibanjem in rekreacijo, nekaj spodbud ste slišali v Vabilu na virtualno pot :)

Blaž Lesnik

naravašportdružba

Mladoskop

VEČ ...|15. 1. 2021
Šola na daljavo ima tudi pozitivno posledico - dviguje se vrednost šole med mladimi

Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.  

Šola na daljavo ima tudi pozitivno posledico - dviguje se vrednost šole med mladimi

Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.  

družbamladiizobraževanjeodnosipogovor

Mladoskop

Šola na daljavo ima tudi pozitivno posledico - dviguje se vrednost šole med mladimi

Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.  

VEČ ...|15. 1. 2021
Šola na daljavo ima tudi pozitivno posledico - dviguje se vrednost šole med mladimi

Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.  

Nataša Ličen

družbamladiizobraževanjeodnosipogovor

Komentar tedna

VEČ ...|15. 1. 2021
Ivan Štuhec: Anarho-libertaren totalitarizem na pohodu

Rešitev iz sedanje situacije nikakor ni znana. Manevrskih scenarijev je več. Morda je tudi Erjavec samo slamnati kandidat. Dovolj žalostno za katero koli stranko je, če ne more ponuditi mandatarja. Takšne stranke so za odpad. In če bi dobili neko tako koalicijo, kot je bila Šarčeva, bi še enkrat izgubljali čas in država bi drsela v prazno, kot je to bilo videno v prvem delu tega mandata …

Ivan Štuhec: Anarho-libertaren totalitarizem na pohodu

Rešitev iz sedanje situacije nikakor ni znana. Manevrskih scenarijev je več. Morda je tudi Erjavec samo slamnati kandidat. Dovolj žalostno za katero koli stranko je, če ne more ponuditi mandatarja. Takšne stranke so za odpad. In če bi dobili neko tako koalicijo, kot je bila Šarčeva, bi še enkrat izgubljali čas in država bi drsela v prazno, kot je to bilo videno v prvem delu tega mandata …

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

Ivan Štuhec: Anarho-libertaren totalitarizem na pohodu

Rešitev iz sedanje situacije nikakor ni znana. Manevrskih scenarijev je več. Morda je tudi Erjavec samo slamnati kandidat. Dovolj žalostno za katero koli stranko je, če ne more ponuditi mandatarja. Takšne stranke so za odpad. In če bi dobili neko tako koalicijo, kot je bila Šarčeva, bi še enkrat izgubljali čas in država bi drsela v prazno, kot je to bilo videno v prvem delu tega mandata …

VEČ ...|15. 1. 2021
Ivan Štuhec: Anarho-libertaren totalitarizem na pohodu

Rešitev iz sedanje situacije nikakor ni znana. Manevrskih scenarijev je več. Morda je tudi Erjavec samo slamnati kandidat. Dovolj žalostno za katero koli stranko je, če ne more ponuditi mandatarja. Takšne stranke so za odpad. In če bi dobili neko tako koalicijo, kot je bila Šarčeva, bi še enkrat izgubljali čas in država bi drsela v prazno, kot je to bilo videno v prvem delu tega mandata …

Ivan Štuhec

komentarpolitikadružba

Svetovalnica

VEČ ...|14. 1. 2021
Ukrepi protikoronske zakonodaje

Kateri ukrepi so na voljo v sklopu protikoronske zakonodaje? Kako je z različnimi oblikami transferjev in pomoči? V Svetovalnici je bila z nami Valentina Vehovar z Ministrstva za delo.

Ukrepi protikoronske zakonodaje

Kateri ukrepi so na voljo v sklopu protikoronske zakonodaje? Kako je z različnimi oblikami transferjev in pomoči? V Svetovalnici je bila z nami Valentina Vehovar z Ministrstva za delo.

svetovanjepogovordružbakoronavirus

Svetovalnica

Ukrepi protikoronske zakonodaje

Kateri ukrepi so na voljo v sklopu protikoronske zakonodaje? Kako je z različnimi oblikami transferjev in pomoči? V Svetovalnici je bila z nami Valentina Vehovar z Ministrstva za delo.

VEČ ...|14. 1. 2021
Ukrepi protikoronske zakonodaje

Kateri ukrepi so na voljo v sklopu protikoronske zakonodaje? Kako je z različnimi oblikami transferjev in pomoči? V Svetovalnici je bila z nami Valentina Vehovar z Ministrstva za delo.

Tanja Dominko

svetovanjepogovordružbakoronavirus

Via positiva

VEČ ...|14. 1. 2021
Bolj kot stvari razumemo, lažje nam je.

David Cigoj je v knjigo Razvoj zavesti strnil trenutno najnovejša in najkakovostnejša znanja ter razmišljanja priznanih strokovnjakov o stanju duha v sodobni družbi. Razvojna psihologija, sociologija, humanistika in družboslovje. Zakaj je pomembo, da smo (kjer smo lahko) gospodarji svojega življenja? 

Bolj kot stvari razumemo, lažje nam je.

David Cigoj je v knjigo Razvoj zavesti strnil trenutno najnovejša in najkakovostnejša znanja ter razmišljanja priznanih strokovnjakov o stanju duha v sodobni družbi. Razvojna psihologija, sociologija, humanistika in družboslovje. Zakaj je pomembo, da smo (kjer smo lahko) gospodarji svojega življenja? 

družbakulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Bolj kot stvari razumemo, lažje nam je.

David Cigoj je v knjigo Razvoj zavesti strnil trenutno najnovejša in najkakovostnejša znanja ter razmišljanja priznanih strokovnjakov o stanju duha v sodobni družbi. Razvojna psihologija, sociologija, humanistika in družboslovje. Zakaj je pomembo, da smo (kjer smo lahko) gospodarji svojega življenja? 

VEČ ...|14. 1. 2021
Bolj kot stvari razumemo, lažje nam je.

David Cigoj je v knjigo Razvoj zavesti strnil trenutno najnovejša in najkakovostnejša znanja ter razmišljanja priznanih strokovnjakov o stanju duha v sodobni družbi. Razvojna psihologija, sociologija, humanistika in družboslovje. Zakaj je pomembo, da smo (kjer smo lahko) gospodarji svojega življenja? 

Nataša Ličen

družbakulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 1. 2021
Etnografski muzej 2021 - Žirovnica za kulturo dialoga

Etnografski muzej 2021 - Žirovnica za kulturo dialoga

kulturadružbamuzej

Kulturni utrinki

Etnografski muzej 2021 - Žirovnica za kulturo dialoga
VEČ ...|14. 1. 2021
Etnografski muzej 2021 - Žirovnica za kulturo dialoga

Jože Bartolj

kulturadružbamuzej

Informativne oddaje

VEČ ...|14. 1. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 14. 1.

  • Začetek cepljenja v Vatikanu, cepil se je tudi Frančišek.
  • Spremenjen obred za pepelnično sredo.
  • Spomin na dr. Janeza Janeža - velikodušnega misijonarja ubogih na Tajvanu.

Novice iz življenja Cerkve dne 14. 1.

  • Začetek cepljenja v Vatikanu, cepil se je tudi Frančišek.
  • Spremenjen obred za pepelnično sredo.
  • Spomin na dr. Janeza Janeža - velikodušnega misijonarja ubogih na Tajvanu.

infodružba

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 14. 1.
  • Začetek cepljenja v Vatikanu, cepil se je tudi Frančišek.
  • Spremenjen obred za pepelnično sredo.
  • Spomin na dr. Janeza Janeža - velikodušnega misijonarja ubogih na Tajvanu.
VEČ ...|14. 1. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 14. 1.
  • Začetek cepljenja v Vatikanu, cepil se je tudi Frančišek.
  • Spremenjen obred za pepelnično sredo.
  • Spomin na dr. Janeza Janeža - velikodušnega misijonarja ubogih na Tajvanu.

Marta Jerebič

infodružba

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 1. 2021
Zdravnica Urška Bokal: Posameznik v času epidemije stvari ne more spremeniti

»V naša življenja se je vpletla epidemija koronavirusa, ki nas kliče k odprtim ušesom in stalnemu prilagajanju, iskanju ravnotežja med tem, da se popolnoma ne zapremo vsak v svoj kot in po drugi strani, da ne ignoriramo dejstva bolezni, ki nas sicer sama opozori z visokimi številkami obolelih, hospitaliziranih in umrlih.« Tako je v kolumni, ki smo jo prejeli v naše uredništvo zapisala specialistka internistične onkologije Urška Bokal. V pogovoru za naš radio pa še dodala, da epidemija kaže, da posameznik stvari ne more spremeniti, le, če skupaj v veliki večini upoštevamo ukrepe za zmanjševanje okužb, zmoremo zmanjšati številke.

