Via positiva

VEČ ...|16. 9. 2021
Slovenci za svoj način življenja potrebujemo več kot tri zemlje

Okolje opozarja in kliče po spremembah. Smo ljudje res takšni, da zmoremo enotno in učinkovito ukrepati šele ob neizogibnem, ko nas zadenejo tegobe in se soočimo iz oči v oči z nesrečami? Kaj lahko naredimo zdaj, katere navade lahko spremenimo takoj?, smo se pogovarjali s Tomažem Gorencem z Inštituta za zdravje in okolje

Slovenci za svoj način življenja potrebujemo več kot tri zemlje

Okolje opozarja in kliče po spremembah. Smo ljudje res takšni, da zmoremo enotno in učinkovito ukrepati šele ob neizogibnem, ko nas zadenejo tegobe in se soočimo iz oči v oči z nesrečami? Kaj lahko naredimo zdaj, katere navade lahko spremenimo takoj?, smo se pogovarjali s Tomažem Gorencem z Inštituta za zdravje in okolje

družbaizobraževanjenaravapogovorsvetovanje

Via positiva

Slovenci za svoj način življenja potrebujemo več kot tri zemlje

Okolje opozarja in kliče po spremembah. Smo ljudje res takšni, da zmoremo enotno in učinkovito ukrepati šele ob neizogibnem, ko nas zadenejo tegobe in se soočimo iz oči v oči z nesrečami? Kaj lahko naredimo zdaj, katere navade lahko spremenimo takoj?, smo se pogovarjali s Tomažem Gorencem z Inštituta za zdravje in okolje

VEČ ...|16. 9. 2021
Slovenci za svoj način življenja potrebujemo več kot tri zemlje

Okolje opozarja in kliče po spremembah. Smo ljudje res takšni, da zmoremo enotno in učinkovito ukrepati šele ob neizogibnem, ko nas zadenejo tegobe in se soočimo iz oči v oči z nesrečami? Kaj lahko naredimo zdaj, katere navade lahko spremenimo takoj?, smo se pogovarjali s Tomažem Gorencem z Inštituta za zdravje in okolje

Nataša Ličen

družbaizobraževanjenaravapogovorsvetovanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|16. 9. 2021
Kako šiviljam in krojačem povrniti priložnosti za delo?

Zavod Vitica spodbuja k ohranjanju šivilstva v Pomurju, ki je nekoč slovelo po tej dejavnosti. Kako po upadu industrije iščejo novih priložnosti, smo govorili s Sabino Šegula.

Kako šiviljam in krojačem povrniti priložnosti za delo?

Zavod Vitica spodbuja k ohranjanju šivilstva v Pomurju, ki je nekoč slovelo po tej dejavnosti. Kako po upadu industrije iščejo novih priložnosti, smo govorili s Sabino Šegula.

izobraževanjepodjetništvodružba

Ni meje za dobre ideje

Kako šiviljam in krojačem povrniti priložnosti za delo?

Zavod Vitica spodbuja k ohranjanju šivilstva v Pomurju, ki je nekoč slovelo po tej dejavnosti. Kako po upadu industrije iščejo novih priložnosti, smo govorili s Sabino Šegula.

VEČ ...|16. 9. 2021
Kako šiviljam in krojačem povrniti priložnosti za delo?

Zavod Vitica spodbuja k ohranjanju šivilstva v Pomurju, ki je nekoč slovelo po tej dejavnosti. Kako po upadu industrije iščejo novih priložnosti, smo govorili s Sabino Šegula.

Nataša Ličen

izobraževanjepodjetništvodružba

Iz Betanije

VEČ ...|15. 9. 2021
V čem je posebnost katoliških vrtcev pri nas?

V čem se razlikujejo katoliški vrtci od ostalih, kakšno je vzdušje med zaposlenimi in koliko zanimanja za vpis otrok v katoliške vrtce? O tem smo v mesecu septembru govorili z direktorjem montesori vrtca Preska Matevžem Vidmarjem.

V čem je posebnost katoliških vrtcev pri nas?

V čem se razlikujejo katoliški vrtci od ostalih, kakšno je vzdušje med zaposlenimi in koliko zanimanja za vpis otrok v katoliške vrtce? O tem smo v mesecu septembru govorili z direktorjem montesori vrtca Preska Matevžem Vidmarjem.

družbaduhovnostotrocivzgojapredšolska vzgojamontesori

Iz Betanije

V čem je posebnost katoliških vrtcev pri nas?

V čem se razlikujejo katoliški vrtci od ostalih, kakšno je vzdušje med zaposlenimi in koliko zanimanja za vpis otrok v katoliške vrtce? O tem smo v mesecu septembru govorili z direktorjem montesori vrtca Preska Matevžem Vidmarjem.

VEČ ...|15. 9. 2021
V čem je posebnost katoliških vrtcev pri nas?

V čem se razlikujejo katoliški vrtci od ostalih, kakšno je vzdušje med zaposlenimi in koliko zanimanja za vpis otrok v katoliške vrtce? O tem smo v mesecu septembru govorili z direktorjem montesori vrtca Preska Matevžem Vidmarjem.

Blaž Lesnik

družbaduhovnostotrocivzgojapredšolska vzgojamontesori

Svetovalnica

VEČ ...|14. 9. 2021
Porod in fizioterapija

Porod in poporodno obdobje sta za žensko telo precejšen napor. O tem smo govorili v Svetovalnici z Anno Bogacz Udovič. Zase pravi, da je mama fizioterapevtka in fizioterapevtka mam. Nudi individualno obravnavo žensk v vseh življenjskih obdobjih ter obravnavo različnih disfunkcij medeničnega dna.

Porod in fizioterapija

Porod in poporodno obdobje sta za žensko telo precejšen napor. O tem smo govorili v Svetovalnici z Anno Bogacz Udovič. Zase pravi, da je mama fizioterapevtka in fizioterapevtka mam. Nudi individualno obravnavo žensk v vseh življenjskih obdobjih ter obravnavo različnih disfunkcij medeničnega dna.

svetovanjeizobraževanjezdravstvodružba

Svetovalnica

Porod in fizioterapija

Porod in poporodno obdobje sta za žensko telo precejšen napor. O tem smo govorili v Svetovalnici z Anno Bogacz Udovič. Zase pravi, da je mama fizioterapevtka in fizioterapevtka mam. Nudi individualno obravnavo žensk v vseh življenjskih obdobjih ter obravnavo različnih disfunkcij medeničnega dna.

VEČ ...|14. 9. 2021
Porod in fizioterapija

Porod in poporodno obdobje sta za žensko telo precejšen napor. O tem smo govorili v Svetovalnici z Anno Bogacz Udovič. Zase pravi, da je mama fizioterapevtka in fizioterapevtka mam. Nudi individualno obravnavo žensk v vseh življenjskih obdobjih ter obravnavo različnih disfunkcij medeničnega dna.

Tanja Dominko

svetovanjeizobraževanjezdravstvodružba

Sol in luč

VEČ ...|14. 9. 2021
Alenka Rebula: Ko se otrok boji, se spominjamo, kako smo se kot otrok bali tudi mi, zato ne vidimo njega, ampak sebe.

Poslušali smo nekaj odlomkov iz ene preteklih oddaj Za življenje v kateri je bila naša gostja Alenka Rebula. Ob novem šolskem letu o tem, da nikoli ne začenjamo iz nič, ampak, kot je dejal Stephen Hawphing, gradimo “na ramenih velikanov”.

Alenka Rebula: Ko se otrok boji, se spominjamo, kako smo se kot otrok bali tudi mi, zato ne vidimo njega, ampak sebe.

Poslušali smo nekaj odlomkov iz ene preteklih oddaj Za življenje v kateri je bila naša gostja Alenka Rebula. Ob novem šolskem letu o tem, da nikoli ne začenjamo iz nič, ampak, kot je dejal Stephen Hawphing, gradimo “na ramenih velikanov”.

družbaodnosiotrocimladi

Sol in luč

Alenka Rebula: Ko se otrok boji, se spominjamo, kako smo se kot otrok bali tudi mi, zato ne vidimo njega, ampak sebe.

Poslušali smo nekaj odlomkov iz ene preteklih oddaj Za življenje v kateri je bila naša gostja Alenka Rebula. Ob novem šolskem letu o tem, da nikoli ne začenjamo iz nič, ampak, kot je dejal Stephen Hawphing, gradimo “na ramenih velikanov”.

VEČ ...|14. 9. 2021
Alenka Rebula: Ko se otrok boji, se spominjamo, kako smo se kot otrok bali tudi mi, zato ne vidimo njega, ampak sebe.

Poslušali smo nekaj odlomkov iz ene preteklih oddaj Za življenje v kateri je bila naša gostja Alenka Rebula. Ob novem šolskem letu o tem, da nikoli ne začenjamo iz nič, ampak, kot je dejal Stephen Hawphing, gradimo “na ramenih velikanov”.

Tadej Sadar

družbaodnosiotrocimladi

Od slike do besede

VEČ ...|14. 9. 2021
Martin Kojc in Učbenik življenja

Prav danes mineva 120 let od rojstva Martina Kojca, psihologa in pisatelja, ki nam je zapustil Učbenik življenja. To je njegova najbolj zanana knjiga. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in jo končal leta 1918. Do začetka 2. svetovne vojne je deloval v Nemčiji, kjer je med letoma 1930 in 1933 vodil praktično življenjsko posvetovalnico in dosegal s svojo psihoterapijo pomembne uspehe. Bil je prvi slovenski hipnotizer, napisal je več knjig, ki so največji odmev doživele v tujini, predvsem na Nizozemskem, kjer ponatisi izhajajo še danes. Martina Kojca nam je predstavil poznavalec Borut Pogačnik.

Martin Kojc in Učbenik življenja

Prav danes mineva 120 let od rojstva Martina Kojca, psihologa in pisatelja, ki nam je zapustil Učbenik življenja. To je njegova najbolj zanana knjiga. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in jo končal leta 1918. Do začetka 2. svetovne vojne je deloval v Nemčiji, kjer je med letoma 1930 in 1933 vodil praktično življenjsko posvetovalnico in dosegal s svojo psihoterapijo pomembne uspehe. Bil je prvi slovenski hipnotizer, napisal je več knjig, ki so največji odmev doživele v tujini, predvsem na Nizozemskem, kjer ponatisi izhajajo še danes. Martina Kojca nam je predstavil poznavalec Borut Pogačnik.

družbaknjigapsihologpisatelj

Od slike do besede

Martin Kojc in Učbenik življenja

Prav danes mineva 120 let od rojstva Martina Kojca, psihologa in pisatelja, ki nam je zapustil Učbenik življenja. To je njegova najbolj zanana knjiga. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in jo končal leta 1918. Do začetka 2. svetovne vojne je deloval v Nemčiji, kjer je med letoma 1930 in 1933 vodil praktično življenjsko posvetovalnico in dosegal s svojo psihoterapijo pomembne uspehe. Bil je prvi slovenski hipnotizer, napisal je več knjig, ki so največji odmev doživele v tujini, predvsem na Nizozemskem, kjer ponatisi izhajajo še danes. Martina Kojca nam je predstavil poznavalec Borut Pogačnik.

VEČ ...|14. 9. 2021
Martin Kojc in Učbenik življenja

Prav danes mineva 120 let od rojstva Martina Kojca, psihologa in pisatelja, ki nam je zapustil Učbenik življenja. To je njegova najbolj zanana knjiga. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in jo končal leta 1918. Do začetka 2. svetovne vojne je deloval v Nemčiji, kjer je med letoma 1930 in 1933 vodil praktično življenjsko posvetovalnico in dosegal s svojo psihoterapijo pomembne uspehe. Bil je prvi slovenski hipnotizer, napisal je več knjig, ki so največji odmev doživele v tujini, predvsem na Nizozemskem, kjer ponatisi izhajajo še danes. Martina Kojca nam je predstavil poznavalec Borut Pogačnik.

Mateja Subotičanec

družbaknjigapsihologpisatelj

Naš pogled

VEČ ...|14. 9. 2021
Alen Salihović: PCT ključ do uspeha, cepivo rešitev

Kolikokrat ste se ustavili pri stranskih učinkih tablet, ki vam lajšajo in podaljšujejo življenje? Sam se pred potjo v Afriko nisem spraševal ali je cepljenje smiselno ali ne - zaupal sem stroki. 

Cepljenje je, kot pravi papež Frančišek, dejanje ljubezni do samega sebe in drugih.

Komentira Alen Salihović.

Alen Salihović: PCT ključ do uspeha, cepivo rešitev

Kolikokrat ste se ustavili pri stranskih učinkih tablet, ki vam lajšajo in podaljšujejo življenje? Sam se pred potjo v Afriko nisem spraševal ali je cepljenje smiselno ali ne - zaupal sem stroki. 

Cepljenje je, kot pravi papež Frančišek, dejanje ljubezni do samega sebe in drugih.

Komentira Alen Salihović.

komentarkoronavirusdružbacepljenje

Naš pogled

Alen Salihović: PCT ključ do uspeha, cepivo rešitev

Kolikokrat ste se ustavili pri stranskih učinkih tablet, ki vam lajšajo in podaljšujejo življenje? Sam se pred potjo v Afriko nisem spraševal ali je cepljenje smiselno ali ne - zaupal sem stroki. 

Cepljenje je, kot pravi papež Frančišek, dejanje ljubezni do samega sebe in drugih.

Komentira Alen Salihović.

VEČ ...|14. 9. 2021
Alen Salihović: PCT ključ do uspeha, cepivo rešitev

Kolikokrat ste se ustavili pri stranskih učinkih tablet, ki vam lajšajo in podaljšujejo življenje? Sam se pred potjo v Afriko nisem spraševal ali je cepljenje smiselno ali ne - zaupal sem stroki. 

Cepljenje je, kot pravi papež Frančišek, dejanje ljubezni do samega sebe in drugih.

Komentira Alen Salihović.

Alen Salihović

komentarkoronavirusdružbacepljenje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|13. 9. 2021
Dr. Aleš Maver o papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem

Gost oddaje je bil politični analitik prof. dr. Aleš Maver, s katerim smo govorili o aktualnih dogajanjih doma in v tujini. Med drugim o aktualnostih povezanih s cepljenjem proti covidu, pa volitvah v Nemčiji in papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem.