Zdravnica Urška Bokal: Posameznik v času epidemije stvari ne more spremeniti

»V naša življenja se je vpletla epidemija koronavirusa, ki nas kliče k odprtim ušesom in stalnemu prilagajanju, iskanju ravnotežja med tem, da se popolnoma ne zapremo vsak v svoj kot in po drugi strani, da ne ignoriramo dejstva bolezni, ki nas sicer sama opozori z visokimi številkami obolelih, hospitaliziranih in umrlih.« Tako je v kolumni, ki smo jo prejeli v naše uredništvo zapisala specialistka internistične onkologije Urška Bokal. V pogovoru za naš radio pa še dodala, da epidemija kaže, da posameznik stvari ne more spremeniti, le, če skupaj v veliki večini upoštevamo ukrepe za zmanjševanje okužb, zmoremo zmanjšati številke.

koronavirusinfoizobraževanjedružbazdravstvo

Informativni prispevki

Zdravnica Urška Bokal: Posameznik v času epidemije stvari ne more spremeniti

»V naša življenja se je vpletla epidemija koronavirusa, ki nas kliče k odprtim ušesom in stalnemu prilagajanju, iskanju ravnotežja med tem, da se popolnoma ne zapremo vsak v svoj kot in po drugi strani, da ne ignoriramo dejstva bolezni, ki nas sicer sama opozori z visokimi številkami obolelih, hospitaliziranih in umrlih.« Tako je v kolumni, ki smo jo prejeli v naše uredništvo zapisala specialistka internistične onkologije Urška Bokal. V pogovoru za naš radio pa še dodala, da epidemija kaže, da posameznik stvari ne more spremeniti, le, če skupaj v veliki večini upoštevamo ukrepe za zmanjševanje okužb, zmoremo zmanjšati številke.

VEČ ...|14. 1. 2021
Zdravnica Urška Bokal: Posameznik v času epidemije stvari ne more spremeniti

»V naša življenja se je vpletla epidemija koronavirusa, ki nas kliče k odprtim ušesom in stalnemu prilagajanju, iskanju ravnotežja med tem, da se popolnoma ne zapremo vsak v svoj kot in po drugi strani, da ne ignoriramo dejstva bolezni, ki nas sicer sama opozori z visokimi številkami obolelih, hospitaliziranih in umrlih.« Tako je v kolumni, ki smo jo prejeli v naše uredništvo zapisala specialistka internistične onkologije Urška Bokal. V pogovoru za naš radio pa še dodala, da epidemija kaže, da posameznik stvari ne more spremeniti, le, če skupaj v veliki večini upoštevamo ukrepe za zmanjševanje okužb, zmoremo zmanjšati številke.

Alen Salihović

koronavirusinfoizobraževanjedružbazdravstvo

Komentar Družina

VEČ ...|14. 1. 2021
Rok Blažič: Apokalipsa? Ne (še)

Predsednik, ki ne priznava volilnega poraza, jezna množica vdira v parlament, vojska je v pripravljenosti. Prizori, ki smo jih vajeni iz precej drugačnih krajev, kot je ameriška prestolnica, razen seveda v kakšnem apokaliptičnem filmu.

Celoten komentar lahko preberete v katoliškem tedniku Družina.

Rok Blažič: Apokalipsa? Ne (še)

Predsednik, ki ne priznava volilnega poraza, jezna množica vdira v parlament, vojska je v pripravljenosti. Prizori, ki smo jih vajeni iz precej drugačnih krajev, kot je ameriška prestolnica, razen seveda v kakšnem apokaliptičnem filmu.

Celoten komentar lahko preberete v katoliškem tedniku Družina.

politkadružbaZDA

Komentar Družina

Rok Blažič: Apokalipsa? Ne (še)

Predsednik, ki ne priznava volilnega poraza, jezna množica vdira v parlament, vojska je v pripravljenosti. Prizori, ki smo jih vajeni iz precej drugačnih krajev, kot je ameriška prestolnica, razen seveda v kakšnem apokaliptičnem filmu.

Celoten komentar lahko preberete v katoliškem tedniku Družina.

VEČ ...|14. 1. 2021
Rok Blažič: Apokalipsa? Ne (še)

Predsednik, ki ne priznava volilnega poraza, jezna množica vdira v parlament, vojska je v pripravljenosti. Prizori, ki smo jih vajeni iz precej drugačnih krajev, kot je ameriška prestolnica, razen seveda v kakšnem apokaliptičnem filmu.

Celoten komentar lahko preberete v katoliškem tedniku Družina.

Rok Blažič

politkadružbaZDA

Informativne oddaje

VEČ ...|13. 1. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 13. 1.

  • Papežev obisk Iraka še pod vprašajem
  • Volitve v župnijske svete prestavljene na jesen
  • Slovenska Karitas hrvaški darovala sredstva za 30 bivalnih kontejnerjev

Novice iz življenja Cerkve dne 13. 1.

  • Papežev obisk Iraka še pod vprašajem
  • Volitve v župnijske svete prestavljene na jesen
  • Slovenska Karitas hrvaški darovala sredstva za 30 bivalnih kontejnerjev

infodružbaodnosipapež

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 13. 1.
  • Papežev obisk Iraka še pod vprašajem
  • Volitve v župnijske svete prestavljene na jesen
  • Slovenska Karitas hrvaški darovala sredstva za 30 bivalnih kontejnerjev
VEČ ...|13. 1. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 13. 1.
  • Papežev obisk Iraka še pod vprašajem
  • Volitve v župnijske svete prestavljene na jesen
  • Slovenska Karitas hrvaški darovala sredstva za 30 bivalnih kontejnerjev

Radio Ognjišče

infodružbaodnosipapež

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 1. 2021
Papeža številni državniki prepričevali, naj ne prizna Slovenije

Smo v letu priprav na obhajanje 30. obletnice slovenske samostojnosti. Spominjamo se pomembnega dejstva, da nas je med prvimi priznal tudi Vatikan. Dejanje je bilo odločilnega pomena tudi za dvajset priznanj s strani ostalih, predvsem evropskih držav, ki so sledila.

Papeža številni državniki prepričevali, naj ne prizna Slovenije

Smo v letu priprav na obhajanje 30. obletnice slovenske samostojnosti. Spominjamo se pomembnega dejstva, da nas je med prvimi priznal tudi Vatikan. Dejanje je bilo odločilnega pomena tudi za dvajset priznanj s strani ostalih, predvsem evropskih držav, ki so sledila.

družbapolitika

Informativni prispevki

Papeža številni državniki prepričevali, naj ne prizna Slovenije

Smo v letu priprav na obhajanje 30. obletnice slovenske samostojnosti. Spominjamo se pomembnega dejstva, da nas je med prvimi priznal tudi Vatikan. Dejanje je bilo odločilnega pomena tudi za dvajset priznanj s strani ostalih, predvsem evropskih držav, ki so sledila.

VEČ ...|13. 1. 2021
Papeža številni državniki prepričevali, naj ne prizna Slovenije

Smo v letu priprav na obhajanje 30. obletnice slovenske samostojnosti. Spominjamo se pomembnega dejstva, da nas je med prvimi priznal tudi Vatikan. Dejanje je bilo odločilnega pomena tudi za dvajset priznanj s strani ostalih, predvsem evropskih držav, ki so sledila.

Silvestra Sadar

družbapolitika

Globine

VEČ ...|12. 1. 2021
O dialogu (Vsi bratje)

Začeli smo z novim ciklom oddaje Globine, v katerem se posvečamo nekaterim poudarkom zadnje papeževe okrožnice Vsi bratje. V njej je šesto poglavje posevečeno dialogu, ob katerem tokrat ustavili. Kaj je pristen dialog, zakaj in kako ga graditi? Z nami je bil moralni teolog Gabriel Kavčič.

O dialogu (Vsi bratje)

Začeli smo z novim ciklom oddaje Globine, v katerem se posvečamo nekaterim poudarkom zadnje papeževe okrožnice Vsi bratje. V njej je šesto poglavje posevečeno dialogu, ob katerem tokrat ustavili. Kaj je pristen dialog, zakaj in kako ga graditi? Z nami je bil moralni teolog Gabriel Kavčič.

duhovnostdružbapolitikaizobraževanjevsi bratjeokrožnica

Globine

O dialogu (Vsi bratje)

Začeli smo z novim ciklom oddaje Globine, v katerem se posvečamo nekaterim poudarkom zadnje papeževe okrožnice Vsi bratje. V njej je šesto poglavje posevečeno dialogu, ob katerem tokrat ustavili. Kaj je pristen dialog, zakaj in kako ga graditi? Z nami je bil moralni teolog Gabriel Kavčič.

VEČ ...|12. 1. 2021
O dialogu (Vsi bratje)

Začeli smo z novim ciklom oddaje Globine, v katerem se posvečamo nekaterim poudarkom zadnje papeževe okrožnice Vsi bratje. V njej je šesto poglavje posevečeno dialogu, ob katerem tokrat ustavili. Kaj je pristen dialog, zakaj in kako ga graditi? Z nami je bil moralni teolog Gabriel Kavčič.

Blaž Lesnik

duhovnostdružbapolitikaizobraževanjevsi bratjeokrožnica

Informativne oddaje

VEČ ...|11. 1. 2021
Novice iz življenja Cerkve 11. 1.

  • Papež se bo prihodnji teden cepil proti novemu koronavirusu
  • Nadškof Zore: vprašajmo župnika po datumu svojega krsta
  • Goduje sv. Pavlin Oglejski - apostol Slovencev

Novice iz življenja Cerkve 11. 1.

  • Papež se bo prihodnji teden cepil proti novemu koronavirusu
  • Nadškof Zore: vprašajmo župnika po datumu svojega krsta
  • Goduje sv. Pavlin Oglejski - apostol Slovencev

družbainfopapežduhovnost

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve 11. 1.
  • Papež se bo prihodnji teden cepil proti novemu koronavirusu
  • Nadškof Zore: vprašajmo župnika po datumu svojega krsta
  • Goduje sv. Pavlin Oglejski - apostol Slovencev
VEČ ...|11. 1. 2021
Novice iz življenja Cerkve 11. 1.
  • Papež se bo prihodnji teden cepil proti novemu koronavirusu
  • Nadškof Zore: vprašajmo župnika po datumu svojega krsta
  • Goduje sv. Pavlin Oglejski - apostol Slovencev

Radio Ognjišče

družbainfopapežduhovnost

Komentar Domovina.je

VEČ ...|11. 1. 2021
Rok Čakš: Edini resen zaplet s hitrimi COVID testi je, da so jih državi prepoceni prodali napačni ljudje

Minuli teden je bila na medijskem tnalu ponovno medicinska oprema, a tokrat ne zato, ker bi bila predraga, temveč ker je prepoceni. Natančneje, hitri antigentski testi, s katerimi se je v državi v decembru začelo množično testiranje. Verjevši medijem naj bi bilo s HAT testi, ki jih je država kupila za množično testiranje, narobe vse; bili naj bi nekvalitetni, nezanesljivi, skratka neuporabni in zanič, zaradi česar so ponekod testiranja ustavili, saj naj bi jih prepovedala celo Agencija za zdravila, smo lahko izvedeli. Višek vsega pa je bilo javno luksuziranje mladih lastnikov medicinskega podjetja Majbert Pharm, ki je Kitajske teste dostavilo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: Edini resen zaplet s hitrimi COVID testi je, da so jih državi prepoceni prodali napačni ljudje

Minuli teden je bila na medijskem tnalu ponovno medicinska oprema, a tokrat ne zato, ker bi bila predraga, temveč ker je prepoceni. Natančneje, hitri antigentski testi, s katerimi se je v državi v decembru začelo množično testiranje. Verjevši medijem naj bi bilo s HAT testi, ki jih je država kupila za množično testiranje, narobe vse; bili naj bi nekvalitetni, nezanesljivi, skratka neuporabni in zanič, zaradi česar so ponekod testiranja ustavili, saj naj bi jih prepovedala celo Agencija za zdravila, smo lahko izvedeli. Višek vsega pa je bilo javno luksuziranje mladih lastnikov medicinskega podjetja Majbert Pharm, ki je Kitajske teste dostavilo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

politkadružbakomentarkoronavirus

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Edini resen zaplet s hitrimi COVID testi je, da so jih državi prepoceni prodali napačni ljudje

Minuli teden je bila na medijskem tnalu ponovno medicinska oprema, a tokrat ne zato, ker bi bila predraga, temveč ker je prepoceni. Natančneje, hitri antigentski testi, s katerimi se je v državi v decembru začelo množično testiranje. Verjevši medijem naj bi bilo s HAT testi, ki jih je država kupila za množično testiranje, narobe vse; bili naj bi nekvalitetni, nezanesljivi, skratka neuporabni in zanič, zaradi česar so ponekod testiranja ustavili, saj naj bi jih prepovedala celo Agencija za zdravila, smo lahko izvedeli. Višek vsega pa je bilo javno luksuziranje mladih lastnikov medicinskega podjetja Majbert Pharm, ki je Kitajske teste dostavilo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|11. 1. 2021
Rok Čakš: Edini resen zaplet s hitrimi COVID testi je, da so jih državi prepoceni prodali napačni ljudje

Minuli teden je bila na medijskem tnalu ponovno medicinska oprema, a tokrat ne zato, ker bi bila predraga, temveč ker je prepoceni. Natančneje, hitri antigentski testi, s katerimi se je v državi v decembru začelo množično testiranje. Verjevši medijem naj bi bilo s HAT testi, ki jih je država kupila za množično testiranje, narobe vse; bili naj bi nekvalitetni, nezanesljivi, skratka neuporabni in zanič, zaradi česar so ponekod testiranja ustavili, saj naj bi jih prepovedala celo Agencija za zdravila, smo lahko izvedeli. Višek vsega pa je bilo javno luksuziranje mladih lastnikov medicinskega podjetja Majbert Pharm, ki je Kitajske teste dostavilo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

politkadružbakomentarkoronavirus

Z ljudmi na poti

VEČ ...|10. 1. 2021
Natasha Starovoytova, Rusinja v Sloveniji

Gostja tokratne oddaje se je pred približno letom in pol preselila v Slovenijo, kjer študira in dela kot nepremičninska agentka, zlasti za ruske kupce. V Sloveniji je pristala po naključju, ko jo je zagledala na zemljevidu, čeprav je sprva načrtovala selitev na Slovaško.

Natasha Starovoytova, Rusinja v Sloveniji

Gostja tokratne oddaje se je pred približno letom in pol preselila v Slovenijo, kjer študira in dela kot nepremičninska agentka, zlasti za ruske kupce. V Sloveniji je pristala po naključju, ko jo je zagledala na zemljevidu, čeprav je sprva načrtovala selitev na Slovaško.

družbapogovor

Z ljudmi na poti

Natasha Starovoytova, Rusinja v Sloveniji

Gostja tokratne oddaje se je pred približno letom in pol preselila v Slovenijo, kjer študira in dela kot nepremičninska agentka, zlasti za ruske kupce. V Sloveniji je pristala po naključju, ko jo je zagledala na zemljevidu, čeprav je sprva načrtovala selitev na Slovaško.

VEČ ...|10. 1. 2021
Natasha Starovoytova, Rusinja v Sloveniji

Gostja tokratne oddaje se je pred približno letom in pol preselila v Slovenijo, kjer študira in dela kot nepremičninska agentka, zlasti za ruske kupce. V Sloveniji je pristala po naključju, ko jo je zagledala na zemljevidu, čeprav je sprva načrtovala selitev na Slovaško.

Andrej Šinko

družbapogovor

Pojdite in učite

VEČ ...|10. 1. 2021
Odmev Trikraljevske kledniške akcije

Za nami je letošnja, tako zelo drugačna, Trikraljevska koledniška akcija. Kolednikom se je zahvalil tudi nadškof, misijonar v Turčiji p. Martin Kmetec.

Odmev Trikraljevske kledniške akcije

Za nami je letošnja, tako zelo drugačna, Trikraljevska koledniška akcija. Kolednikom se je zahvalil tudi nadškof, misijonar v Turčiji p. Martin Kmetec.

družbaduhovnostkolednikimisijonsko središčemartin kmetec

Pojdite in učite

Odmev Trikraljevske kledniške akcije

Za nami je letošnja, tako zelo drugačna, Trikraljevska koledniška akcija. Kolednikom se je zahvalil tudi nadškof, misijonar v Turčiji p. Martin Kmetec.

VEČ ...|10. 1. 2021
Odmev Trikraljevske kledniške akcije

Za nami je letošnja, tako zelo drugačna, Trikraljevska koledniška akcija. Kolednikom se je zahvalil tudi nadškof, misijonar v Turčiji p. Martin Kmetec.

Jure Sešek

družbaduhovnostkolednikimisijonsko središčemartin kmetec

Luč v temi

VEČ ...|10. 1. 2021
Mozaična oddaja s področja slepih in slabovidnih

Poleg nekaterih rednih rubrik ste v oddaji “Luč v temi” lahko slišali prispevek o svetovnem dnevu brajice ter besedni opis slovenske smreke, ki krasi trg sv. Petra v Vatikanu. Predstavili smo vam tudi koledar za slabovidne, dostopen vsem, ki imate težave z vidom.  

Mozaična oddaja s področja slepih in slabovidnih

Poleg nekaterih rednih rubrik ste v oddaji “Luč v temi” lahko slišali prispevek o svetovnem dnevu brajice ter besedni opis slovenske smreke, ki krasi trg sv. Petra v Vatikanu. Predstavili smo vam tudi koledar za slabovidne, dostopen vsem, ki imate težave z vidom.  

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

Mozaična oddaja s področja slepih in slabovidnih

Poleg nekaterih rednih rubrik ste v oddaji “Luč v temi” lahko slišali prispevek o svetovnem dnevu brajice ter besedni opis slovenske smreke, ki krasi trg sv. Petra v Vatikanu. Predstavili smo vam tudi koledar za slabovidne, dostopen vsem, ki imate težave z vidom.  

VEČ ...|10. 1. 2021
Mozaična oddaja s področja slepih in slabovidnih

Poleg nekaterih rednih rubrik ste v oddaji “Luč v temi” lahko slišali prispevek o svetovnem dnevu brajice ter besedni opis slovenske smreke, ki krasi trg sv. Petra v Vatikanu. Predstavili smo vam tudi koledar za slabovidne, dostopen vsem, ki imate težave z vidom.  