Dr. Aleš Maver o papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem

Gost oddaje je bil politični analitik prof. dr. Aleš Maver, s katerim smo govorili o aktualnih dogajanjih doma in v tujini. Med drugim o aktualnostih povezanih s cepljenjem proti covidu, pa volitvah v Nemčiji in papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem.

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Aleš Maver o papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem

Gost oddaje je bil politični analitik prof. dr. Aleš Maver, s katerim smo govorili o aktualnih dogajanjih doma in v tujini. Med drugim o aktualnostih povezanih s cepljenjem proti covidu, pa volitvah v Nemčiji in papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem.

VEČ ...|13. 9. 2021
Dr. Aleš Maver o papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem

Gost oddaje je bil politični analitik prof. dr. Aleš Maver, s katerim smo govorili o aktualnih dogajanjih doma in v tujini. Med drugim o aktualnostih povezanih s cepljenjem proti covidu, pa volitvah v Nemčiji in papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem.

Jože Bartolj

politikadružbakomentar

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|13. 9. 2021
Motivi s Primorske

Prihajajoči državni praznik Dan vrnitve Primorske k matični domovini smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili z napevi in vižami s Primorske.

Motivi s Primorske

Prihajajoči državni praznik Dan vrnitve Primorske k matični domovini smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili z napevi in vižami s Primorske.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Motivi s Primorske

Prihajajoči državni praznik Dan vrnitve Primorske k matični domovini smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili z napevi in vižami s Primorske.

VEČ ...|13. 9. 2021
Motivi s Primorske

Prihajajoči državni praznik Dan vrnitve Primorske k matični domovini smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili z napevi in vižami s Primorske.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Komentar Domovina.je

VEČ ...|13. 9. 2021
Klemen Ban: Moja pot od “proticepilca” do “cepilca”

Mika me, da bi vam malo popridigal: da je prav, da se cepimo in da je narobe, če se ne. Ali obratno – odvisno od tega, koga vprašate. Namesto pridige bom raje opisal svojo izkušnjo. S prvim delom zgodbe bom morda razjezil kakšnega “cepilca”, z drugim delom pa kakšnega “proticepilca”. Morda mi bo celo uspelo združiti “cepilce” in “proticepilce”, da bodo o meni v en glas vzkliknili: “Kakšen tepec!” Malo za šalo, malo zares. Kar si resnično želim, je, da bi se ob moji zgodbi kdo vprašal o svoji zgodbi. Zakaj verjamem, kar verjamem? Se morda motim? Zakaj si v luči novih dejstev ne premislim?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Klemen Ban: Moja pot od “proticepilca” do “cepilca”

Mika me, da bi vam malo popridigal: da je prav, da se cepimo in da je narobe, če se ne. Ali obratno – odvisno od tega, koga vprašate. Namesto pridige bom raje opisal svojo izkušnjo. S prvim delom zgodbe bom morda razjezil kakšnega “cepilca”, z drugim delom pa kakšnega “proticepilca”. Morda mi bo celo uspelo združiti “cepilce” in “proticepilce”, da bodo o meni v en glas vzkliknili: “Kakšen tepec!” Malo za šalo, malo zares. Kar si resnično želim, je, da bi se ob moji zgodbi kdo vprašal o svoji zgodbi. Zakaj verjamem, kar verjamem? Se morda motim? Zakaj si v luči novih dejstev ne premislim?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Klemen Ban: Moja pot od “proticepilca” do “cepilca”

Mika me, da bi vam malo popridigal: da je prav, da se cepimo in da je narobe, če se ne. Ali obratno – odvisno od tega, koga vprašate. Namesto pridige bom raje opisal svojo izkušnjo. S prvim delom zgodbe bom morda razjezil kakšnega “cepilca”, z drugim delom pa kakšnega “proticepilca”. Morda mi bo celo uspelo združiti “cepilce” in “proticepilce”, da bodo o meni v en glas vzkliknili: “Kakšen tepec!” Malo za šalo, malo zares. Kar si resnično želim, je, da bi se ob moji zgodbi kdo vprašal o svoji zgodbi. Zakaj verjamem, kar verjamem? Se morda motim? Zakaj si v luči novih dejstev ne premislim?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|13. 9. 2021
Klemen Ban: Moja pot od “proticepilca” do “cepilca”

Mika me, da bi vam malo popridigal: da je prav, da se cepimo in da je narobe, če se ne. Ali obratno – odvisno od tega, koga vprašate. Namesto pridige bom raje opisal svojo izkušnjo. S prvim delom zgodbe bom morda razjezil kakšnega “cepilca”, z drugim delom pa kakšnega “proticepilca”. Morda mi bo celo uspelo združiti “cepilce” in “proticepilce”, da bodo o meni v en glas vzkliknili: “Kakšen tepec!” Malo za šalo, malo zares. Kar si resnično želim, je, da bi se ob moji zgodbi kdo vprašal o svoji zgodbi. Zakaj verjamem, kar verjamem? Se morda motim? Zakaj si v luči novih dejstev ne premislim?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Klemen Ban

komentarpolitikadružba

Z ljudmi na poti

VEČ ...|12. 9. 2021
Karmen Ropoša, Slovenka v Švici

V tokratni oddaji smo gostili Karmen Ropoša, Prekmurko, ki jo je poklica pot iz Portoroža vodila v Švico. Sogovornica že leta deluje v turizmu, s panogo se je dodobra spoznala med zaposlitvijo v hotelski verigi Kempinski, v oddaji je z nami delila izkušnjo življenja in dela v tujini.

Karmen Ropoša, Slovenka v Švici

V tokratni oddaji smo gostili Karmen Ropoša, Prekmurko, ki jo je poklica pot iz Portoroža vodila v Švico. Sogovornica že leta deluje v turizmu, s panogo se je dodobra spoznala med zaposlitvijo v hotelski verigi Kempinski, v oddaji je z nami delila izkušnjo življenja in dela v tujini.

družbainfo

Z ljudmi na poti

Karmen Ropoša, Slovenka v Švici

V tokratni oddaji smo gostili Karmen Ropoša, Prekmurko, ki jo je poklica pot iz Portoroža vodila v Švico. Sogovornica že leta deluje v turizmu, s panogo se je dodobra spoznala med zaposlitvijo v hotelski verigi Kempinski, v oddaji je z nami delila izkušnjo življenja in dela v tujini.

VEČ ...|12. 9. 2021
Karmen Ropoša, Slovenka v Švici

V tokratni oddaji smo gostili Karmen Ropoša, Prekmurko, ki jo je poklica pot iz Portoroža vodila v Švico. Sogovornica že leta deluje v turizmu, s panogo se je dodobra spoznala med zaposlitvijo v hotelski verigi Kempinski, v oddaji je z nami delila izkušnjo življenja in dela v tujini.

Andrej Šinko

družbainfo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|12. 9. 2021
Draga 2021

Prvi dan Drage 2021 je prinesel okroglo mizo na temo »Narodno-jezikovne manjšine in zajamčeno zastopstvo«. Na njej so med drugimi sodelovali: deželni svetnik stranke Slovenska skupnost v Trstu Igor Gabrovec, senatorka v rimskem parlamentu Tatjana Rojc, predstavnica Federalistične unije evropskih narodnosti Angelika Mlinar, slovenska poslanka v avstrijskem državnem zboru Olga Voglauer in zagovornica porabskih Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köles Kiss. Predstavili so svoj pogled na trenutno stanje glede zastopstva v državi, kjer živijo. 

Draga 2021

Prvi dan Drage 2021 je prinesel okroglo mizo na temo »Narodno-jezikovne manjšine in zajamčeno zastopstvo«. Na njej so med drugimi sodelovali: deželni svetnik stranke Slovenska skupnost v Trstu Igor Gabrovec, senatorka v rimskem parlamentu Tatjana Rojc, predstavnica Federalistične unije evropskih narodnosti Angelika Mlinar, slovenska poslanka v avstrijskem državnem zboru Olga Voglauer in zagovornica porabskih Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köles Kiss. Predstavili so svoj pogled na trenutno stanje glede zastopstva v državi, kjer živijo. 

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Draga 2021

Prvi dan Drage 2021 je prinesel okroglo mizo na temo »Narodno-jezikovne manjšine in zajamčeno zastopstvo«. Na njej so med drugimi sodelovali: deželni svetnik stranke Slovenska skupnost v Trstu Igor Gabrovec, senatorka v rimskem parlamentu Tatjana Rojc, predstavnica Federalistične unije evropskih narodnosti Angelika Mlinar, slovenska poslanka v avstrijskem državnem zboru Olga Voglauer in zagovornica porabskih Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köles Kiss. Predstavili so svoj pogled na trenutno stanje glede zastopstva v državi, kjer živijo. 

VEČ ...|12. 9. 2021
Draga 2021

Prvi dan Drage 2021 je prinesel okroglo mizo na temo »Narodno-jezikovne manjšine in zajamčeno zastopstvo«. Na njej so med drugimi sodelovali: deželni svetnik stranke Slovenska skupnost v Trstu Igor Gabrovec, senatorka v rimskem parlamentu Tatjana Rojc, predstavnica Federalistične unije evropskih narodnosti Angelika Mlinar, slovenska poslanka v avstrijskem državnem zboru Olga Voglauer in zagovornica porabskih Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köles Kiss. Predstavili so svoj pogled na trenutno stanje glede zastopstva v državi, kjer živijo. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Luč v temi

VEČ ...|12. 9. 2021
Zlati znak RS ZDSS

Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije prejela zlati znak za zasluge, Škofijska Karitas Ljubljana izvedla že 31. poletni tabor za slepe in slabovidne, člani študijskega krožka pri Medobčinskem društvu slepih Kranj so pripravili literarni večer v spomin Franu Saleškemu Finžgarju. 

Zlati znak RS ZDSS

Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije prejela zlati znak za zasluge, Škofijska Karitas Ljubljana izvedla že 31. poletni tabor za slepe in slabovidne, člani študijskega krožka pri Medobčinskem društvu slepih Kranj so pripravili literarni večer v spomin Franu Saleškemu Finžgarju. 

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

Zlati znak RS ZDSS

Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije prejela zlati znak za zasluge, Škofijska Karitas Ljubljana izvedla že 31. poletni tabor za slepe in slabovidne, člani študijskega krožka pri Medobčinskem društvu slepih Kranj so pripravili literarni večer v spomin Franu Saleškemu Finžgarju. 

VEČ ...|12. 9. 2021
Zlati znak RS ZDSS

Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije prejela zlati znak za zasluge, Škofijska Karitas Ljubljana izvedla že 31. poletni tabor za slepe in slabovidne, člani študijskega krožka pri Medobčinskem društvu slepih Kranj so pripravili literarni večer v spomin Franu Saleškemu Finžgarju. 

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Za življenje

VEČ ...|11. 9. 2021
Dovilimo si več nedolžne nagajivosti

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Kako ohranjati odnos s starši kljub njihovim psihičnim pritiskom, kako motivirati za učenje, za življenje, kako živeti sedanjost in preprečiti prepogosto zazrtost v preteklost, ki vodi le v depresivna stanja in kako začnemo uvajati zdrave meje in določena pravila pri devetmesečnem dečku, je le nekaj izhodišč iz pogovora.  

Dovilimo si več nedolžne nagajivosti

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Kako ohranjati odnos s starši kljub njihovim psihičnim pritiskom, kako motivirati za učenje, za življenje, kako živeti sedanjost in preprečiti prepogosto zazrtost v preteklost, ki vodi le v depresivna stanja in kako začnemo uvajati zdrave meje in določena pravila pri devetmesečnem dečku, je le nekaj izhodišč iz pogovora.  

vzgojadružbapogovorodnosisvetovanje

Za življenje

Dovilimo si več nedolžne nagajivosti

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Kako ohranjati odnos s starši kljub njihovim psihičnim pritiskom, kako motivirati za učenje, za življenje, kako živeti sedanjost in preprečiti prepogosto zazrtost v preteklost, ki vodi le v depresivna stanja in kako začnemo uvajati zdrave meje in določena pravila pri devetmesečnem dečku, je le nekaj izhodišč iz pogovora.  

VEČ ...|11. 9. 2021
Dovilimo si več nedolžne nagajivosti

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Kako ohranjati odnos s starši kljub njihovim psihičnim pritiskom, kako motivirati za učenje, za življenje, kako živeti sedanjost in preprečiti prepogosto zazrtost v preteklost, ki vodi le v depresivna stanja in kako začnemo uvajati zdrave meje in določena pravila pri devetmesečnem dečku, je le nekaj izhodišč iz pogovora.  

Nataša Ličen

vzgojadružbapogovorodnosisvetovanje

Iz naših krajev

VEČ ...|11. 9. 2021
Kočevje, Dol pri Ljubljani, Mekinje pri Kamniku, Cerklje ob Krki

V oddaji smo spregovorili o najemu stanovanj v Kočevju, o urjenju vojaških enot, o utripu v samostanu v Mekinjah ter 200 let od prihoda cesarja v Dol pri Ljubljani. Vabljeni k poslušanju. 

Kočevje, Dol pri Ljubljani, Mekinje pri Kamniku, Cerklje ob Krki

V oddaji smo spregovorili o najemu stanovanj v Kočevju, o urjenju vojaških enot, o utripu v samostanu v Mekinjah ter 200 let od prihoda cesarja v Dol pri Ljubljani. Vabljeni k poslušanju. 

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Kočevje, Dol pri Ljubljani, Mekinje pri Kamniku, Cerklje ob Krki

V oddaji smo spregovorili o najemu stanovanj v Kočevju, o urjenju vojaških enot, o utripu v samostanu v Mekinjah ter 200 let od prihoda cesarja v Dol pri Ljubljani. Vabljeni k poslušanju. 

VEČ ...|11. 9. 2021
Kočevje, Dol pri Ljubljani, Mekinje pri Kamniku, Cerklje ob Krki

V oddaji smo spregovorili o najemu stanovanj v Kočevju, o urjenju vojaških enot, o utripu v samostanu v Mekinjah ter 200 let od prihoda cesarja v Dol pri Ljubljani. Vabljeni k poslušanju. 

Tanja Dominko

politikadružbainfo

Svetovalnica

VEČ ...|9. 9. 2021
Zoisove štipendije in študij v tujini

V Svetovalnici so nekaj koristnih in pomembnih informacij dobili šolarji- tako dijaki kot študenti. Posvetili smo jo namreč štipendijam različnih vrst. V našem studiu smo gostili Katjo Cankar iz Oddelka za štipendije in programe Ad futura.