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Za življenje

VEČ ...|9. 1. 2021
Spoštovanje otroka se kaže v potrpežljivosti odraslih

Z Markom Juhantom, specialnim pedagom, smo izpostavili spoštovanje otrok s strani odraslih. Kaže se v potrpežljivosti. Zmoremo dati otrokom čas? Poseben poudarek smo v pogovoru namenili tudi vzgoji fantov ter kako ženske gradimo odnos z moškimi. 

Spoštovanje otroka se kaže v potrpežljivosti odraslih

Z Markom Juhantom, specialnim pedagom, smo izpostavili spoštovanje otrok s strani odraslih. Kaže se v potrpežljivosti. Zmoremo dati otrokom čas? Poseben poudarek smo v pogovoru namenili tudi vzgoji fantov ter kako ženske gradimo odnos z moškimi. 

družbavzgojapogovorodnosi

Za življenje

Spoštovanje otroka se kaže v potrpežljivosti odraslih

Z Markom Juhantom, specialnim pedagom, smo izpostavili spoštovanje otrok s strani odraslih. Kaže se v potrpežljivosti. Zmoremo dati otrokom čas? Poseben poudarek smo v pogovoru namenili tudi vzgoji fantov ter kako ženske gradimo odnos z moškimi. 

VEČ ...|9. 1. 2021
Spoštovanje otroka se kaže v potrpežljivosti odraslih

Z Markom Juhantom, specialnim pedagom, smo izpostavili spoštovanje otrok s strani odraslih. Kaže se v potrpežljivosti. Zmoremo dati otrokom čas? Poseben poudarek smo v pogovoru namenili tudi vzgoji fantov ter kako ženske gradimo odnos z moškimi. 

Nataša Ličen

družbavzgojapogovorodnosi

Sobotna iskrica

VEČ ...|9. 1. 2021
Šolarji in koledniki o Delo od doma

Ob devetih je čas za Sobotno iskrico, ki jo najmlajši spremljali tako, kot že dolgo spremljajo pouk. Od doma! Vprašali smo jih kako jim gre. Bi šli že radi v šolo? Zakaj? Kaj je dobrega pri pouku od doma in kaj jih najbolj moti? Ker bo (je) sobota dan pred nedeljo Jezusovega krsta, pa bo čas tudi še za odmev lepe božične zgodbe. Ne smemo pustiti, da veselje božiča izzveni. Naj svetloba iz jaslic žari v vse dni novega leta. 

Šolarji in koledniki o Delo od doma

Ob devetih je čas za Sobotno iskrico, ki jo najmlajši spremljali tako, kot že dolgo spremljajo pouk. Od doma! Vprašali smo jih kako jim gre. Bi šli že radi v šolo? Zakaj? Kaj je dobrega pri pouku od doma in kaj jih najbolj moti? Ker bo (je) sobota dan pred nedeljo Jezusovega krsta, pa bo čas tudi še za odmev lepe božične zgodbe. Ne smemo pustiti, da veselje božiča izzveni. Naj svetloba iz jaslic žari v vse dni novega leta. 

Zgodbe za otrokedružbaduhovnostmladiotrocivzgoja

Sobotna iskrica

Šolarji in koledniki o Delo od doma

Ob devetih je čas za Sobotno iskrico, ki jo najmlajši spremljali tako, kot že dolgo spremljajo pouk. Od doma! Vprašali smo jih kako jim gre. Bi šli že radi v šolo? Zakaj? Kaj je dobrega pri pouku od doma in kaj jih najbolj moti? Ker bo (je) sobota dan pred nedeljo Jezusovega krsta, pa bo čas tudi še za odmev lepe božične zgodbe. Ne smemo pustiti, da veselje božiča izzveni. Naj svetloba iz jaslic žari v vse dni novega leta. 

VEČ ...|9. 1. 2021
Šolarji in koledniki o Delo od doma

Ob devetih je čas za Sobotno iskrico, ki jo najmlajši spremljali tako, kot že dolgo spremljajo pouk. Od doma! Vprašali smo jih kako jim gre. Bi šli že radi v šolo? Zakaj? Kaj je dobrega pri pouku od doma in kaj jih najbolj moti? Ker bo (je) sobota dan pred nedeljo Jezusovega krsta, pa bo čas tudi še za odmev lepe božične zgodbe. Ne smemo pustiti, da veselje božiča izzveni. Naj svetloba iz jaslic žari v vse dni novega leta. 

Jure Sešek

Zgodbe za otrokedružbaduhovnostmladiotrocivzgoja

Informativne oddaje

VEČ ...|9. 1. 2021
Utrip dneva dne 9. 1.

Število na novo okuženih včeraj nad 1800, umrlo še 26 covidnih bolnikov.

Janša: Vsaka smrt je tragična, še posebej zdaj, ko imamo cepivo, a ga ni dovolj na voljo.

Od danes nove omejitve zlasti na področju športa; nekatere storitve pa se znova odpirajo.

Indonezijsko letalo, ki je po vzletu zginilo z radarjev, verjetno strmoglavilo v morje.

Evropska agencija za zdravila potrdila drugo cepivo proti covidu-19, v obravnavi še eno.

Iran prepovedal uvoz ameriških in britanskih cepiv proti novemu koronavirusu.

Venezuelski predsednik Marudo po spornih decembrskih volitvah prevzel še parlament.

Tudi letos srečanje Frančiškove družine obeh Goric ob jaslicah, a prek zooma.

ŠPORT; Na tretjem smuku sezone zmagala Italijanka Sofia Goggia, Ilka Štuhec šesta.

Vreme: Popoldne spet pooblačitve. Jutri bo večinoma oblačno, na jugu rahel sneg.

Utrip dneva dne 9. 1.

Število na novo okuženih včeraj nad 1800, umrlo še 26 covidnih bolnikov.

Janša: Vsaka smrt je tragična, še posebej zdaj, ko imamo cepivo, a ga ni dovolj na voljo.

Od danes nove omejitve zlasti na področju športa; nekatere storitve pa se znova odpirajo.

Indonezijsko letalo, ki je po vzletu zginilo z radarjev, verjetno strmoglavilo v morje.

Evropska agencija za zdravila potrdila drugo cepivo proti covidu-19, v obravnavi še eno.

Iran prepovedal uvoz ameriških in britanskih cepiv proti novemu koronavirusu.

Venezuelski predsednik Marudo po spornih decembrskih volitvah prevzel še parlament.

Tudi letos srečanje Frančiškove družine obeh Goric ob jaslicah, a prek zooma.

ŠPORT; Na tretjem smuku sezone zmagala Italijanka Sofia Goggia, Ilka Štuhec šesta.

Vreme: Popoldne spet pooblačitve. Jutri bo večinoma oblačno, na jugu rahel sneg.

infodružbaduhovnostizobraževanjekoronaviruspolitikazdravstvošport

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 9. 1.

Število na novo okuženih včeraj nad 1800, umrlo še 26 covidnih bolnikov.

Janša: Vsaka smrt je tragična, še posebej zdaj, ko imamo cepivo, a ga ni dovolj na voljo.

Od danes nove omejitve zlasti na področju športa; nekatere storitve pa se znova odpirajo.

Indonezijsko letalo, ki je po vzletu zginilo z radarjev, verjetno strmoglavilo v morje.

Evropska agencija za zdravila potrdila drugo cepivo proti covidu-19, v obravnavi še eno.

Iran prepovedal uvoz ameriških in britanskih cepiv proti novemu koronavirusu.

Venezuelski predsednik Marudo po spornih decembrskih volitvah prevzel še parlament.

Tudi letos srečanje Frančiškove družine obeh Goric ob jaslicah, a prek zooma.

ŠPORT; Na tretjem smuku sezone zmagala Italijanka Sofia Goggia, Ilka Štuhec šesta.

Vreme: Popoldne spet pooblačitve. Jutri bo večinoma oblačno, na jugu rahel sneg.

VEČ ...|9. 1. 2021
Utrip dneva dne 9. 1.

Število na novo okuženih včeraj nad 1800, umrlo še 26 covidnih bolnikov.

Janša: Vsaka smrt je tragična, še posebej zdaj, ko imamo cepivo, a ga ni dovolj na voljo.

Od danes nove omejitve zlasti na področju športa; nekatere storitve pa se znova odpirajo.

Indonezijsko letalo, ki je po vzletu zginilo z radarjev, verjetno strmoglavilo v morje.

Evropska agencija za zdravila potrdila drugo cepivo proti covidu-19, v obravnavi še eno.

Iran prepovedal uvoz ameriških in britanskih cepiv proti novemu koronavirusu.

Venezuelski predsednik Marudo po spornih decembrskih volitvah prevzel še parlament.

Tudi letos srečanje Frančiškove družine obeh Goric ob jaslicah, a prek zooma.

ŠPORT; Na tretjem smuku sezone zmagala Italijanka Sofia Goggia, Ilka Štuhec šesta.

Vreme: Popoldne spet pooblačitve. Jutri bo večinoma oblačno, na jugu rahel sneg.