Zoisove štipendije in študij v tujini

V Svetovalnici so nekaj koristnih in pomembnih informacij dobili šolarji- tako dijaki kot študenti. Posvetili smo jo namreč štipendijam različnih vrst. V našem studiu smo gostili Katjo Cankar iz Oddelka za štipendije in programe Ad futura.

svetovanjeizobraževanjemladidružba

Svetovalnica

Zoisove štipendije in študij v tujini

V Svetovalnici so nekaj koristnih in pomembnih informacij dobili šolarji- tako dijaki kot študenti. Posvetili smo jo namreč štipendijam različnih vrst. V našem studiu smo gostili Katjo Cankar iz Oddelka za štipendije in programe Ad futura.

VEČ ...|9. 9. 2021
Zoisove štipendije in študij v tujini

V Svetovalnici so nekaj koristnih in pomembnih informacij dobili šolarji- tako dijaki kot študenti. Posvetili smo jo namreč štipendijam različnih vrst. V našem studiu smo gostili Katjo Cankar iz Oddelka za štipendije in programe Ad futura.

Tanja Dominko

svetovanjeizobraževanjemladidružba

Via positiva

VEČ ...|9. 9. 2021
Teden vzgoje

Ob Tednu vzgoje smo v letu 2021 govorili o svetovnem vzgojnem zavezništvu, kako je poleg izobraževanja in vzgoje za humanizem ter obče človeške vrednote, pomemben tudi duhovni vidik. Spregovorili so p. dr. Silvo Šinkovec, duhovni asistent Društva katoliških pedagogov, Marko Wailguny iz Zavoda sv. Stanislava, tajnik Komisije za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci in koordinator Tedna vzgoje, Matevž Vidmar, podpredsednik Društva katoliških pedagogov Slovenije, direktor Rahelinega vrtca – hiše otrok Montessori ter koordinator Tedna vzgoje in Nuša Pohlin Schwarzbartl, ravnateljica Osnovne šole Alojzija Šuštarja. 

Teden vzgoje

Ob Tednu vzgoje smo v letu 2021 govorili o svetovnem vzgojnem zavezništvu, kako je poleg izobraževanja in vzgoje za humanizem ter obče človeške vrednote, pomemben tudi duhovni vidik. Spregovorili so p. dr. Silvo Šinkovec, duhovni asistent Društva katoliških pedagogov, Marko Wailguny iz Zavoda sv. Stanislava, tajnik Komisije za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci in koordinator Tedna vzgoje, Matevž Vidmar, podpredsednik Društva katoliških pedagogov Slovenije, direktor Rahelinega vrtca – hiše otrok Montessori ter koordinator Tedna vzgoje in Nuša Pohlin Schwarzbartl, ravnateljica Osnovne šole Alojzija Šuštarja. 

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorvzgoja

Via positiva

Teden vzgoje

Ob Tednu vzgoje smo v letu 2021 govorili o svetovnem vzgojnem zavezništvu, kako je poleg izobraževanja in vzgoje za humanizem ter obče človeške vrednote, pomemben tudi duhovni vidik. Spregovorili so p. dr. Silvo Šinkovec, duhovni asistent Društva katoliških pedagogov, Marko Wailguny iz Zavoda sv. Stanislava, tajnik Komisije za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci in koordinator Tedna vzgoje, Matevž Vidmar, podpredsednik Društva katoliških pedagogov Slovenije, direktor Rahelinega vrtca – hiše otrok Montessori ter koordinator Tedna vzgoje in Nuša Pohlin Schwarzbartl, ravnateljica Osnovne šole Alojzija Šuštarja. 

VEČ ...|9. 9. 2021
Teden vzgoje

Ob Tednu vzgoje smo v letu 2021 govorili o svetovnem vzgojnem zavezništvu, kako je poleg izobraževanja in vzgoje za humanizem ter obče človeške vrednote, pomemben tudi duhovni vidik. Spregovorili so p. dr. Silvo Šinkovec, duhovni asistent Društva katoliških pedagogov, Marko Wailguny iz Zavoda sv. Stanislava, tajnik Komisije za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci in koordinator Tedna vzgoje, Matevž Vidmar, podpredsednik Društva katoliških pedagogov Slovenije, direktor Rahelinega vrtca – hiše otrok Montessori ter koordinator Tedna vzgoje in Nuša Pohlin Schwarzbartl, ravnateljica Osnovne šole Alojzija Šuštarja. 

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorvzgoja

Komentar Časnik.si

VEČ ...|8. 9. 2021
Ervin Anton Schwarzbartl: Plevel v družbenem življenju spregledamo ali ga celo podpiramo

Zdi se mi, da je vest v vseh oblikah izkubila svoj prvobitni stvarni in duhovni pomen: ločiti dobro od slabega.

Ervin Anton Schwarzbartl: Plevel v družbenem življenju spregledamo ali ga celo podpiramo

Zdi se mi, da je vest v vseh oblikah izkubila svoj prvobitni stvarni in duhovni pomen: ločiti dobro od slabega.

komentardružbapolitikaliberalizem

Komentar Časnik.si

Ervin Anton Schwarzbartl: Plevel v družbenem življenju spregledamo ali ga celo podpiramo

Zdi se mi, da je vest v vseh oblikah izkubila svoj prvobitni stvarni in duhovni pomen: ločiti dobro od slabega.

VEČ ...|8. 9. 2021
Ervin Anton Schwarzbartl: Plevel v družbenem življenju spregledamo ali ga celo podpiramo

Zdi se mi, da je vest v vseh oblikah izkubila svoj prvobitni stvarni in duhovni pomen: ločiti dobro od slabega.

Ervin Anton Schwarzbartl

komentardružbapolitikaliberalizem

Od slike do besede

VEČ ...|7. 9. 2021
O Francetu Piberniku in Edvardu Kocbeku

Oddaja Od slike do besede je tokrat prinesla premišljevanje dveh literatov o dveh pesnikih.
Esejist in pisatelj dr. Denis Poniž je nekaj besed namenil letos preminulemu profesorju Francetu Piberniku, esejista in prevajalca dr. Andreja Capudra pa je vznemirjal Edvard Kocbek.

O Francetu Piberniku in Edvardu Kocbeku

Oddaja Od slike do besede je tokrat prinesla premišljevanje dveh literatov o dveh pesnikih.
Esejist in pisatelj dr. Denis Poniž je nekaj besed namenil letos preminulemu profesorju Francetu Piberniku, esejista in prevajalca dr. Andreja Capudra pa je vznemirjal Edvard Kocbek.

družbapesnikspomin

Od slike do besede

O Francetu Piberniku in Edvardu Kocbeku

Oddaja Od slike do besede je tokrat prinesla premišljevanje dveh literatov o dveh pesnikih.
Esejist in pisatelj dr. Denis Poniž je nekaj besed namenil letos preminulemu profesorju Francetu Piberniku, esejista in prevajalca dr. Andreja Capudra pa je vznemirjal Edvard Kocbek.

VEČ ...|7. 9. 2021
O Francetu Piberniku in Edvardu Kocbeku

Oddaja Od slike do besede je tokrat prinesla premišljevanje dveh literatov o dveh pesnikih.
Esejist in pisatelj dr. Denis Poniž je nekaj besed namenil letos preminulemu profesorju Francetu Piberniku, esejista in prevajalca dr. Andreja Capudra pa je vznemirjal Edvard Kocbek.

Mateja Subotičanec

družbapesnikspomin

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|6. 9. 2021
Dr. Janez Juhant o cepljenju, odstavitvi direktorice RTV in vdoru na javno televizijo

Dr. Janez Juhant je bil z nami v tokratni oddaji. Med drugim smo govorili o cepljenju proti covidu, odstavitvi direktorice RTV Slovenija in zasedbi studia javne televizije s strani proticepilcev.

Dr. Janez Juhant o cepljenju, odstavitvi direktorice RTV in vdoru na javno televizijo

Dr. Janez Juhant je bil z nami v tokratni oddaji. Med drugim smo govorili o cepljenju proti covidu, odstavitvi direktorice RTV Slovenija in zasedbi studia javne televizije s strani proticepilcev.

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Janez Juhant o cepljenju, odstavitvi direktorice RTV in vdoru na javno televizijo

Dr. Janez Juhant je bil z nami v tokratni oddaji. Med drugim smo govorili o cepljenju proti covidu, odstavitvi direktorice RTV Slovenija in zasedbi studia javne televizije s strani proticepilcev.

VEČ ...|6. 9. 2021
Dr. Janez Juhant o cepljenju, odstavitvi direktorice RTV in vdoru na javno televizijo

Dr. Janez Juhant je bil z nami v tokratni oddaji. Med drugim smo govorili o cepljenju proti covidu, odstavitvi direktorice RTV Slovenija in zasedbi studia javne televizije s strani proticepilcev.

Jože Bartolj

politikadružbakomentar

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|6. 9. 2021
Družina poje 2021

V Andražu nad Polzelo se je zadnjo nedeljo v avgustu odvilo 37. srečanje pevskih družin. Odlomke s prireditve, na kateri je nastopilo 11 družinskih sestavov, smo predvajali v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Družina poje 2021

V Andražu nad Polzelo se je zadnjo nedeljo v avgustu odvilo 37. srečanje pevskih družin. Odlomke s prireditve, na kateri je nastopilo 11 družinskih sestavov, smo predvajali v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Družina poje 2021

V Andražu nad Polzelo se je zadnjo nedeljo v avgustu odvilo 37. srečanje pevskih družin. Odlomke s prireditve, na kateri je nastopilo 11 družinskih sestavov, smo predvajali v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

VEČ ...|6. 9. 2021
Družina poje 2021

V Andražu nad Polzelo se je zadnjo nedeljo v avgustu odvilo 37. srečanje pevskih družin. Odlomke s prireditve, na kateri je nastopilo 11 družinskih sestavov, smo predvajali v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Komentar Domovina.je

VEČ ...|6. 9. 2021
Rok Čakš: Opazite kakšno razliko med Ladislavom Troho in Jašo Jenullom?

Desant nekdaj medijsko opevanega »pojočega majorja« Ladislava Trohe in njegovih jurišnikov na nacionalno rtv hišo, ki so se s sumljivo lahkoto prebili vse do studia osrednjih poročil, bi v marsičem moral postati prelomen dogodek v aktualnem družbenem dogajanju. Morda so na RTV-ju po večmesečnem prisilnem prenašanju protestnikov pod njihovimi okni po tihem upali na kaj takega, da se nadležnih anticepilcev enkrat za vselej znebijo. A intervencija bo morala prinesti še kaj več od tega, denimo tudi kakšno posledico za početje tistih protestnikov, ki so na nacionalki precej bolje zapisani.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: Opazite kakšno razliko med Ladislavom Troho in Jašo Jenullom?

Desant nekdaj medijsko opevanega »pojočega majorja« Ladislava Trohe in njegovih jurišnikov na nacionalno rtv hišo, ki so se s sumljivo lahkoto prebili vse do studia osrednjih poročil, bi v marsičem moral postati prelomen dogodek v aktualnem družbenem dogajanju. Morda so na RTV-ju po večmesečnem prisilnem prenašanju protestnikov pod njihovimi okni po tihem upali na kaj takega, da se nadležnih anticepilcev enkrat za vselej znebijo. A intervencija bo morala prinesti še kaj več od tega, denimo tudi kakšno posledico za početje tistih protestnikov, ki so na nacionalki precej bolje zapisani.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Opazite kakšno razliko med Ladislavom Troho in Jašo Jenullom?

Desant nekdaj medijsko opevanega »pojočega majorja« Ladislava Trohe in njegovih jurišnikov na nacionalno rtv hišo, ki so se s sumljivo lahkoto prebili vse do studia osrednjih poročil, bi v marsičem moral postati prelomen dogodek v aktualnem družbenem dogajanju. Morda so na RTV-ju po večmesečnem prisilnem prenašanju protestnikov pod njihovimi okni po tihem upali na kaj takega, da se nadležnih anticepilcev enkrat za vselej znebijo. A intervencija bo morala prinesti še kaj več od tega, denimo tudi kakšno posledico za početje tistih protestnikov, ki so na nacionalki precej bolje zapisani.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|6. 9. 2021
Rok Čakš: Opazite kakšno razliko med Ladislavom Troho in Jašo Jenullom?

Desant nekdaj medijsko opevanega »pojočega majorja« Ladislava Trohe in njegovih jurišnikov na nacionalno rtv hišo, ki so se s sumljivo lahkoto prebili vse do studia osrednjih poročil, bi v marsičem moral postati prelomen dogodek v aktualnem družbenem dogajanju. Morda so na RTV-ju po večmesečnem prisilnem prenašanju protestnikov pod njihovimi okni po tihem upali na kaj takega, da se nadležnih anticepilcev enkrat za vselej znebijo. A intervencija bo morala prinesti še kaj več od tega, denimo tudi kakšno posledico za početje tistih protestnikov, ki so na nacionalki precej bolje zapisani.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

komentarpolitikadružba

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|5. 9. 2021
Gledališka in lutkovna delavnica Krščanske kulturne zveze v Ankaranu

Za zamejce in izseljence bodo tudi v novem študijskem letu na voljo štipendije, ki jih podeljuje Slovenija - rok za prijavo je 30. september; Krščanska kulturna zveza iz Celovca je z lutkovno in gledališko delavnico v Ankaranu naredila dobro podlago za jesensko sezono, projekt Rafaelove družbe Slovensko branje brez meja podaljšan. 

Gledališka in lutkovna delavnica Krščanske kulturne zveze v Ankaranu

Za zamejce in izseljence bodo tudi v novem študijskem letu na voljo štipendije, ki jih podeljuje Slovenija - rok za prijavo je 30. september; Krščanska kulturna zveza iz Celovca je z lutkovno in gledališko delavnico v Ankaranu naredila dobro podlago za jesensko sezono, projekt Rafaelove družbe Slovensko branje brez meja podaljšan. 

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Gledališka in lutkovna delavnica Krščanske kulturne zveze v Ankaranu

Za zamejce in izseljence bodo tudi v novem študijskem letu na voljo štipendije, ki jih podeljuje Slovenija - rok za prijavo je 30. september; Krščanska kulturna zveza iz Celovca je z lutkovno in gledališko delavnico v Ankaranu naredila dobro podlago za jesensko sezono, projekt Rafaelove družbe Slovensko branje brez meja podaljšan. 

VEČ ...|5. 9. 2021
Gledališka in lutkovna delavnica Krščanske kulturne zveze v Ankaranu

Za zamejce in izseljence bodo tudi v novem študijskem letu na voljo štipendije, ki jih podeljuje Slovenija - rok za prijavo je 30. september; Krščanska kulturna zveza iz Celovca je z lutkovno in gledališko delavnico v Ankaranu naredila dobro podlago za jesensko sezono, projekt Rafaelove družbe Slovensko branje brez meja podaljšan. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Za življenje

VEČ ...|4. 9. 2021
Novi koraki za nove čase

Novo šolsko leto smo začeli v še bolj negotovih razmerah kot lansko, obenem nas zdaj deli še dilema cepljenja. Kako v vsem tem poiskati oporne točke, si urediti sistem tako doma kot v družbi? Gost oddaje Za življenje je bil frančiškan in klinični psiholog p.dr. Christian Gostečnik. Odgovoril je tudi na vprašanja poslušalcev, ki so prišla po pošti (za.zivljenje@ognjisce.si).

Novi koraki za nove čase

Novo šolsko leto smo začeli v še bolj negotovih razmerah kot lansko, obenem nas zdaj deli še dilema cepljenja. Kako v vsem tem poiskati oporne točke, si urediti sistem tako doma kot v družbi? Gost oddaje Za življenje je bil frančiškan in klinični psiholog p.dr. Christian Gostečnik. Odgovoril je tudi na vprašanja poslušalcev, ki so prišla po pošti (za.zivljenje@ognjisce.si).

vzgojaduhovnostdružbačustvastrahcepljenjeepidemijanarcisoidnost

Za življenje

Novi koraki za nove čase

Novo šolsko leto smo začeli v še bolj negotovih razmerah kot lansko, obenem nas zdaj deli še dilema cepljenja. Kako v vsem tem poiskati oporne točke, si urediti sistem tako doma kot v družbi? Gost oddaje Za življenje je bil frančiškan in klinični psiholog p.dr. Christian Gostečnik. Odgovoril je tudi na vprašanja poslušalcev, ki so prišla po pošti (za.zivljenje@ognjisce.si).

VEČ ...|4. 9. 2021
Novi koraki za nove čase

Novo šolsko leto smo začeli v še bolj negotovih razmerah kot lansko, obenem nas zdaj deli še dilema cepljenja. Kako v vsem tem poiskati oporne točke, si urediti sistem tako doma kot v družbi? Gost oddaje Za življenje je bil frančiškan in klinični psiholog p.dr. Christian Gostečnik. Odgovoril je tudi na vprašanja poslušalcev, ki so prišla po pošti (za.zivljenje@ognjisce.si).

Radio Ognjišče

vzgojaduhovnostdružbačustvastrahcepljenjeepidemijanarcisoidnost

Iz naših krajev

VEČ ...|4. 9. 2021
Brezplačni potniški promet; pitna voda; kompostarna ...

V rubriki Iz naših krajev bomo slišali prispevke iz Savinjske regije, Pomurja, Gorenjske in Štajerske, posredno pa tudi Ljubljane ter Maribora, kjer se ureja se brezplačni potniški promet za upokojence. Slišali boste, kako povezuje prebivalce reka Mura, kako napreduje izboljšanje oskrbe s pitno vodo in kako nezadovoljni so zaradi kompostarne v občini Šentilj. 

Brezplačni potniški promet; pitna voda; kompostarna ...

V rubriki Iz naših krajev bomo slišali prispevke iz Savinjske regije, Pomurja, Gorenjske in Štajerske, posredno pa tudi Ljubljane ter Maribora, kjer se ureja se brezplačni potniški promet za upokojence. Slišali boste, kako povezuje prebivalce reka Mura, kako napreduje izboljšanje oskrbe s pitno vodo in kako nezadovoljni so zaradi kompostarne v občini Šentilj. 

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Brezplačni potniški promet; pitna voda; kompostarna ...

V rubriki Iz naših krajev bomo slišali prispevke iz Savinjske regije, Pomurja, Gorenjske in Štajerske, posredno pa tudi Ljubljane ter Maribora, kjer se ureja se brezplačni potniški promet za upokojence. Slišali boste, kako povezuje prebivalce reka Mura, kako napreduje izboljšanje oskrbe s pitno vodo in kako nezadovoljni so zaradi kompostarne v občini Šentilj. 

VEČ ...|4. 9. 2021
Brezplačni potniški promet; pitna voda; kompostarna ...

V rubriki Iz naših krajev bomo slišali prispevke iz Savinjske regije, Pomurja, Gorenjske in Štajerske, posredno pa tudi Ljubljane ter Maribora, kjer se ureja se brezplačni potniški promet za upokojence. Slišali boste, kako povezuje prebivalce reka Mura, kako napreduje izboljšanje oskrbe s pitno vodo in kako nezadovoljni so zaradi kompostarne v občini Šentilj. 

Tanja Dominko

politikadružbainfo

Informativne oddaje

VEČ ...|3. 9. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 3. 9.

  • Za letošnjo Stično mladih vstopnice v predprodaji prek spleta.
  • Blagoslov trga pred stolnico in kipa sv. Nikolaja v Murski Soboti.
  • Slovenska karitas se zahvaljuje za pomoč učencem v novem šolskem letu.
  • Mohorjeva družba jodkupila stavbo v Celovcu, ki je bila v lasti Šolskih sester.

Novice iz življenja Cerkve dne 3. 9.

  • Za letošnjo Stično mladih vstopnice v predprodaji prek spleta.
  • Blagoslov trga pred stolnico in kipa sv. Nikolaja v Murski Soboti.
  • Slovenska karitas se zahvaljuje za pomoč učencem v novem šolskem letu.
  • Mohorjeva družba jodkupila stavbo v Celovcu, ki je bila v lasti Šolskih sester.

infonovicecerkev

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 3. 9.
  • Za letošnjo Stično mladih vstopnice v predprodaji prek spleta.
  • Blagoslov trga pred stolnico in kipa sv. Nikolaja v Murski Soboti.
  • Slovenska karitas se zahvaljuje za pomoč učencem v novem šolskem letu.
  • Mohorjeva družba jodkupila stavbo v Celovcu, ki je bila v lasti Šolskih sester.
VEČ ...|3. 9. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 3. 9.
  • Za letošnjo Stično mladih vstopnice v predprodaji prek spleta.
  • Blagoslov trga pred stolnico in kipa sv. Nikolaja v Murski Soboti.
  • Slovenska karitas se zahvaljuje za pomoč učencem v novem šolskem letu.
  • Mohorjeva družba jodkupila stavbo v Celovcu, ki je bila v lasti Šolskih sester.

Radio Ognjišče

infonovicecerkev

Iz Betanije

VEČ ...|3. 9. 2021
O svetovnem vzgojnem zavezništvu

Vzgajamo vsi. Sebe in druge. V Rubriki Iz Betanije smo pred začetkom Tedna vzgoje 2021 spregovorili o pobudi Svetovnega vzgojnega zavezništva, ki jo je podprl papež Frančišek. Gostja prof. Helena Kregar iz Društva katoliških pedagogov je predstavila tudi teme naslednjih rubrik in goste, ki jih bodo oblikovali.

O svetovnem vzgojnem zavezništvu

Vzgajamo vsi. Sebe in druge. V Rubriki Iz Betanije smo pred začetkom Tedna vzgoje 2021 spregovorili o pobudi Svetovnega vzgojnega zavezništva, ki jo je podprl papež Frančišek. Gostja prof. Helena Kregar iz Društva katoliških pedagogov je predstavila tudi teme naslednjih rubrik in goste, ki jih bodo oblikovali.

vzgojadružbašoladruštvo katoliških pedagogov

Iz Betanije

O svetovnem vzgojnem zavezništvu

Vzgajamo vsi. Sebe in druge. V Rubriki Iz Betanije smo pred začetkom Tedna vzgoje 2021 spregovorili o pobudi Svetovnega vzgojnega zavezništva, ki jo je podprl papež Frančišek. Gostja prof. Helena Kregar iz Društva katoliških pedagogov je predstavila tudi teme naslednjih rubrik in goste, ki jih bodo oblikovali.

VEČ ...|3. 9. 2021
O svetovnem vzgojnem zavezništvu

Vzgajamo vsi. Sebe in druge. V Rubriki Iz Betanije smo pred začetkom Tedna vzgoje 2021 spregovorili o pobudi Svetovnega vzgojnega zavezništva, ki jo je podprl papež Frančišek. Gostja prof. Helena Kregar iz Društva katoliških pedagogov je predstavila tudi teme naslednjih rubrik in goste, ki jih bodo oblikovali.

Blaž Lesnik

vzgojadružbašoladruštvo katoliških pedagogov

Via positiva

VEČ ...|2. 9. 2021
Odkrito o karitativnosti in humanitarnosti

Karitativno in humanitarno delo je strokovni študijski program na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, izpopolnjevanje, ki dopolnjuje in nadgrajuje univerzitetno ali visokošolsko izobrazbo, hkrati usmerja v specifično področje delovanja in razmišljanja. Karitativno delo predstavlja smer, ki s svojim teološkim in psihološko antropološkim pogledom omogoča specifično socialno, karitativno dejavnost. Na ravni izpopolnjevanja študenti pridobijo specializirana vedenja in veščine, ki dopolnjujejo njihovo osnovno znanje. Karitativnost ni samo razdeljevanje dobrin, je poznavanje človeka v vsej njegovi polnosti in dostojanstvu. V studiu smo gostili izr. prof. dr. Katarino Lio Kompan Erzar, prof. dr. Tomaža Erzarja in prodekana, doc. dr. Tadeja Steguja. 

Odkrito o karitativnosti in humanitarnosti

Karitativno in humanitarno delo je strokovni študijski program na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, izpopolnjevanje, ki dopolnjuje in nadgrajuje univerzitetno ali visokošolsko izobrazbo, hkrati usmerja v specifično področje delovanja in razmišljanja. Karitativno delo predstavlja smer, ki s svojim teološkim in psihološko antropološkim pogledom omogoča specifično socialno, karitativno dejavnost. Na ravni izpopolnjevanja študenti pridobijo specializirana vedenja in veščine, ki dopolnjujejo njihovo osnovno znanje. Karitativnost ni samo razdeljevanje dobrin, je poznavanje človeka v vsej njegovi polnosti in dostojanstvu. V studiu smo gostili izr. prof. dr. Katarino Lio Kompan Erzar, prof. dr. Tomaža Erzarja in prodekana, doc. dr. Tadeja Steguja. 

družbaduhovnostizobraževanjeodnosipogovorsvetovanje

Via positiva

Odkrito o karitativnosti in humanitarnosti

Karitativno in humanitarno delo je strokovni študijski program na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, izpopolnjevanje, ki dopolnjuje in nadgrajuje univerzitetno ali visokošolsko izobrazbo, hkrati usmerja v specifično področje delovanja in razmišljanja. Karitativno delo predstavlja smer, ki s svojim teološkim in psihološko antropološkim pogledom omogoča specifično socialno, karitativno dejavnost. Na ravni izpopolnjevanja študenti pridobijo specializirana vedenja in veščine, ki dopolnjujejo njihovo osnovno znanje. Karitativnost ni samo razdeljevanje dobrin, je poznavanje človeka v vsej njegovi polnosti in dostojanstvu. V studiu smo gostili izr. prof. dr. Katarino Lio Kompan Erzar, prof. dr. Tomaža Erzarja in prodekana, doc. dr. Tadeja Steguja. 

VEČ ...|2. 9. 2021
Odkrito o karitativnosti in humanitarnosti

Karitativno in humanitarno delo je strokovni študijski program na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, izpopolnjevanje, ki dopolnjuje in nadgrajuje univerzitetno ali visokošolsko izobrazbo, hkrati usmerja v specifično področje delovanja in razmišljanja. Karitativno delo predstavlja smer, ki s svojim teološkim in psihološko antropološkim pogledom omogoča specifično socialno, karitativno dejavnost. Na ravni izpopolnjevanja študenti pridobijo specializirana vedenja in veščine, ki dopolnjujejo njihovo osnovno znanje. Karitativnost ni samo razdeljevanje dobrin, je poznavanje človeka v vsej njegovi polnosti in dostojanstvu. V studiu smo gostili izr. prof. dr. Katarino Lio Kompan Erzar, prof. dr. Tomaža Erzarja in prodekana, doc. dr. Tadeja Steguja. 

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjeodnosipogovorsvetovanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|2. 9. 2021
Inovacije na kmetiji Paldauf

Zgodovina Kmetije Paldauf sega daleč v leto 1875. Kmetijo je leta 2011 prevzel sin Igor, ob spoštovanju dolgoletne tradicije v razširjeni družini treh generacij iščejo tudi priložnosti za nove poti in za razvoj, danes je njihova domačija Ekološka kmetija

Inovacije na kmetiji Paldauf

Zgodovina Kmetije Paldauf sega daleč v leto 1875. Kmetijo je leta 2011 prevzel sin Igor, ob spoštovanju dolgoletne tradicije v razširjeni družini treh generacij iščejo tudi priložnosti za nove poti in za razvoj, danes je njihova domačija Ekološka kmetija

podjetništvokmetijstvodružba

Ni meje za dobre ideje

Inovacije na kmetiji Paldauf

Zgodovina Kmetije Paldauf sega daleč v leto 1875. Kmetijo je leta 2011 prevzel sin Igor, ob spoštovanju dolgoletne tradicije v razširjeni družini treh generacij iščejo tudi priložnosti za nove poti in za razvoj, danes je njihova domačija Ekološka kmetija

VEČ ...|2. 9. 2021
Inovacije na kmetiji Paldauf

Zgodovina Kmetije Paldauf sega daleč v leto 1875. Kmetijo je leta 2011 prevzel sin Igor, ob spoštovanju dolgoletne tradicije v razširjeni družini treh generacij iščejo tudi priložnosti za nove poti in za razvoj, danes je njihova domačija Ekološka kmetija

Nataša Ličen

podjetništvokmetijstvodružba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|31. 8. 2021
Pomen in izraznost obuval

Skozi zgodovino so obuvala pridobila širok nabor oblik, vsaka med njimi je po svoje odsev okolja in razmerij med ljudmi. Razmerje med ljudmi in obuvali je raznovrstno in večplastno, saj je podaljšek odnosov. Vsak je del širše univerzalne zgodbe o sobivanju nog in obuval. Ob razstavi, ki je bila na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju Bosi. Obuti. Sezuti. smo se pogovarjali z avtorico kustosinjo dr. Janjo Žagar.  