Radio Ognjišče

infodružbaduhovnostizobraževanjekoronaviruspolitikazdravstvošport

Iz naših krajev

VEČ ...|9. 1. 2021
Ljubljana, Kočevje, Kidričevo, Cerkno

V oddaji iz naših krajev smo spregovorili o obnovljeni železniški progi med Ljubljano in Kočevjem, težavah gostinstva in spodbujanju lokalnih ponudnikov, načrtih za spremembo Kidričevega, statusu posebnega pomena, ki je ključen za preživetje lokalnih radijskih postaj, tudi Radia Cerkno, ki praznuje 50 let.

Ljubljana, Kočevje, Kidričevo, Cerkno

V oddaji iz naših krajev smo spregovorili o obnovljeni železniški progi med Ljubljano in Kočevjem, težavah gostinstva in spodbujanju lokalnih ponudnikov, načrtih za spremembo Kidričevega, statusu posebnega pomena, ki je ključen za preživetje lokalnih radijskih postaj, tudi Radia Cerkno, ki praznuje 50 let.

družbainfo

Iz naših krajev

Ljubljana, Kočevje, Kidričevo, Cerkno

V oddaji iz naših krajev smo spregovorili o obnovljeni železniški progi med Ljubljano in Kočevjem, težavah gostinstva in spodbujanju lokalnih ponudnikov, načrtih za spremembo Kidričevega, statusu posebnega pomena, ki je ključen za preživetje lokalnih radijskih postaj, tudi Radia Cerkno, ki praznuje 50 let.

VEČ ...|9. 1. 2021
Ljubljana, Kočevje, Kidričevo, Cerkno

V oddaji iz naših krajev smo spregovorili o obnovljeni železniški progi med Ljubljano in Kočevjem, težavah gostinstva in spodbujanju lokalnih ponudnikov, načrtih za spremembo Kidričevega, statusu posebnega pomena, ki je ključen za preživetje lokalnih radijskih postaj, tudi Radia Cerkno, ki praznuje 50 let.

Andrej Šinko

družbainfo

Vabilo na pot

VEČ ...|8. 1. 2021
Gibalne akcije ...

… tudi v tem letnem času in stanju. 

Gibalne akcije ...

… tudi v tem letnem času in stanju. 

športnaravadružba

Vabilo na pot

Gibalne akcije ...

… tudi v tem letnem času in stanju. 

VEČ ...|8. 1. 2021
Gibalne akcije ...

… tudi v tem letnem času in stanju. 

Blaž Lesnik

športnaravadružba

Mladoskop

VEČ ...|8. 1. 2021
Obletnica ustanovitelja skavtov

Na dan spominske obletnice ustanovitelja skavtskega gibanja Baden - Powella smo z načelnico Združenja slovenskih skavtov in skavtinj, Tjašo Sušin, govorili o aktualnostih pri skavtih. Tudi o uspešnosti akcije Luč miru v letu 2020 in o viziji skavtstva pri nas. 

Obletnica ustanovitelja skavtov

Na dan spominske obletnice ustanovitelja skavtskega gibanja Baden - Powella smo z načelnico Združenja slovenskih skavtov in skavtinj, Tjašo Sušin, govorili o aktualnostih pri skavtih. Tudi o uspešnosti akcije Luč miru v letu 2020 in o viziji skavtstva pri nas. 

družbamladivzgojaduhovnostpogovornarava

Mladoskop

Obletnica ustanovitelja skavtov

Na dan spominske obletnice ustanovitelja skavtskega gibanja Baden - Powella smo z načelnico Združenja slovenskih skavtov in skavtinj, Tjašo Sušin, govorili o aktualnostih pri skavtih. Tudi o uspešnosti akcije Luč miru v letu 2020 in o viziji skavtstva pri nas. 

VEČ ...|8. 1. 2021
Obletnica ustanovitelja skavtov

Na dan spominske obletnice ustanovitelja skavtskega gibanja Baden - Powella smo z načelnico Združenja slovenskih skavtov in skavtinj, Tjašo Sušin, govorili o aktualnostih pri skavtih. Tudi o uspešnosti akcije Luč miru v letu 2020 in o viziji skavtstva pri nas. 

Nataša Ličen

družbamladivzgojaduhovnostpogovornarava

Komentar tedna

VEČ ...|8. 1. 2021
Roman Vučajnk: Imeti dovolj

Če je posamezniku zaupano upravljanje skupnosti, naj to stori. Načinov in možnosti je toliko, kolikor si jih lahko predstavlja, in svoboden je izbirati med njimi. Vendar je prava odločitev le tista, po kateri tudi daje. Noben človek ni bogat in mogočen sam zase, tak je lahko le v skupnosti. Zato je tudi skupnost, v katero je prav dajati, naš Gospod in Odrešenik pa nam je natančno povedal, komu je treba dajati: Resnično, povem vam; Kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili, beremo v evangeliju.

Danes nam je svoje razmišljanje predstavil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

Roman Vučajnk: Imeti dovolj

Če je posamezniku zaupano upravljanje skupnosti, naj to stori. Načinov in možnosti je toliko, kolikor si jih lahko predstavlja, in svoboden je izbirati med njimi. Vendar je prava odločitev le tista, po kateri tudi daje. Noben človek ni bogat in mogočen sam zase, tak je lahko le v skupnosti. Zato je tudi skupnost, v katero je prav dajati, naš Gospod in Odrešenik pa nam je natančno povedal, komu je treba dajati: Resnično, povem vam; Kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili, beremo v evangeliju.

Danes nam je svoje razmišljanje predstavil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

komentardružba

Komentar tedna

Roman Vučajnk: Imeti dovolj

Če je posamezniku zaupano upravljanje skupnosti, naj to stori. Načinov in možnosti je toliko, kolikor si jih lahko predstavlja, in svoboden je izbirati med njimi. Vendar je prava odločitev le tista, po kateri tudi daje. Noben človek ni bogat in mogočen sam zase, tak je lahko le v skupnosti. Zato je tudi skupnost, v katero je prav dajati, naš Gospod in Odrešenik pa nam je natančno povedal, komu je treba dajati: Resnično, povem vam; Kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili, beremo v evangeliju.

Danes nam je svoje razmišljanje predstavil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

VEČ ...|8. 1. 2021
Roman Vučajnk: Imeti dovolj

Če je posamezniku zaupano upravljanje skupnosti, naj to stori. Načinov in možnosti je toliko, kolikor si jih lahko predstavlja, in svoboden je izbirati med njimi. Vendar je prava odločitev le tista, po kateri tudi daje. Noben človek ni bogat in mogočen sam zase, tak je lahko le v skupnosti. Zato je tudi skupnost, v katero je prav dajati, naš Gospod in Odrešenik pa nam je natančno povedal, komu je treba dajati: Resnično, povem vam; Kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili, beremo v evangeliju.

Danes nam je svoje razmišljanje predstavil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

Roman Vučajnk

komentardružba

Via positiva

VEČ ...|7. 1. 2021
Mag. Nastja Mulej: Če bi zmanjšali svoje potrebe, bi bilo za vse dovolj.

Novo leto je priložnost za spremembe. Začnemo počasi, korak po koraku, in ob sklepu morda že občutno spremenimo smer svoje poti na bolje. Mag. Nastja Mulej je bila leta 2020 izbrana kot druga Naj predavateljica. Pravi, da svojo vlogo vidi bolj v spodbujanju k sodelovanju, kot v motiviranju. 

Mag. Nastja Mulej: Če bi zmanjšali svoje potrebe, bi bilo za vse dovolj.

Novo leto je priložnost za spremembe. Začnemo počasi, korak po koraku, in ob sklepu morda že občutno spremenimo smer svoje poti na bolje. Mag. Nastja Mulej je bila leta 2020 izbrana kot druga Naj predavateljica. Pravi, da svojo vlogo vidi bolj v spodbujanju k sodelovanju, kot v motiviranju. 

družbaizobraževanjeodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Mag. Nastja Mulej: Če bi zmanjšali svoje potrebe, bi bilo za vse dovolj.

Novo leto je priložnost za spremembe. Začnemo počasi, korak po koraku, in ob sklepu morda že občutno spremenimo smer svoje poti na bolje. Mag. Nastja Mulej je bila leta 2020 izbrana kot druga Naj predavateljica. Pravi, da svojo vlogo vidi bolj v spodbujanju k sodelovanju, kot v motiviranju. 

VEČ ...|7. 1. 2021
Mag. Nastja Mulej: Če bi zmanjšali svoje potrebe, bi bilo za vse dovolj.

Novo leto je priložnost za spremembe. Začnemo počasi, korak po koraku, in ob sklepu morda že občutno spremenimo smer svoje poti na bolje. Mag. Nastja Mulej je bila leta 2020 izbrana kot druga Naj predavateljica. Pravi, da svojo vlogo vidi bolj v spodbujanju k sodelovanju, kot v motiviranju. 

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|7. 1. 2021
Zakaj je etilen oksid prepovedan v pridelavi hrane?