Pomen in izraznost obuval

Skozi zgodovino so obuvala pridobila širok nabor oblik, vsaka med njimi je po svoje odsev okolja in razmerij med ljudmi. Razmerje med ljudmi in obuvali je raznovrstno in večplastno, saj je podaljšek odnosov. Vsak je del širše univerzalne zgodbe o sobivanju nog in obuval. Ob razstavi, ki je bila na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju Bosi. Obuti. Sezuti. smo se pogovarjali z avtorico kustosinjo dr. Janjo Žagar.  

kulturadediščinazgodovinadružbaizročilo

Zakladi naše dediščine

Pomen in izraznost obuval

Skozi zgodovino so obuvala pridobila širok nabor oblik, vsaka med njimi je po svoje odsev okolja in razmerij med ljudmi. Razmerje med ljudmi in obuvali je raznovrstno in večplastno, saj je podaljšek odnosov. Vsak je del širše univerzalne zgodbe o sobivanju nog in obuval. Ob razstavi, ki je bila na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju Bosi. Obuti. Sezuti. smo se pogovarjali z avtorico kustosinjo dr. Janjo Žagar.  

VEČ ...|31. 8. 2021
Pomen in izraznost obuval

Skozi zgodovino so obuvala pridobila širok nabor oblik, vsaka med njimi je po svoje odsev okolja in razmerij med ljudmi. Razmerje med ljudmi in obuvali je raznovrstno in večplastno, saj je podaljšek odnosov. Vsak je del širše univerzalne zgodbe o sobivanju nog in obuval. Ob razstavi, ki je bila na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju Bosi. Obuti. Sezuti. smo se pogovarjali z avtorico kustosinjo dr. Janjo Žagar.  

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinadružbaizročilo

Sol in luč

VEČ ...|31. 8. 2021
Mali učbenik preživetja ...

… ki je takojšnja pomoč pri obremenitvah, travmah in podobnih težavah« smo predstavili v oddaji Sol in luč. Terapevtka, dr. Claudia Croos Müller je razvila posebno metodo, ki je preprosta, pa vendar učinkovita. 

Mali učbenik preživetja ...

… ki je takojšnja pomoč pri obremenitvah, travmah in podobnih težavah« smo predstavili v oddaji Sol in luč. Terapevtka, dr. Claudia Croos Müller je razvila posebno metodo, ki je preprosta, pa vendar učinkovita. 

družbaodnosivzgojazdravstvo

Sol in luč

Mali učbenik preživetja ...

… ki je takojšnja pomoč pri obremenitvah, travmah in podobnih težavah« smo predstavili v oddaji Sol in luč. Terapevtka, dr. Claudia Croos Müller je razvila posebno metodo, ki je preprosta, pa vendar učinkovita. 

VEČ ...|31. 8. 2021
Mali učbenik preživetja ...

… ki je takojšnja pomoč pri obremenitvah, travmah in podobnih težavah« smo predstavili v oddaji Sol in luč. Terapevtka, dr. Claudia Croos Müller je razvila posebno metodo, ki je preprosta, pa vendar učinkovita. 

Tadej Sadar

družbaodnosivzgojazdravstvo

Kultura odnosov

VEČ ...|31. 8. 2021
Silva Matos - stres ob spremembah

Peti torek v mesecu je prinesel oddajo Kultura odnosov ter z njo psihologinjo in psihoterapevtko Silvo Matos. Tokrat o stresih ob spremembah v našem življenju, o raznoraznih odhajanjih pa tudi o tem, kako postavljati mejo ljudem, ki se prilepijo na nas.

Silva Matos - stres ob spremembah

Peti torek v mesecu je prinesel oddajo Kultura odnosov ter z njo psihologinjo in psihoterapevtko Silvo Matos. Tokrat o stresih ob spremembah v našem življenju, o raznoraznih odhajanjih pa tudi o tem, kako postavljati mejo ljudem, ki se prilepijo na nas.

odnosidružba

Kultura odnosov

Silva Matos - stres ob spremembah

Peti torek v mesecu je prinesel oddajo Kultura odnosov ter z njo psihologinjo in psihoterapevtko Silvo Matos. Tokrat o stresih ob spremembah v našem življenju, o raznoraznih odhajanjih pa tudi o tem, kako postavljati mejo ljudem, ki se prilepijo na nas.

VEČ ...|31. 8. 2021
Silva Matos - stres ob spremembah

Peti torek v mesecu je prinesel oddajo Kultura odnosov ter z njo psihologinjo in psihoterapevtko Silvo Matos. Tokrat o stresih ob spremembah v našem življenju, o raznoraznih odhajanjih pa tudi o tem, kako postavljati mejo ljudem, ki se prilepijo na nas.

Radio Ognjišče

odnosidružba

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|30. 8. 2021
Stane Granda o političnem stanju in cepljenju

V tokratni oddaji smo gostili našega rednega gosta Staneta Grando, ki je komentiral stanje politike v Sloveniji, nekatere nerešene poboje v Kočevskem rogu in odnos Slovencev do cepljenja proti koronavirusu.

Stane Granda o političnem stanju in cepljenju

V tokratni oddaji smo gostili našega rednega gosta Staneta Grando, ki je komentiral stanje politike v Sloveniji, nekatere nerešene poboje v Kočevskem rogu in odnos Slovencev do cepljenja proti koronavirusu.

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Stane Granda o političnem stanju in cepljenju

V tokratni oddaji smo gostili našega rednega gosta Staneta Grando, ki je komentiral stanje politike v Sloveniji, nekatere nerešene poboje v Kočevskem rogu in odnos Slovencev do cepljenja proti koronavirusu.

VEČ ...|30. 8. 2021
Stane Granda o političnem stanju in cepljenju

V tokratni oddaji smo gostili našega rednega gosta Staneta Grando, ki je komentiral stanje politike v Sloveniji, nekatere nerešene poboje v Kočevskem rogu in odnos Slovencev do cepljenja proti koronavirusu.

Franci Trstenjak

politikadružbakomentar

Svetovalnica

VEČ ...|30. 8. 2021
Kaj je dobro vedeti pred klicem na št. 112?

Evropsko številko za klic v sili 112 uporabimo, ko potrebujemo nujno medicinsko pomoč, pomoč gasilcev, gorskih ali jamarskih reševalcev. Lansko leto so v vseh 13 regijskih centrih sprejeli več kot 515.000 klicev. Kdaj poklicati, kaj je pomembno sporočiti operaterju ob nesreči, kako poteka delo v ozadju? Z nami je bil vodja ljubljanskega centra za obveščanje Tilen Cestnik.

Kaj je dobro vedeti pred klicem na št. 112?

Evropsko številko za klic v sili 112 uporabimo, ko potrebujemo nujno medicinsko pomoč, pomoč gasilcev, gorskih ali jamarskih reševalcev. Lansko leto so v vseh 13 regijskih centrih sprejeli več kot 515.000 klicev. Kdaj poklicati, kaj je pomembno sporočiti operaterju ob nesreči, kako poteka delo v ozadju? Z nami je bil vodja ljubljanskega centra za obveščanje Tilen Cestnik.

svetovanjedružbanujna pomoč112reševanjecivilna zaščitagasilci

Svetovalnica

Kaj je dobro vedeti pred klicem na št. 112?

Evropsko številko za klic v sili 112 uporabimo, ko potrebujemo nujno medicinsko pomoč, pomoč gasilcev, gorskih ali jamarskih reševalcev. Lansko leto so v vseh 13 regijskih centrih sprejeli več kot 515.000 klicev. Kdaj poklicati, kaj je pomembno sporočiti operaterju ob nesreči, kako poteka delo v ozadju? Z nami je bil vodja ljubljanskega centra za obveščanje Tilen Cestnik.

VEČ ...|30. 8. 2021
Kaj je dobro vedeti pred klicem na št. 112?

Evropsko številko za klic v sili 112 uporabimo, ko potrebujemo nujno medicinsko pomoč, pomoč gasilcev, gorskih ali jamarskih reševalcev. Lansko leto so v vseh 13 regijskih centrih sprejeli več kot 515.000 klicev. Kdaj poklicati, kaj je pomembno sporočiti operaterju ob nesreči, kako poteka delo v ozadju? Z nami je bil vodja ljubljanskega centra za obveščanje Tilen Cestnik.

Radio Ognjišče

svetovanjedružbanujna pomoč112reševanjecivilna zaščitagasilci

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|30. 8. 2021
Otroška pesmarica

Oddajo o ljudski glasbi smo posvetili otroškemu ljudskemu izročilu. Z upanjem, da bodo prizadevni mentorji znanje in vedenje o otroškem ljudskem izročilu z odgovornostjo, zavzetostjo in strastjo lahko prenašali na svoje varovance v vrtcih, šolah ter kulturnih in folklornih društvih. V pomoč so jim lahko pesmi, izštevanke, zbadljivke, uspavanke in prstne igre, zbrane v Otroški pesmarici 1 in 2, katerima sta pridani tudi zgoščenki. Pod njo se podpisuje soavtorica dr. Urša Šivic, sodelavka Glasbenonarodopisnega inštituta v Ljubljani.

Otroška pesmarica

Oddajo o ljudski glasbi smo posvetili otroškemu ljudskemu izročilu. Z upanjem, da bodo prizadevni mentorji znanje in vedenje o otroškem ljudskem izročilu z odgovornostjo, zavzetostjo in strastjo lahko prenašali na svoje varovance v vrtcih, šolah ter kulturnih in folklornih društvih. V pomoč so jim lahko pesmi, izštevanke, zbadljivke, uspavanke in prstne igre, zbrane v Otroški pesmarici 1 in 2, katerima sta pridani tudi zgoščenki. Pod njo se podpisuje soavtorica dr. Urša Šivic, sodelavka Glasbenonarodopisnega inštituta v Ljubljani.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Otroška pesmarica

Oddajo o ljudski glasbi smo posvetili otroškemu ljudskemu izročilu. Z upanjem, da bodo prizadevni mentorji znanje in vedenje o otroškem ljudskem izročilu z odgovornostjo, zavzetostjo in strastjo lahko prenašali na svoje varovance v vrtcih, šolah ter kulturnih in folklornih društvih. V pomoč so jim lahko pesmi, izštevanke, zbadljivke, uspavanke in prstne igre, zbrane v Otroški pesmarici 1 in 2, katerima sta pridani tudi zgoščenki. Pod njo se podpisuje soavtorica dr. Urša Šivic, sodelavka Glasbenonarodopisnega inštituta v Ljubljani.

VEČ ...|30. 8. 2021
Otroška pesmarica

Oddajo o ljudski glasbi smo posvetili otroškemu ljudskemu izročilu. Z upanjem, da bodo prizadevni mentorji znanje in vedenje o otroškem ljudskem izročilu z odgovornostjo, zavzetostjo in strastjo lahko prenašali na svoje varovance v vrtcih, šolah ter kulturnih in folklornih društvih. V pomoč so jim lahko pesmi, izštevanke, zbadljivke, uspavanke in prstne igre, zbrane v Otroški pesmarici 1 in 2, katerima sta pridani tudi zgoščenki. Pod njo se podpisuje soavtorica dr. Urša Šivic, sodelavka Glasbenonarodopisnega inštituta v Ljubljani.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Komentar Domovina.je

VEČ ...|30. 8. 2021
Milena Miklavčič: Ob ravnatelju iz Prebolda se moramo vprašati, koliko znanja imajo učitelji in s čim polnijo glave našim otrokom

Zadnje tedne se zdi, kot da so tisti, ki vidijo na vsakem koraku marsovčke in fašizem in oni, ki se pred njimi branijo, zakopali bojne sekire. Rokave so namreč zavihali cepljeni in necepljeni, in to zelo glasno, brezobzirno in tudi nekulturno. Zanimivo je, da so se tako imenovani ”levi in desni” v tem boju precej pomešali med seboj. Med njimi so tako dvojni doktorji znanosti, zdravniki, učitelji, politiki, frizerke, kot tudi fitnes trenerji, sindikalisti… Naletimo še na pravnike, a ti so, malo za šalo, malo zares, v anticepilskem gibanju bržkone odkrili zlato jamo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milena Miklavčič: Ob ravnatelju iz Prebolda se moramo vprašati, koliko znanja imajo učitelji in s čim polnijo glave našim otrokom

Zadnje tedne se zdi, kot da so tisti, ki vidijo na vsakem koraku marsovčke in fašizem in oni, ki se pred njimi branijo, zakopali bojne sekire. Rokave so namreč zavihali cepljeni in necepljeni, in to zelo glasno, brezobzirno in tudi nekulturno. Zanimivo je, da so se tako imenovani ”levi in desni” v tem boju precej pomešali med seboj. Med njimi so tako dvojni doktorji znanosti, zdravniki, učitelji, politiki, frizerke, kot tudi fitnes trenerji, sindikalisti… Naletimo še na pravnike, a ti so, malo za šalo, malo zares, v anticepilskem gibanju bržkone odkrili zlato jamo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Milena Miklavčič: Ob ravnatelju iz Prebolda se moramo vprašati, koliko znanja imajo učitelji in s čim polnijo glave našim otrokom

Zadnje tedne se zdi, kot da so tisti, ki vidijo na vsakem koraku marsovčke in fašizem in oni, ki se pred njimi branijo, zakopali bojne sekire. Rokave so namreč zavihali cepljeni in necepljeni, in to zelo glasno, brezobzirno in tudi nekulturno. Zanimivo je, da so se tako imenovani ”levi in desni” v tem boju precej pomešali med seboj. Med njimi so tako dvojni doktorji znanosti, zdravniki, učitelji, politiki, frizerke, kot tudi fitnes trenerji, sindikalisti… Naletimo še na pravnike, a ti so, malo za šalo, malo zares, v anticepilskem gibanju bržkone odkrili zlato jamo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|30. 8. 2021
Milena Miklavčič: Ob ravnatelju iz Prebolda se moramo vprašati, koliko znanja imajo učitelji in s čim polnijo glave našim otrokom

Zadnje tedne se zdi, kot da so tisti, ki vidijo na vsakem koraku marsovčke in fašizem in oni, ki se pred njimi branijo, zakopali bojne sekire. Rokave so namreč zavihali cepljeni in necepljeni, in to zelo glasno, brezobzirno in tudi nekulturno. Zanimivo je, da so se tako imenovani ”levi in desni” v tem boju precej pomešali med seboj. Med njimi so tako dvojni doktorji znanosti, zdravniki, učitelji, politiki, frizerke, kot tudi fitnes trenerji, sindikalisti… Naletimo še na pravnike, a ti so, malo za šalo, malo zares, v anticepilskem gibanju bržkone odkrili zlato jamo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Milena Miklavčič

komentarpolitikadružba

Z ljudmi na poti

VEČ ...|29. 8. 2021
Mariana Veiga, Brazilka v Sloveniji

Gostili smo Mariano Veiga, ki se je pred pandemijo iz Brazilije preselila v Slovenijo. Sprva je njena družina bila odločena oditi na Finsko, a je ob obisku naše države odločitev spremenila. Slovenijo zdaj doživlja kot svoj dom.