»Ker zaradi njegove narave strupenosti ni možno postaviti varnega odmerka, je treba izpostavljenost etilen oksidu zmanjševati do največje možne mere. Evropska komisija je zato tudi predlagala zakonski ukrep, ki nalaga državam članicam spremljanje vsebnosti etilen oksida v pošiljkah sezama ob uvozu iz tretjih držav. Sprejet je bil tudi dogovor o umiku izdelkov, ki vsebujejo sezam z vsebnostjo etilen oksida nad predpisano vrednostjo,« je še zapisano na spletni strani NIJZ.

Zakaj je etilen oksid prepovedan v pridelavi hrane?

»Ker zaradi njegove narave strupenosti ni možno postaviti varnega odmerka, je treba izpostavljenost etilen oksidu zmanjševati do največje možne mere. Evropska komisija je zato tudi predlagala zakonski ukrep, ki nalaga državam članicam spremljanje vsebnosti etilen oksida v pošiljkah sezama ob uvozu iz tretjih držav. Sprejet je bil tudi dogovor o umiku izdelkov, ki vsebujejo sezam z vsebnostjo etilen oksida nad predpisano vrednostjo,« je še zapisano na spletni strani NIJZ.

kmetijstvodružbazdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Zakaj je etilen oksid prepovedan v pridelavi hrane?

»Ker zaradi njegove narave strupenosti ni možno postaviti varnega odmerka, je treba izpostavljenost etilen oksidu zmanjševati do največje možne mere. Evropska komisija je zato tudi predlagala zakonski ukrep, ki nalaga državam članicam spremljanje vsebnosti etilen oksida v pošiljkah sezama ob uvozu iz tretjih držav. Sprejet je bil tudi dogovor o umiku izdelkov, ki vsebujejo sezam z vsebnostjo etilen oksida nad predpisano vrednostjo,« je še zapisano na spletni strani NIJZ.

VEČ ...|7. 1. 2021
Zakaj je etilen oksid prepovedan v pridelavi hrane?

»Ker zaradi njegove narave strupenosti ni možno postaviti varnega odmerka, je treba izpostavljenost etilen oksidu zmanjševati do največje možne mere. Evropska komisija je zato tudi predlagala zakonski ukrep, ki nalaga državam članicam spremljanje vsebnosti etilen oksida v pošiljkah sezama ob uvozu iz tretjih držav. Sprejet je bil tudi dogovor o umiku izdelkov, ki vsebujejo sezam z vsebnostjo etilen oksida nad predpisano vrednostjo,« je še zapisano na spletni strani NIJZ.

Robert Božič

kmetijstvodružbazdravstvo

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 1. 2021
Mohorjan Prevalje - 200 let Narodni muzej

Mohorjan Prevalje - 200 let Narodni muzej

kulturadružbaspomin

Kulturni utrinki

Mohorjan Prevalje - 200 let Narodni muzej
VEČ ...|7. 1. 2021
Mohorjan Prevalje - 200 let Narodni muzej

Jože Bartolj

kulturadružbaspomin

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 1. 2021
Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

 

Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

 

družbapogovorArgentinasplav

Informativni prispevki

Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

 

VEČ ...|7. 1. 2021
Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

 

Marta Jerebič

družbapogovorArgentinasplav

Dogodki

VEČ ...|6. 1. 2021
Robert Friškovec o letu, ko so padle maske

»To je bilo tudi leto, ko so dobesedno padle maske,« razmišlja Robert Friškovec. Ker smo bili toliko časa samo s svojimi domačimi, se resnično nihče ni mogel dolgo pretvarjati, vse je prišlo na plano, zato so se žal povečale tudi stiske. Ljudje so zgubili balaste, niso mogli več bežati drug pred drugim, na plano so prišle različne ranjenosti. Tudi kot družba smo pokazali, da nam je težko potrpeti in da dejansko v mnogočem nismo dozoreli. »Pomembno je, da tudi v teh težkih okoliščinah živimo v polnosti: »Ne iščimo dežurnega krivca za nastalo situacijo, ampak se vprašajmo, kaj smo pripravljeni narediti, da bo vsem bolje.«

Robert Friškovec o letu, ko so padle maske

»To je bilo tudi leto, ko so dobesedno padle maske,« razmišlja Robert Friškovec. Ker smo bili toliko časa samo s svojimi domačimi, se resnično nihče ni mogel dolgo pretvarjati, vse je prišlo na plano, zato so se žal povečale tudi stiske. Ljudje so zgubili balaste, niso mogli več bežati drug pred drugim, na plano so prišle različne ranjenosti. Tudi kot družba smo pokazali, da nam je težko potrpeti in da dejansko v mnogočem nismo dozoreli. »Pomembno je, da tudi v teh težkih okoliščinah živimo v polnosti: »Ne iščimo dežurnega krivca za nastalo situacijo, ampak se vprašajmo, kaj smo pripravljeni narediti, da bo vsem bolje.«

svetovanjezdravstvoduhovnostdružba

Dogodki

Robert Friškovec o letu, ko so padle maske

»To je bilo tudi leto, ko so dobesedno padle maske,« razmišlja Robert Friškovec. Ker smo bili toliko časa samo s svojimi domačimi, se resnično nihče ni mogel dolgo pretvarjati, vse je prišlo na plano, zato so se žal povečale tudi stiske. Ljudje so zgubili balaste, niso mogli več bežati drug pred drugim, na plano so prišle različne ranjenosti. Tudi kot družba smo pokazali, da nam je težko potrpeti in da dejansko v mnogočem nismo dozoreli. »Pomembno je, da tudi v teh težkih okoliščinah živimo v polnosti: »Ne iščimo dežurnega krivca za nastalo situacijo, ampak se vprašajmo, kaj smo pripravljeni narediti, da bo vsem bolje.«

VEČ ...|6. 1. 2021
Robert Friškovec o letu, ko so padle maske

»To je bilo tudi leto, ko so dobesedno padle maske,« razmišlja Robert Friškovec. Ker smo bili toliko časa samo s svojimi domačimi, se resnično nihče ni mogel dolgo pretvarjati, vse je prišlo na plano, zato so se žal povečale tudi stiske. Ljudje so zgubili balaste, niso mogli več bežati drug pred drugim, na plano so prišle različne ranjenosti. Tudi kot družba smo pokazali, da nam je težko potrpeti in da dejansko v mnogočem nismo dozoreli. »Pomembno je, da tudi v teh težkih okoliščinah živimo v polnosti: »Ne iščimo dežurnega krivca za nastalo situacijo, ampak se vprašajmo, kaj smo pripravljeni narediti, da bo vsem bolje.«

Mateja Feltrin Novljan

svetovanjezdravstvoduhovnostdružba

Naš pogled

VEČ ...|5. 1. 2021
Zdržali bomo in iz te bitke stopili močnejši!

Za nami je leto, ki nas je vse močno pretreslo. Mnenja, kakšno je bilo, so deljena. Obstaja kar nekaj takih, ki jih je strah priznati, da je bilo to zanje najboljše leto doslej, seveda ob predpostavki, da so službo obdržali in zdravje ohranili. Več so bili z družino, imeli več časa zase. Za marsikoga pa se je vse obrnilo na slabše. Kjer je bilo v družinah že prej napeto, je v tem času prišlo do še več napetosti, prepirov, nasilja. Za nekatere najboljše leto, za druge najbolj težko in najslabše leto sploh!

Zdržali bomo in iz te bitke stopili močnejši!

Za nami je leto, ki nas je vse močno pretreslo. Mnenja, kakšno je bilo, so deljena. Obstaja kar nekaj takih, ki jih je strah priznati, da je bilo to zanje najboljše leto doslej, seveda ob predpostavki, da so službo obdržali in zdravje ohranili. Več so bili z družino, imeli več časa zase. Za marsikoga pa se je vse obrnilo na slabše. Kjer je bilo v družinah že prej napeto, je v tem času prišlo do še več napetosti, prepirov, nasilja. Za nekatere najboljše leto, za druge najbolj težko in najslabše leto sploh!

komentardružba

Naš pogled

Zdržali bomo in iz te bitke stopili močnejši!

Za nami je leto, ki nas je vse močno pretreslo. Mnenja, kakšno je bilo, so deljena. Obstaja kar nekaj takih, ki jih je strah priznati, da je bilo to zanje najboljše leto doslej, seveda ob predpostavki, da so službo obdržali in zdravje ohranili. Več so bili z družino, imeli več časa zase. Za marsikoga pa se je vse obrnilo na slabše. Kjer je bilo v družinah že prej napeto, je v tem času prišlo do še več napetosti, prepirov, nasilja. Za nekatere najboljše leto, za druge najbolj težko in najslabše leto sploh!

VEČ ...|5. 1. 2021
Zdržali bomo in iz te bitke stopili močnejši!

Za nami je leto, ki nas je vse močno pretreslo. Mnenja, kakšno je bilo, so deljena. Obstaja kar nekaj takih, ki jih je strah priznati, da je bilo to zanje najboljše leto doslej, seveda ob predpostavki, da so službo obdržali in zdravje ohranili. Več so bili z družino, imeli več časa zase. Za marsikoga pa se je vse obrnilo na slabše. Kjer je bilo v družinah že prej napeto, je v tem času prišlo do še več napetosti, prepirov, nasilja. Za nekatere najboljše leto, za druge najbolj težko in najslabše leto sploh!

Mirjam Judež

komentardružba

Družinska kateheza

VEČ ...|5. 1. 2021
Kako družine preživljajo čas pandemije?

Kaj storiti, da bi se v teh negotovih časih zakonske vezi okrepile, kako iti naprej? O vsem tem smo se v Družinski katehezi ob 20. uri pogovarjali z Vilmo in Danijem Siterjem. 

Kako družine preživljajo čas pandemije?

Kaj storiti, da bi se v teh negotovih časih zakonske vezi okrepile, kako iti naprej? O vsem tem smo se v Družinski katehezi ob 20. uri pogovarjali z Vilmo in Danijem Siterjem. 

pogovordružbaodnosivzgoja

Družinska kateheza

Kako družine preživljajo čas pandemije?

Kaj storiti, da bi se v teh negotovih časih zakonske vezi okrepile, kako iti naprej? O vsem tem smo se v Družinski katehezi ob 20. uri pogovarjali z Vilmo in Danijem Siterjem. 

VEČ ...|5. 1. 2021
Kako družine preživljajo čas pandemije?

Kaj storiti, da bi se v teh negotovih časih zakonske vezi okrepile, kako iti naprej? O vsem tem smo se v Družinski katehezi ob 20. uri pogovarjali z Vilmo in Danijem Siterjem. 

Marjana Debevec

pogovordružbaodnosivzgoja

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|4. 1. 2021
Dr. Janez Juhant o letu 2020

S telogom in filozofom dr. Janezom Juhantom smo komentirali dogajanje v letu 2020 in pogledali tudi kaj nam obeta leto 2021.

Dr. Janez Juhant o letu 2020

S telogom in filozofom dr. Janezom Juhantom smo komentirali dogajanje v letu 2020 in pogledali tudi kaj nam obeta leto 2021.

politkadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Janez Juhant o letu 2020

S telogom in filozofom dr. Janezom Juhantom smo komentirali dogajanje v letu 2020 in pogledali tudi kaj nam obeta leto 2021.

VEČ ...|4. 1. 2021
Dr. Janez Juhant o letu 2020

S telogom in filozofom dr. Janezom Juhantom smo komentirali dogajanje v letu 2020 in pogledali tudi kaj nam obeta leto 2021.

Tanja Dominko

politkadružbakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 1. 2021
Peter Jerman: Težko si je predstavljati, kako bi rusofil Erjavec slovensko zunanjo politiko obrnil v smer jedrnih držav EU

S koncem leta nekateri upajo tudi na konec tretje Janševe vlade. Koalicija ustavnega loka (KUL) pod vodstvom starega novega predsednika DeSUS dela noč in dan, da bi zrušila desno-sredinsko vlado. Med ključnimi razlogi, ki so našteti v njihovem kratkem programu, je tudi zunanja politika. Ta naj bi bila pod vodstvom Janeza Janše in Anžeta Logarja preveč usmerjena v vzhod, s tem pa naj bi povzročala oddaljitev Slovenije od jedrnih držav Evropske unije.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman: Težko si je predstavljati, kako bi rusofil Erjavec slovensko zunanjo politiko obrnil v smer jedrnih držav EU

S koncem leta nekateri upajo tudi na konec tretje Janševe vlade. Koalicija ustavnega loka (KUL) pod vodstvom starega novega predsednika DeSUS dela noč in dan, da bi zrušila desno-sredinsko vlado. Med ključnimi razlogi, ki so našteti v njihovem kratkem programu, je tudi zunanja politika. Ta naj bi bila pod vodstvom Janeza Janše in Anžeta Logarja preveč usmerjena v vzhod, s tem pa naj bi povzročala oddaljitev Slovenije od jedrnih držav Evropske unije.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

politkadružbakomentar

Komentar Domovina.je

Peter Jerman: Težko si je predstavljati, kako bi rusofil Erjavec slovensko zunanjo politiko obrnil v smer jedrnih držav EU

S koncem leta nekateri upajo tudi na konec tretje Janševe vlade. Koalicija ustavnega loka (KUL) pod vodstvom starega novega predsednika DeSUS dela noč in dan, da bi zrušila desno-sredinsko vlado. Med ključnimi razlogi, ki so našteti v njihovem kratkem programu, je tudi zunanja politika. Ta naj bi bila pod vodstvom Janeza Janše in Anžeta Logarja preveč usmerjena v vzhod, s tem pa naj bi povzročala oddaljitev Slovenije od jedrnih držav Evropske unije.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|4. 1. 2021
Peter Jerman: Težko si je predstavljati, kako bi rusofil Erjavec slovensko zunanjo politiko obrnil v smer jedrnih držav EU

S koncem leta nekateri upajo tudi na konec tretje Janševe vlade. Koalicija ustavnega loka (KUL) pod vodstvom starega novega predsednika DeSUS dela noč in dan, da bi zrušila desno-sredinsko vlado. Med ključnimi razlogi, ki so našteti v njihovem kratkem programu, je tudi zunanja politika. Ta naj bi bila pod vodstvom Janeza Janše in Anžeta Logarja preveč usmerjena v vzhod, s tem pa naj bi povzročala oddaljitev Slovenije od jedrnih držav Evropske unije.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman

politkadružbakomentar

Pojdite in učite

VEČ ...|3. 1. 2021
Trikraljevska koledniška akcija

Letos tudi Trikraljevska akcija teče drugače. Koledniki ne morejo od vrat do vrat. Zato jim je naša rubrika skušala pomagati.

Trikraljevska koledniška akcija

Letos tudi Trikraljevska akcija teče drugače. Koledniki ne morejo od vrat do vrat. Zato jim je naša rubrika skušala pomagati.

družbaduhovnostTKAkoledovanjemisijonsko središče slovenije

Pojdite in učite

Trikraljevska koledniška akcija

Letos tudi Trikraljevska akcija teče drugače. Koledniki ne morejo od vrat do vrat. Zato jim je naša rubrika skušala pomagati.

VEČ ...|3. 1. 2021
Trikraljevska koledniška akcija

Letos tudi Trikraljevska akcija teče drugače. Koledniki ne morejo od vrat do vrat. Zato jim je naša rubrika skušala pomagati.

Jure Sešek

družbaduhovnostTKAkoledovanjemisijonsko središče slovenije

Kmetijska oddaja

VEČ ...|3. 1. 2021
Veliki trije o skupnem nastopu in povezovanju

V prvi letošnji nedeljski kmetijski oddaji je bilo slišati o korakih povezovanja in skupnega nastopa kmetov ter zahtevah za udejanjanje pravičnosti v prehranskih verigah. Mag. Tatjana Čop pa je opozorila na pomen oglaševanja lokalne pridelave na vseh dostopnih ravneh.

Veliki trije o skupnem nastopu in povezovanju

V prvi letošnji nedeljski kmetijski oddaji je bilo slišati o korakih povezovanja in skupnega nastopa kmetov ter zahtevah za udejanjanje pravičnosti v prehranskih verigah. Mag. Tatjana Čop pa je opozorila na pomen oglaševanja lokalne pridelave na vseh dostopnih ravneh.

kmetijstvopogovordružba

Kmetijska oddaja

Veliki trije o skupnem nastopu in povezovanju

V prvi letošnji nedeljski kmetijski oddaji je bilo slišati o korakih povezovanja in skupnega nastopa kmetov ter zahtevah za udejanjanje pravičnosti v prehranskih verigah. Mag. Tatjana Čop pa je opozorila na pomen oglaševanja lokalne pridelave na vseh dostopnih ravneh.

VEČ ...|3. 1. 2021
Veliki trije o skupnem nastopu in povezovanju

V prvi letošnji nedeljski kmetijski oddaji je bilo slišati o korakih povezovanja in skupnega nastopa kmetov ter zahtevah za udejanjanje pravičnosti v prehranskih verigah. Mag. Tatjana Čop pa je opozorila na pomen oglaševanja lokalne pridelave na vseh dostopnih ravneh.

Robert Božič

kmetijstvopogovordružba

Karitas

VEČ ...|3. 1. 2021
Pregled leta in pričakovanja v novem letu

Kako na preteklo leto 2020 gledajo vodstva slovenskih Škofijskih karitas in kakšna so njihova pričakovanja v letu, ki je pred nami?

Pregled leta in pričakovanja v novem letu

Kako na preteklo leto 2020 gledajo vodstva slovenskih Škofijskih karitas in kakšna so njihova pričakovanja v letu, ki je pred nami?

družbaduhovnost

Karitas

Pregled leta in pričakovanja v novem letu

Kako na preteklo leto 2020 gledajo vodstva slovenskih Škofijskih karitas in kakšna so njihova pričakovanja v letu, ki je pred nami?