Mariana Veiga, Brazilka v Sloveniji

Gostili smo Mariano Veiga, ki se je pred pandemijo iz Brazilije preselila v Slovenijo. Sprva je njena družina bila odločena oditi na Finsko, a je ob obisku naše države odločitev spremenila. Slovenijo zdaj doživlja kot svoj dom.

družbainfo

Z ljudmi na poti

Mariana Veiga, Brazilka v Sloveniji

Gostili smo Mariano Veiga, ki se je pred pandemijo iz Brazilije preselila v Slovenijo. Sprva je njena družina bila odločena oditi na Finsko, a je ob obisku naše države odločitev spremenila. Slovenijo zdaj doživlja kot svoj dom.

VEČ ...|29. 8. 2021
Mariana Veiga, Brazilka v Sloveniji

Gostili smo Mariano Veiga, ki se je pred pandemijo iz Brazilije preselila v Slovenijo. Sprva je njena družina bila odločena oditi na Finsko, a je ob obisku naše države odločitev spremenila. Slovenijo zdaj doživlja kot svoj dom.

Andrej Šinko

družbainfo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|29. 8. 2021
Rast 49 v Sloveniji

V Sloveniji so bili to poletje tudi lanski maturantje iz Argentine, skupina Rast 49. O vtisih so spregovorili za našo oddajo. Slišali ste tudi o 2. jezikovno-počitniških dnevih za repatriirane iz Venezuele, ki jih je pripravil Svetovni slovenski kongres. 

Rast 49 v Sloveniji

V Sloveniji so bili to poletje tudi lanski maturantje iz Argentine, skupina Rast 49. O vtisih so spregovorili za našo oddajo. Slišali ste tudi o 2. jezikovno-počitniških dnevih za repatriirane iz Venezuele, ki jih je pripravil Svetovni slovenski kongres. 

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Rast 49 v Sloveniji

V Sloveniji so bili to poletje tudi lanski maturantje iz Argentine, skupina Rast 49. O vtisih so spregovorili za našo oddajo. Slišali ste tudi o 2. jezikovno-počitniških dnevih za repatriirane iz Venezuele, ki jih je pripravil Svetovni slovenski kongres. 

VEČ ...|29. 8. 2021
Rast 49 v Sloveniji

V Sloveniji so bili to poletje tudi lanski maturantje iz Argentine, skupina Rast 49. O vtisih so spregovorili za našo oddajo. Slišali ste tudi o 2. jezikovno-počitniških dnevih za repatriirane iz Venezuele, ki jih je pripravil Svetovni slovenski kongres. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Iz naših krajev

VEČ ...|28. 8. 2021
Škocjan, Murska Sobota, Veržej

Spregovorili smo o aktualnih projektih v občini Škocjan, pogledali smo v Prekmurje, ki ponuja številne turistične znamenitosti, in obiskali Zavod Marianum v Veržeju ter predstavili njegovo delovanje, na katerega je močno vplivala epidemija.

Škocjan, Murska Sobota, Veržej

Spregovorili smo o aktualnih projektih v občini Škocjan, pogledali smo v Prekmurje, ki ponuja številne turistične znamenitosti, in obiskali Zavod Marianum v Veržeju ter predstavili njegovo delovanje, na katerega je močno vplivala epidemija.

politikadružbainfoSlovenija

Iz naših krajev

Škocjan, Murska Sobota, Veržej

Spregovorili smo o aktualnih projektih v občini Škocjan, pogledali smo v Prekmurje, ki ponuja številne turistične znamenitosti, in obiskali Zavod Marianum v Veržeju ter predstavili njegovo delovanje, na katerega je močno vplivala epidemija.

VEČ ...|28. 8. 2021
Škocjan, Murska Sobota, Veržej

Spregovorili smo o aktualnih projektih v občini Škocjan, pogledali smo v Prekmurje, ki ponuja številne turistične znamenitosti, in obiskali Zavod Marianum v Veržeju ter predstavili njegovo delovanje, na katerega je močno vplivala epidemija.

Andrej Šinko

politikadružbainfoSlovenija

Mladoskop

VEČ ...|27. 8. 2021
Kaja Bukovec in Marko Javeršek

Za grafično podobo pri Katoliški mladini že dlje časa skrbita in jo razvijata Kaja Bukovec in Marko Javeršek, ki sta po študiju dve leti svoje znanje izpopolnjevala na Portugalskem. Opisala sta idejno zasnovo zunanje vizualne podobe Stične mladih 2021.   

Kaja Bukovec in Marko Javeršek

Za grafično podobo pri Katoliški mladini že dlje časa skrbita in jo razvijata Kaja Bukovec in Marko Javeršek, ki sta po študiju dve leti svoje znanje izpopolnjevala na Portugalskem. Opisala sta idejno zasnovo zunanje vizualne podobe Stične mladih 2021.   

mladidružbaduhovnostodnosipogovor

Mladoskop

Kaja Bukovec in Marko Javeršek

Za grafično podobo pri Katoliški mladini že dlje časa skrbita in jo razvijata Kaja Bukovec in Marko Javeršek, ki sta po študiju dve leti svoje znanje izpopolnjevala na Portugalskem. Opisala sta idejno zasnovo zunanje vizualne podobe Stične mladih 2021.   

VEČ ...|27. 8. 2021
Kaja Bukovec in Marko Javeršek

Za grafično podobo pri Katoliški mladini že dlje časa skrbita in jo razvijata Kaja Bukovec in Marko Javeršek, ki sta po študiju dve leti svoje znanje izpopolnjevala na Portugalskem. Opisala sta idejno zasnovo zunanje vizualne podobe Stične mladih 2021.   

Nataša Ličen

mladidružbaduhovnostodnosipogovor

Komentar tedna

VEČ ...|27. 8. 2021
Jasna Korbar: V nestrpnem pričakovanju novega šolskega leta

Mesec september, ali kot mu ljudsko rečemo kimavec, naznanja konec sproščenega poletja in obrača naš vsakdanjik v delovno rutino. Središče življenjskega utripa postanejo šole, vrtci, fakultete, ki široko odpirajo vrata. Začetek je vedno poln pričakovanj, ambicij, iskanj tako v primarnih družinah, kot v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Vsako šolsko leto je zgodba zase, z novimi, zahtevnejšimi vsebinami, številnimi dogodki, zapleti in razpleti ter težko pričakovanim zaključkom.

Z novim šolskim letom pa stopamo tudi v šolo vere. Naj bodo naša dejanja, dejanja izpolnjevanja Božjega načrta.

Komentar je pripravila profesorica kemije Jasna Korbar.

Jasna Korbar: V nestrpnem pričakovanju novega šolskega leta

Mesec september, ali kot mu ljudsko rečemo kimavec, naznanja konec sproščenega poletja in obrača naš vsakdanjik v delovno rutino. Središče življenjskega utripa postanejo šole, vrtci, fakultete, ki široko odpirajo vrata. Začetek je vedno poln pričakovanj, ambicij, iskanj tako v primarnih družinah, kot v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Vsako šolsko leto je zgodba zase, z novimi, zahtevnejšimi vsebinami, številnimi dogodki, zapleti in razpleti ter težko pričakovanim zaključkom.

Z novim šolskim letom pa stopamo tudi v šolo vere. Naj bodo naša dejanja, dejanja izpolnjevanja Božjega načrta.

Komentar je pripravila profesorica kemije Jasna Korbar.

komentardružbamladiotrocivzgojašola

Komentar tedna

Jasna Korbar: V nestrpnem pričakovanju novega šolskega leta

Mesec september, ali kot mu ljudsko rečemo kimavec, naznanja konec sproščenega poletja in obrača naš vsakdanjik v delovno rutino. Središče življenjskega utripa postanejo šole, vrtci, fakultete, ki široko odpirajo vrata. Začetek je vedno poln pričakovanj, ambicij, iskanj tako v primarnih družinah, kot v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Vsako šolsko leto je zgodba zase, z novimi, zahtevnejšimi vsebinami, številnimi dogodki, zapleti in razpleti ter težko pričakovanim zaključkom.

Z novim šolskim letom pa stopamo tudi v šolo vere. Naj bodo naša dejanja, dejanja izpolnjevanja Božjega načrta.

Komentar je pripravila profesorica kemije Jasna Korbar.

VEČ ...|27. 8. 2021
Jasna Korbar: V nestrpnem pričakovanju novega šolskega leta

Mesec september, ali kot mu ljudsko rečemo kimavec, naznanja konec sproščenega poletja in obrača naš vsakdanjik v delovno rutino. Središče življenjskega utripa postanejo šole, vrtci, fakultete, ki široko odpirajo vrata. Začetek je vedno poln pričakovanj, ambicij, iskanj tako v primarnih družinah, kot v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Vsako šolsko leto je zgodba zase, z novimi, zahtevnejšimi vsebinami, številnimi dogodki, zapleti in razpleti ter težko pričakovanim zaključkom.

Z novim šolskim letom pa stopamo tudi v šolo vere. Naj bodo naša dejanja, dejanja izpolnjevanja Božjega načrta.

Komentar je pripravila profesorica kemije Jasna Korbar.

Jasna Korbar

komentardružbamladiotrocivzgojašola

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 8. 2021
Dr. Vladimir Prebilič o Afganistanu

Po terorističnih akcijah v neposredni bližini kabulskega letališča se pojavlja vse več vprašanj o varnostnih razmerah in pričakovanem razvoju dogodkov. O omenjenem je za naš radio spregovoril obramboslovec dr. Vladimir Prebilič, ki ocenjuje, da bi se varnostne razmere lahko izboljšale, ko bodo talibani nadzorovali območje, skrbi pa ga talibansko ravnanje, ki je drugačno, kot je bilo sprva prikazano.



 

Dr. Vladimir Prebilič o Afganistanu

Po terorističnih akcijah v neposredni bližini kabulskega letališča se pojavlja vse več vprašanj o varnostnih razmerah in pričakovanem razvoju dogodkov. O omenjenem je za naš radio spregovoril obramboslovec dr. Vladimir Prebilič, ki ocenjuje, da bi se varnostne razmere lahko izboljšale, ko bodo talibani nadzorovali območje, skrbi pa ga talibansko ravnanje, ki je drugačno, kot je bilo sprva prikazano.



 

infodružbakomentarpolitika

Informativni prispevki

Dr. Vladimir Prebilič o Afganistanu

Po terorističnih akcijah v neposredni bližini kabulskega letališča se pojavlja vse več vprašanj o varnostnih razmerah in pričakovanem razvoju dogodkov. O omenjenem je za naš radio spregovoril obramboslovec dr. Vladimir Prebilič, ki ocenjuje, da bi se varnostne razmere lahko izboljšale, ko bodo talibani nadzorovali območje, skrbi pa ga talibansko ravnanje, ki je drugačno, kot je bilo sprva prikazano.



 

VEČ ...|27. 8. 2021
Dr. Vladimir Prebilič o Afganistanu

Po terorističnih akcijah v neposredni bližini kabulskega letališča se pojavlja vse več vprašanj o varnostnih razmerah in pričakovanem razvoju dogodkov. O omenjenem je za naš radio spregovoril obramboslovec dr. Vladimir Prebilič, ki ocenjuje, da bi se varnostne razmere lahko izboljšale, ko bodo talibani nadzorovali območje, skrbi pa ga talibansko ravnanje, ki je drugačno, kot je bilo sprva prikazano.



 

Radio Ognjišče

infodružbakomentarpolitika

Svetovalnica

VEČ ...|26. 8. 2021
Bonton - kultura vedenja

V Svetovalnici je bila z nami strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.

Bonton - kultura vedenja

V Svetovalnici je bila z nami strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.

svetovanjekulturadružbaodnosi

Svetovalnica

Bonton - kultura vedenja

V Svetovalnici je bila z nami strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.

VEČ ...|26. 8. 2021
Bonton - kultura vedenja

V Svetovalnici je bila z nami strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.

Marjan Bunič

svetovanjekulturadružbaodnosi

Via positiva

VEČ ...|26. 8. 2021
Moč moškega žalovanja

V življenju se srečujemo s številnimi izgubami. Pogosto je še težje zaradi stereotipov. Mednje sodi nekakšna pregovorna trdnost in neomajnost moških, ki v preizkušnjah ne kažejo ranljivosti. Vendar je to zmotno in za moške škodljivo. O moškem žalovanju smo govorili s predstavnikoma Slovenskega društva Hospic, Edinom Durakovičem, vodjo programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov, Miralemom Zecem, zunanjim sodelavcem in vodjo prostovoljcev pri Ombočni enoti Ljubljana ter Matejem Delakordo, soustanoviteljem platforme oziroma projekta Moške skupine

Moč moškega žalovanja

V življenju se srečujemo s številnimi izgubami. Pogosto je še težje zaradi stereotipov. Mednje sodi nekakšna pregovorna trdnost in neomajnost moških, ki v preizkušnjah ne kažejo ranljivosti. Vendar je to zmotno in za moške škodljivo. O moškem žalovanju smo govorili s predstavnikoma Slovenskega društva Hospic, Edinom Durakovičem, vodjo programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov, Miralemom Zecem, zunanjim sodelavcem in vodjo prostovoljcev pri Ombočni enoti Ljubljana ter Matejem Delakordo, soustanoviteljem platforme oziroma projekta Moške skupine

družbapogovorodnosisvetovanjeizobraževanje

Via positiva

Moč moškega žalovanja

V življenju se srečujemo s številnimi izgubami. Pogosto je še težje zaradi stereotipov. Mednje sodi nekakšna pregovorna trdnost in neomajnost moških, ki v preizkušnjah ne kažejo ranljivosti. Vendar je to zmotno in za moške škodljivo. O moškem žalovanju smo govorili s predstavnikoma Slovenskega društva Hospic, Edinom Durakovičem, vodjo programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov, Miralemom Zecem, zunanjim sodelavcem in vodjo prostovoljcev pri Ombočni enoti Ljubljana ter Matejem Delakordo, soustanoviteljem platforme oziroma projekta Moške skupine

VEČ ...|26. 8. 2021
Moč moškega žalovanja

V življenju se srečujemo s številnimi izgubami. Pogosto je še težje zaradi stereotipov. Mednje sodi nekakšna pregovorna trdnost in neomajnost moških, ki v preizkušnjah ne kažejo ranljivosti. Vendar je to zmotno in za moške škodljivo. O moškem žalovanju smo govorili s predstavnikoma Slovenskega društva Hospic, Edinom Durakovičem, vodjo programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov, Miralemom Zecem, zunanjim sodelavcem in vodjo prostovoljcev pri Ombočni enoti Ljubljana ter Matejem Delakordo, soustanoviteljem platforme oziroma projekta Moške skupine

Nataša Ličen

družbapogovorodnosisvetovanjeizobraževanje

Komentar Družina

VEČ ...|26. 8. 2021
Cepljenje DA ali NE

Proti boleznim, ki jih povzročajo patogeni (mikroorganizmi) se borimo s cepljenjem, zdravili in preventivnimi ukrepi, kot je uporaba mask, razkuževanje rok in priporočena fizična razdalja. Med pomembne virusne bolezni spada tudi covid 19, ki je izbruhnil decembra 2019 na Kitajskem in se je v Slovenijo razširil 4. marca 2020. Vlada RS je začela takoj sprejemati ukrepe za zajezitev epidemije, NIJZ pa je ljudi začel vabiti k cepljenju. Kljub temu da je epidemija nevarna, da je umrljivost visoka ...

Celoten kometnar, ki ga je napisal Stanislav Slatinek, si lahko preberete v aktualni številki tednika Družina ali na spletni strani založbe Družina.

Cepljenje DA ali NE

Proti boleznim, ki jih povzročajo patogeni (mikroorganizmi) se borimo s cepljenjem, zdravili in preventivnimi ukrepi, kot je uporaba mask, razkuževanje rok in priporočena fizična razdalja. Med pomembne virusne bolezni spada tudi covid 19, ki je izbruhnil decembra 2019 na Kitajskem in se je v Slovenijo razširil 4. marca 2020. Vlada RS je začela takoj sprejemati ukrepe za zajezitev epidemije, NIJZ pa je ljudi začel vabiti k cepljenju. Kljub temu da je epidemija nevarna, da je umrljivost visoka ...

Celoten kometnar, ki ga je napisal Stanislav Slatinek, si lahko preberete v aktualni številki tednika Družina ali na spletni strani založbe Družina.

komentarkoronavirusdružba

Komentar Družina

Cepljenje DA ali NE

Proti boleznim, ki jih povzročajo patogeni (mikroorganizmi) se borimo s cepljenjem, zdravili in preventivnimi ukrepi, kot je uporaba mask, razkuževanje rok in priporočena fizična razdalja. Med pomembne virusne bolezni spada tudi covid 19, ki je izbruhnil decembra 2019 na Kitajskem in se je v Slovenijo razširil 4. marca 2020. Vlada RS je začela takoj sprejemati ukrepe za zajezitev epidemije, NIJZ pa je ljudi začel vabiti k cepljenju. Kljub temu da je epidemija nevarna, da je umrljivost visoka ...

Celoten kometnar, ki ga je napisal Stanislav Slatinek, si lahko preberete v aktualni številki tednika Družina ali na spletni strani založbe Družina.

VEČ ...|26. 8. 2021
Cepljenje DA ali NE

Proti boleznim, ki jih povzročajo patogeni (mikroorganizmi) se borimo s cepljenjem, zdravili in preventivnimi ukrepi, kot je uporaba mask, razkuževanje rok in priporočena fizična razdalja. Med pomembne virusne bolezni spada tudi covid 19, ki je izbruhnil decembra 2019 na Kitajskem in se je v Slovenijo razširil 4. marca 2020. Vlada RS je začela takoj sprejemati ukrepe za zajezitev epidemije, NIJZ pa je ljudi začel vabiti k cepljenju. Kljub temu da je epidemija nevarna, da je umrljivost visoka ...

Celoten kometnar, ki ga je napisal Stanislav Slatinek, si lahko preberete v aktualni številki tednika Družina ali na spletni strani založbe Družina.

Stanislav Slatinek

komentarkoronavirusdružba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|24. 8. 2021
Botanični vrt Sežana ob vili Mirasasso

Botanični vrt ob vili Mirasasso ni mestni park. Je umetnost človeka, narave in časa in je zato zaščitena vrednota. Je sežanska dolžnost, kraška znamenitost in državni ponos, vreden obzirnega občudovanja. Je prostor namenjen ljudem. Domačinom in obiskovalcem, da pridejo in začutijo, česar v mestnih parkih ni moč dojeti. Da spoznajo, razumejo in ohranijo veličino narave in kulture. Veličino, zgrajeno za velike stvari. Vrt je predstavila vodja Marjetka Kljun Terčon

Botanični vrt Sežana ob vili Mirasasso

Botanični vrt ob vili Mirasasso ni mestni park. Je umetnost človeka, narave in časa in je zato zaščitena vrednota. Je sežanska dolžnost, kraška znamenitost in državni ponos, vreden obzirnega občudovanja. Je prostor namenjen ljudem. Domačinom in obiskovalcem, da pridejo in začutijo, česar v mestnih parkih ni moč dojeti. Da spoznajo, razumejo in ohranijo veličino narave in kulture. Veličino, zgrajeno za velike stvari. Vrt je predstavila vodja Marjetka Kljun Terčon

kulturanaravadediščinazgodovinadružba

Zakladi naše dediščine

Botanični vrt Sežana ob vili Mirasasso

Botanični vrt ob vili Mirasasso ni mestni park. Je umetnost človeka, narave in časa in je zato zaščitena vrednota. Je sežanska dolžnost, kraška znamenitost in državni ponos, vreden obzirnega občudovanja. Je prostor namenjen ljudem. Domačinom in obiskovalcem, da pridejo in začutijo, česar v mestnih parkih ni moč dojeti. Da spoznajo, razumejo in ohranijo veličino narave in kulture. Veličino, zgrajeno za velike stvari. Vrt je predstavila vodja Marjetka Kljun Terčon

VEČ ...|24. 8. 2021
Botanični vrt Sežana ob vili Mirasasso

Botanični vrt ob vili Mirasasso ni mestni park. Je umetnost človeka, narave in časa in je zato zaščitena vrednota. Je sežanska dolžnost, kraška znamenitost in državni ponos, vreden obzirnega občudovanja. Je prostor namenjen ljudem. Domačinom in obiskovalcem, da pridejo in začutijo, česar v mestnih parkih ni moč dojeti. Da spoznajo, razumejo in ohranijo veličino narave in kulture. Veličino, zgrajeno za velike stvari. Vrt je predstavila vodja Marjetka Kljun Terčon

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinazgodovinadružba

Sol in luč

VEČ ...|24. 8. 2021
Elizabeth Lukas: Pandemija in duševnost - Poti do krepitve duševne odpornosti.

“Skrajna stiska izkristalizira jedro človeškosti. Krize praviloma odkrijejo tisto, kar že dolgo ni bilo v redu.” Misli sta iz knjige z naslovom Pandemija in duševnost avtorjev Elizabeth Lukas in Reinhardta Wurzla, ki je izšla v sodelovanju Založbe Novi svet in Inštituta Antona Trstenjaka.

Elizabeth Lukas: Pandemija in duševnost - Poti do krepitve duševne odpornosti.

“Skrajna stiska izkristalizira jedro človeškosti. Krize praviloma odkrijejo tisto, kar že dolgo ni bilo v redu.” Misli sta iz knjige z naslovom Pandemija in duševnost avtorjev Elizabeth Lukas in Reinhardta Wurzla, ki je izšla v sodelovanju Založbe Novi svet in Inštituta Antona Trstenjaka.

družbakoronavirusodnosisvetovanje

Sol in luč

Elizabeth Lukas: Pandemija in duševnost - Poti do krepitve duševne odpornosti.

“Skrajna stiska izkristalizira jedro človeškosti. Krize praviloma odkrijejo tisto, kar že dolgo ni bilo v redu.” Misli sta iz knjige z naslovom Pandemija in duševnost avtorjev Elizabeth Lukas in Reinhardta Wurzla, ki je izšla v sodelovanju Založbe Novi svet in Inštituta Antona Trstenjaka.

VEČ ...|24. 8. 2021
Elizabeth Lukas: Pandemija in duševnost - Poti do krepitve duševne odpornosti.

“Skrajna stiska izkristalizira jedro človeškosti. Krize praviloma odkrijejo tisto, kar že dolgo ni bilo v redu.” Misli sta iz knjige z naslovom Pandemija in duševnost avtorjev Elizabeth Lukas in Reinhardta Wurzla, ki je izšla v sodelovanju Založbe Novi svet in Inštituta Antona Trstenjaka.

Tadej Sadar

družbakoronavirusodnosisvetovanje

Informativne oddaje

VEČ ...|24. 8. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 24. 8.

Nadškof Zore: Smrt žrtev totalitarizmov v spominu živih, bi bila še bolj tragična.

Vandalizem v samostanu Tabga ob Tiberijskem jezeru.

Kmalu ukinjena letalska družba Alitalia, ki je zadnje štiri papeže prepeljala v 171 držav.

Globalna kampanja v podporo afganistanskim ženskam.

Novice iz življenja Cerkve dne 24. 8.

Nadškof Zore: Smrt žrtev totalitarizmov v spominu živih, bi bila še bolj tragična.

Vandalizem v samostanu Tabga ob Tiberijskem jezeru.

Kmalu ukinjena letalska družba Alitalia, ki je zadnje štiri papeže prepeljala v 171 držav.

Globalna kampanja v podporo afganistanskim ženskam.

infonovicecerkev

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 24. 8.

Nadškof Zore: Smrt žrtev totalitarizmov v spominu živih, bi bila še bolj tragična.

Vandalizem v samostanu Tabga ob Tiberijskem jezeru.

Kmalu ukinjena letalska družba Alitalia, ki je zadnje štiri papeže prepeljala v 171 držav.

Globalna kampanja v podporo afganistanskim ženskam.

VEČ ...|24. 8. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 24. 8.

Nadškof Zore: Smrt žrtev totalitarizmov v spominu živih, bi bila še bolj tragična.

Vandalizem v samostanu Tabga ob Tiberijskem jezeru.

Kmalu ukinjena letalska družba Alitalia, ki je zadnje štiri papeže prepeljala v 171 držav.

Globalna kampanja v podporo afganistanskim ženskam.

Radio Ognjišče

infonovicecerkev

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|23. 8. 2021
Branko Cestnik

V tokratni oddaji je naš gost pater klaretinec Branko Cestnik komentiral aktualno družbeno politično dogajanje doma in v svetu. Glavne teme pogovora so tako bile:

  • dan spomina na žrtve totalitarizma
  • umik ameriških sil iz Afganistana in lahka zmaga talibanov
  • koronaskepticizem in njegove posledice
  • nedavno neprimerno obnašanje t.i. “petkovih kolesarjev” ob srečanju s člani aktualne vlade RS pri koči na Kredarici pod Triglavom.

Branko Cestnik

V tokratni oddaji je naš gost pater klaretinec Branko Cestnik komentiral aktualno družbeno politično dogajanje doma in v svetu. Glavne teme pogovora so tako bile:

  • dan spomina na žrtve totalitarizma
  • umik ameriških sil iz Afganistana in lahka zmaga talibanov
  • koronaskepticizem in njegove posledice
  • nedavno neprimerno obnašanje t.i. “petkovih kolesarjev” ob srečanju s člani aktualne vlade RS pri koči na Kredarici pod Triglavom.

politikadružbasvet

Spoznanje več, predsodek manj

Branko Cestnik

V tokratni oddaji je naš gost pater klaretinec Branko Cestnik komentiral aktualno družbeno politično dogajanje doma in v svetu. Glavne teme pogovora so tako bile:

  • dan spomina na žrtve totalitarizma
  • umik ameriških sil iz Afganistana in lahka zmaga talibanov
  • koronaskepticizem in njegove posledice
  • nedavno neprimerno obnašanje t.i. “petkovih kolesarjev” ob srečanju s člani aktualne vlade RS pri koči na Kredarici pod Triglavom.
VEČ ...|23. 8. 2021
Branko Cestnik

V tokratni oddaji je naš gost pater klaretinec Branko Cestnik komentiral aktualno družbeno politično dogajanje doma in v svetu. Glavne teme pogovora so tako bile:

  • dan spomina na žrtve totalitarizma
  • umik ameriških sil iz Afganistana in lahka zmaga talibanov
  • koronaskepticizem in njegove posledice
  • nedavno neprimerno obnašanje t.i. “petkovih kolesarjev” ob srečanju s člani aktualne vlade RS pri koči na Kredarici pod Triglavom.

Jože Bartolj

politikadružbasvet

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|23. 8. 2021
30 let Marko bande 2. del

Tokrat smo v oddaji o ljudski glasbi namenili prostor prekmurski skupini Marko bandi, ki vstopa v 31-o leto delovanja. Ker skupina lani okroglega jubileja zaradi epidemioloških razmer ni mogla obeležiti, praznuje letos … Ob tej priložnosti so izdali tretjo zgoščenko »Tresti«. Pet članov je stopilo pred mikrofon in slikovito predstavilo prehojeno pot skupine. V prejšnji oddaji nas je skozi pogovorni del vodil ustanovni član skupine, Slavko Petek. Tokrat so besedo prevzeli Boštjan Rous, Tomaž Rauch, Miha Kavaš in Andi Sobočan.