VEČ ...|3. 1. 2021
Pregled leta in pričakovanja v novem letu

Kako na preteklo leto 2020 gledajo vodstva slovenskih Škofijskih karitas in kakšna so njihova pričakovanja v letu, ki je pred nami?

Petra Stopar

družbaduhovnost

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|22. 1. 2021
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. januar 2021 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. januar 2021 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Svetovalnica

VEČ ...|22. 1. 2021
Izzivi in posledice pandemije med mladostniki

Dr. Katarina Kompan Erzar iz Študijsko raziskovalnega centra za družino je osvetlila različne perspektive šolanja na daljavo ter prekinitve socialnih stikov med mladimi. Med ključnimi preventivnimi ukrepi je odnos staršev, ki z več objemi in drobnimi pozornostmi utrjujejo vero mladih v življenje.

Izzivi in posledice pandemije med mladostniki

Dr. Katarina Kompan Erzar iz Študijsko raziskovalnega centra za družino je osvetlila različne perspektive šolanja na daljavo ter prekinitve socialnih stikov med mladimi. Med ključnimi preventivnimi ukrepi je odnos staršev, ki z več objemi in drobnimi pozornostmi utrjujejo vero mladih v življenje.

Nataša Ličen

svetovanješolamladikoronavirusodnosiotroci

Komentar tedna

VEČ ...|22. 1. 2021
Božo Rustja: Ko ne bomo smeli več napisti datuma

Končno se morajo zagovorniki zamolčevanja božičnega praznika ali celo nasprotniki navzočnosti krščanstva v družbi zavedati, da so zelo nenačelni. Pod protest, v katerem bodo nastopili proti krščanstvu ali vsaj navzočnosti krščanstva v družbi, bodo napisali datum. Ta pa je vezan na rojstvo Jezusa Kristusa. Po njem štejemo leta in zgodovino človeštva delimo pred Kristusom in po Kristusu. Če bi sledili razmišljanju nasprotnikov, bi že s tem, ko napišemo datum, mešali vero v vse pore življenja, ker je pač naš datum vezan na božič, oziroma na Kristusovo rojstvo. 

Božo Rustja: Ko ne bomo smeli več napisti datuma

Končno se morajo zagovorniki zamolčevanja božičnega praznika ali celo nasprotniki navzočnosti krščanstva v družbi zavedati, da so zelo nenačelni. Pod protest, v katerem bodo nastopili proti krščanstvu ali vsaj navzočnosti krščanstva v družbi, bodo napisali datum. Ta pa je vezan na rojstvo Jezusa Kristusa. Po njem štejemo leta in zgodovino človeštva delimo pred Kristusom in po Kristusu. Če bi sledili razmišljanju nasprotnikov, bi že s tem, ko napišemo datum, mešali vero v vse pore življenja, ker je pač naš datum vezan na božič, oziroma na Kristusovo rojstvo. 

Božo Rustja

družbakomentarpolitika

Doživetja narave

VEČ ...|22. 1. 2021
Skala v jubilejnem letu, Everest brez smeti in kviz

S Slovenskim gorniškim klubom Skala (smo vstopili v praznovanje jubileja (na svečnico pred 100 leti je bila ustanovljena Skala), naš gost je bil aktulni predsednik Skale Anton Žunter. Slišali ste, kakšne načrte imajo domačini s smetmi, zbranimi na Everestu in zastavili pa smo tudi nagradno vprašanje (letos zaradi epidemije državno tekmovanje Mladina in gore namreč odpade), gost je bil Uroš Kuzman.

Skala v jubilejnem letu, Everest brez smeti in kviz

S Slovenskim gorniškim klubom Skala (smo vstopili v praznovanje jubileja (na svečnico pred 100 leti je bila ustanovljena Skala), naš gost je bil aktulni predsednik Skale Anton Žunter. Slišali ste, kakšne načrte imajo domačini s smetmi, zbranimi na Everestu in zastavili pa smo tudi nagradno vprašanje (letos zaradi epidemije državno tekmovanje Mladina in gore namreč odpade), gost je bil Uroš Kuzman.

Blaž Lesnik

naravaplaninstvozgodovinaSkala100 let

Naš pogled

VEČ ...|19. 1. 2021
Laž ima kratke noge

Prisluhnili ste komentarju našega sodelavca o aktualnem političnem dogajanju.

Laž ima kratke noge

Prisluhnili ste komentarju našega sodelavca o aktualnem političnem dogajanju.

Alen Salihović

komentardružbapolitika

Zgodbe za otroke

VEČ ...|21. 1. 2021
O treh grahih

O, ta pravljica pa ima vse, kar mora prava pravljica imeti: revnega mladeniča, zalo grofovo hčer, čarobnega možička in groznega zmaja. Pa konec. Tudi konec je tak, kot mora biti v pravljicah. A kakšen? Hm, o tem pa ne povemo nobene ... Prisluhnite.

O treh grahih

O, ta pravljica pa ima vse, kar mora prava pravljica imeti: revnega mladeniča, zalo grofovo hčer, čarobnega možička in groznega zmaja. Pa konec. Tudi konec je tak, kot mora biti v pravljicah. A kakšen? Hm, o tem pa ne povemo nobene ... Prisluhnite.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokeotrociotrokzgodbezgodbaslovenskoslovenskepravljicapravljice

Ritem srca

VEČ ...|22. 1. 2021
The Vigil Project

The Vigil Project je gibanje oz. umetniško ustvarjalni projekt, ki združuje katoliške glasbene in filmske ustvarjalce z namenom, da bi ustvarjali vsebino, ki katolikom pomaga moliti ter globlje doživljati svojo vero. Kot poudarjajo, je bistvena razlika z drugimi krščanskimi ustvarjalci prav v zakramentalni tradiciji in duhovnosti Katoliške cerkve. 

V oddaji smo slišali:

  • Steph Macleod - No Other God
  • The Vigil Project (feat. Veronica Sanfilipo) - Llena de Gracia
  • The Vigil Project (feat. Veronica Sanfilipo & Nico Cabrera) - Mi Casa es el Cielo
  • The Vigil Project (feat. Athenas) - Mas Cerca de Jesus
  • The Vigil Project (feat. Athenas & Nico Cabrera) - Pieta (Dulce madre)

The Vigil Project

The Vigil Project je gibanje oz. umetniško ustvarjalni projekt, ki združuje katoliške glasbene in filmske ustvarjalce z namenom, da bi ustvarjali vsebino, ki katolikom pomaga moliti ter globlje doživljati svojo vero. Kot poudarjajo, je bistvena razlika z drugimi krščanskimi ustvarjalci prav v zakramentalni tradiciji in duhovnosti Katoliške cerkve. 

V oddaji smo slišali:

  • Steph Macleod - No Other God
  • The Vigil Project (feat. Veronica Sanfilipo) - Llena de Gracia
  • The Vigil Project (feat. Veronica Sanfilipo & Nico Cabrera) - Mi Casa es el Cielo
  • The Vigil Project (feat. Athenas) - Mas Cerca de Jesus
  • The Vigil Project (feat. Athenas & Nico Cabrera) - Pieta (Dulce madre)

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostnovosti

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|22. 1. 2021
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|22. 1. 2021
Skala v jubilejnem letu, Everest brez smeti in kviz

S Slovenskim gorniškim klubom Skala (smo vstopili v praznovanje jubileja (na svečnico pred 100 leti je bila ustanovljena Skala), naš gost je bil aktulni predsednik Skale Anton Žunter. Slišali ste, kakšne načrte imajo domačini s smetmi, zbranimi na Everestu in zastavili pa smo tudi nagradno vprašanje (letos zaradi epidemije državno tekmovanje Mladina in gore namreč odpade), gost je bil Uroš Kuzman.

Skala v jubilejnem letu, Everest brez smeti in kviz

S Slovenskim gorniškim klubom Skala (smo vstopili v praznovanje jubileja (na svečnico pred 100 leti je bila ustanovljena Skala), naš gost je bil aktulni predsednik Skale Anton Žunter. Slišali ste, kakšne načrte imajo domačini s smetmi, zbranimi na Everestu in zastavili pa smo tudi nagradno vprašanje (letos zaradi epidemije državno tekmovanje Mladina in gore namreč odpade), gost je bil Uroš Kuzman.

Blaž Lesnik

naravaplaninstvozgodovinaSkala100 let

Mladoskop

VEČ ...|22. 1. 2021
Naj inovacija 2020 Univerze v Ljubljani

Tjaša Jereb in Aljaž Martinčič sta člana širše skupine študentov Fakultete za elektrotehniko, ki je lani prejela Rektorjevo nagrado Univerze v Ljubljani za naj inovacijo, s področja večje varnosti na cestah, posebej ob vključitvi intervencijskega vozila v prometu.  

Naj inovacija 2020 Univerze v Ljubljani

Tjaša Jereb in Aljaž Martinčič sta člana širše skupine študentov Fakultete za elektrotehniko, ki je lani prejela Rektorjevo nagrado Univerze v Ljubljani za naj inovacijo, s področja večje varnosti na cestah, posebej ob vključitvi intervencijskega vozila v prometu.  

Nataša Ličen

družbamladiizobraževanjeinovativnost