30 let Marko bande 2. del

Tokrat smo v oddaji o ljudski glasbi namenili prostor prekmurski skupini Marko bandi, ki vstopa v 31-o leto delovanja. Ker skupina lani okroglega jubileja zaradi epidemioloških razmer ni mogla obeležiti, praznuje letos … Ob tej priložnosti so izdali tretjo zgoščenko »Tresti«. Pet članov je stopilo pred mikrofon in slikovito predstavilo prehojeno pot skupine. V prejšnji oddaji nas je skozi pogovorni del vodil ustanovni član skupine, Slavko Petek. Tokrat so besedo prevzeli Boštjan Rous, Tomaž Rauch, Miha Kavaš in Andi Sobočan.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

30 let Marko bande 2. del

Tokrat smo v oddaji o ljudski glasbi namenili prostor prekmurski skupini Marko bandi, ki vstopa v 31-o leto delovanja. Ker skupina lani okroglega jubileja zaradi epidemioloških razmer ni mogla obeležiti, praznuje letos … Ob tej priložnosti so izdali tretjo zgoščenko »Tresti«. Pet članov je stopilo pred mikrofon in slikovito predstavilo prehojeno pot skupine. V prejšnji oddaji nas je skozi pogovorni del vodil ustanovni član skupine, Slavko Petek. Tokrat so besedo prevzeli Boštjan Rous, Tomaž Rauch, Miha Kavaš in Andi Sobočan.

VEČ ...|23. 8. 2021
30 let Marko bande 2. del

Tokrat smo v oddaji o ljudski glasbi namenili prostor prekmurski skupini Marko bandi, ki vstopa v 31-o leto delovanja. Ker skupina lani okroglega jubileja zaradi epidemioloških razmer ni mogla obeležiti, praznuje letos … Ob tej priložnosti so izdali tretjo zgoščenko »Tresti«. Pet članov je stopilo pred mikrofon in slikovito predstavilo prehojeno pot skupine. V prejšnji oddaji nas je skozi pogovorni del vodil ustanovni član skupine, Slavko Petek. Tokrat so besedo prevzeli Boštjan Rous, Tomaž Rauch, Miha Kavaš in Andi Sobočan.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Komentar Domovina.je

VEČ ...|23. 8. 2021
Strahovlada pod Triglavom

Petkov visokogorski incident, ko je skupina protivladnih protestnikov pod Triglavom ob zid stisnila in v gestapovskem slogu zaslišala predsednika vlade in notranjega ministra Republike Slovenije, o slovenski družbeni realnosti pove več kot tisoč besed …

Celoten komentar, ki ga je napisal Rok Čakš, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Strahovlada pod Triglavom

Petkov visokogorski incident, ko je skupina protivladnih protestnikov pod Triglavom ob zid stisnila in v gestapovskem slogu zaslišala predsednika vlade in notranjega ministra Republike Slovenije, o slovenski družbeni realnosti pove več kot tisoč besed …

Celoten komentar, ki ga je napisal Rok Čakš, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

komentarpolitikadružbaSlovenija

Komentar Domovina.je

Strahovlada pod Triglavom

Petkov visokogorski incident, ko je skupina protivladnih protestnikov pod Triglavom ob zid stisnila in v gestapovskem slogu zaslišala predsednika vlade in notranjega ministra Republike Slovenije, o slovenski družbeni realnosti pove več kot tisoč besed …

Celoten komentar, ki ga je napisal Rok Čakš, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

VEČ ...|23. 8. 2021
Strahovlada pod Triglavom

Petkov visokogorski incident, ko je skupina protivladnih protestnikov pod Triglavom ob zid stisnila in v gestapovskem slogu zaslišala predsednika vlade in notranjega ministra Republike Slovenije, o slovenski družbeni realnosti pove več kot tisoč besed …

Celoten komentar, ki ga je napisal Rok Čakš, si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Rok Čakš

komentarpolitikadružbaSlovenija

Iz naših krajev

VEČ ...|21. 8. 2021
Gornja Radgona, Hrastnik, Škocjan, Preddvor

Poročali smo o investicijah v gradnjo širokopasovnega omrežja na nekaterih še vedno nepokritih območjih Slovenije, 59. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni, participatornem proračunu, ki ga uvajajo tudi v občini Hrastnik, in vzpostavljanju nove inustrijske cone ter arheološkega parka v Občini Preddvor.

Gornja Radgona, Hrastnik, Škocjan, Preddvor

Poročali smo o investicijah v gradnjo širokopasovnega omrežja na nekaterih še vedno nepokritih območjih Slovenije, 59. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni, participatornem proračunu, ki ga uvajajo tudi v občini Hrastnik, in vzpostavljanju nove inustrijske cone ter arheološkega parka v Občini Preddvor.

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Gornja Radgona, Hrastnik, Škocjan, Preddvor

Poročali smo o investicijah v gradnjo širokopasovnega omrežja na nekaterih še vedno nepokritih območjih Slovenije, 59. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni, participatornem proračunu, ki ga uvajajo tudi v občini Hrastnik, in vzpostavljanju nove inustrijske cone ter arheološkega parka v Občini Preddvor.

VEČ ...|21. 8. 2021
Gornja Radgona, Hrastnik, Škocjan, Preddvor

Poročali smo o investicijah v gradnjo širokopasovnega omrežja na nekaterih še vedno nepokritih območjih Slovenije, 59. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni, participatornem proračunu, ki ga uvajajo tudi v občini Hrastnik, in vzpostavljanju nove inustrijske cone ter arheološkega parka v Občini Preddvor.

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Svetovalnica

VEČ ...|20. 8. 2021
Zavijanje pri rdeči in druge novosti prometnega zakona

Z začetkom veljavnosti novele zakona o pravilih cestnega prometa lahko vozniki v določenih križiščih zavijejo desno tudi ob rdeči luči na semaforju. V katerih primerih je to mogoče in kaj novega še prinaša novela na področju vožnje z električnimi skiroji, kako bo s kaznimi za prehitro vožnjo...? Gost Svetovalnice je bil državni sekretar Aleš Mihelič.

Zavijanje pri rdeči in druge novosti prometnega zakona

Z začetkom veljavnosti novele zakona o pravilih cestnega prometa lahko vozniki v določenih križiščih zavijejo desno tudi ob rdeči luči na semaforju. V katerih primerih je to mogoče in kaj novega še prinaša novela na področju vožnje z električnimi skiroji, kako bo s kaznimi za prehitro vožnjo...? Gost Svetovalnice je bil državni sekretar Aleš Mihelič.

prometcestna pravilazavijanje desnordeča lučsvetovanjedružbakazni

Svetovalnica

Zavijanje pri rdeči in druge novosti prometnega zakona

Z začetkom veljavnosti novele zakona o pravilih cestnega prometa lahko vozniki v določenih križiščih zavijejo desno tudi ob rdeči luči na semaforju. V katerih primerih je to mogoče in kaj novega še prinaša novela na področju vožnje z električnimi skiroji, kako bo s kaznimi za prehitro vožnjo...? Gost Svetovalnice je bil državni sekretar Aleš Mihelič.

VEČ ...|20. 8. 2021
Zavijanje pri rdeči in druge novosti prometnega zakona

Z začetkom veljavnosti novele zakona o pravilih cestnega prometa lahko vozniki v določenih križiščih zavijejo desno tudi ob rdeči luči na semaforju. V katerih primerih je to mogoče in kaj novega še prinaša novela na področju vožnje z električnimi skiroji, kako bo s kaznimi za prehitro vožnjo...? Gost Svetovalnice je bil državni sekretar Aleš Mihelič.

Radio Ognjišče

prometcestna pravilazavijanje desnordeča lučsvetovanjedružbakazni

Mladoskop

VEČ ...|20. 8. 2021
Jubilejna Stična bo utrjevala naše korake

Pred Stično mladih smo s Klaro Rogina, koordinatorica letošnjega festivalskega dogajanja, govorili najprej o misijonskem programu POTA pri Katoliški mladini, o lokalnih enotah, tudi o plesih do enih, še največ pa v drugem delu oddaje o tretji soboti v septembru, ko se bo odvila 40-ta Stična mladih. Kaj nas čaka in kaj se pripravlja? 

Jubilejna Stična bo utrjevala naše korake

Pred Stično mladih smo s Klaro Rogina, koordinatorica letošnjega festivalskega dogajanja, govorili najprej o misijonskem programu POTA pri Katoliški mladini, o lokalnih enotah, tudi o plesih do enih, še največ pa v drugem delu oddaje o tretji soboti v septembru, ko se bo odvila 40-ta Stična mladih. Kaj nas čaka in kaj se pripravlja? 

mladidružbaduhovnost

Mladoskop

Jubilejna Stična bo utrjevala naše korake

Pred Stično mladih smo s Klaro Rogina, koordinatorica letošnjega festivalskega dogajanja, govorili najprej o misijonskem programu POTA pri Katoliški mladini, o lokalnih enotah, tudi o plesih do enih, še največ pa v drugem delu oddaje o tretji soboti v septembru, ko se bo odvila 40-ta Stična mladih. Kaj nas čaka in kaj se pripravlja? 

VEČ ...|20. 8. 2021
Jubilejna Stična bo utrjevala naše korake

Pred Stično mladih smo s Klaro Rogina, koordinatorica letošnjega festivalskega dogajanja, govorili najprej o misijonskem programu POTA pri Katoliški mladini, o lokalnih enotah, tudi o plesih do enih, še največ pa v drugem delu oddaje o tretji soboti v septembru, ko se bo odvila 40-ta Stična mladih. Kaj nas čaka in kaj se pripravlja? 

Nataša Ličen

mladidružbaduhovnost

Via positiva

VEČ ...|19. 8. 2021
V hvaležen spomin Dariu Corteseju

Spomnili smo se izjemnega poznavalca divjih rastlin, Daria Corteseja, ki smo ga večkrat gostili v našem radijskem programu. Prezgodaj se je za večno poslovil od nas, julija 2021, zapustil nam je bogato znanje, nekaj ga ostaja zapisanega med platnicami knjig, toda še več ga je žal vzel s seboj in je za nas izgubljeno. V njegov spomin smo združili odlomke iz več oddaj, ki smo jih posneli o divjih, samoniklih rastlinah, kako in kdaj jih nabiramo ter uporabimo.  

V hvaležen spomin Dariu Corteseju

Spomnili smo se izjemnega poznavalca divjih rastlin, Daria Corteseja, ki smo ga večkrat gostili v našem radijskem programu. Prezgodaj se je za večno poslovil od nas, julija 2021, zapustil nam je bogato znanje, nekaj ga ostaja zapisanega med platnicami knjig, toda še več ga je žal vzel s seboj in je za nas izgubljeno. V njegov spomin smo združili odlomke iz več oddaj, ki smo jih posneli o divjih, samoniklih rastlinah, kako in kdaj jih nabiramo ter uporabimo.  

družbanaravapogovorsvetovanje

Via positiva

V hvaležen spomin Dariu Corteseju

Spomnili smo se izjemnega poznavalca divjih rastlin, Daria Corteseja, ki smo ga večkrat gostili v našem radijskem programu. Prezgodaj se je za večno poslovil od nas, julija 2021, zapustil nam je bogato znanje, nekaj ga ostaja zapisanega med platnicami knjig, toda še več ga je žal vzel s seboj in je za nas izgubljeno. V njegov spomin smo združili odlomke iz več oddaj, ki smo jih posneli o divjih, samoniklih rastlinah, kako in kdaj jih nabiramo ter uporabimo.  

VEČ ...|19. 8. 2021
V hvaležen spomin Dariu Corteseju

Spomnili smo se izjemnega poznavalca divjih rastlin, Daria Corteseja, ki smo ga večkrat gostili v našem radijskem programu. Prezgodaj se je za večno poslovil od nas, julija 2021, zapustil nam je bogato znanje, nekaj ga ostaja zapisanega med platnicami knjig, toda še več ga je žal vzel s seboj in je za nas izgubljeno. V njegov spomin smo združili odlomke iz več oddaj, ki smo jih posneli o divjih, samoniklih rastlinah, kako in kdaj jih nabiramo ter uporabimo.  

Nataša Ličen

družbanaravapogovorsvetovanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|17. 8. 2021
Muzej baroka in god sv. Roka

Praznik sv. Roka je nekoč med ljudmi zavzemal posebej pomembno mesto, predvsem v duhovni zaščiti pred boleznimi. Rokovo spoštljivo ohranjajo v Šmarjah pri Jelšah, kjer živi tudi Muzej baroka. V pogovoru z Vlasto Kramperšek Šuc smo povezali oboje. 

Muzej baroka in god sv. Roka

Praznik sv. Roka je nekoč med ljudmi zavzemal posebej pomembno mesto, predvsem v duhovni zaščiti pred boleznimi. Rokovo spoštljivo ohranjajo v Šmarjah pri Jelšah, kjer živi tudi Muzej baroka. V pogovoru z Vlasto Kramperšek Šuc smo povezali oboje. 

kulturadediščinaizročilazgodovinadružbaspomin

Zakladi naše dediščine

Muzej baroka in god sv. Roka

Praznik sv. Roka je nekoč med ljudmi zavzemal posebej pomembno mesto, predvsem v duhovni zaščiti pred boleznimi. Rokovo spoštljivo ohranjajo v Šmarjah pri Jelšah, kjer živi tudi Muzej baroka. V pogovoru z Vlasto Kramperšek Šuc smo povezali oboje. 

VEČ ...|17. 8. 2021
Muzej baroka in god sv. Roka

Praznik sv. Roka je nekoč med ljudmi zavzemal posebej pomembno mesto, predvsem v duhovni zaščiti pred boleznimi. Rokovo spoštljivo ohranjajo v Šmarjah pri Jelšah, kjer živi tudi Muzej baroka. V pogovoru z Vlasto Kramperšek Šuc smo povezali oboje. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilazgodovinadružbaspomin

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 8. 2021
Bo Evropska unija zaradi Afganistana soočena z novim valom migrantov?

Obramboslovec dr. Vladimir Prebilič in politolog dr. Bogomil Ferfila sta spregovorila o tem, kaj lahko pričakujemo po prevzetju oblasti v Afganistanu s strani talibanov. Iskali smo odgovore na vprašanja: Kako bodo vladali talibani? Se bo okrepil ekstremizem? Kako naj se Evropska unija sooči z migracijami? 

Bo Evropska unija zaradi Afganistana soočena z novim valom migrantov?

Obramboslovec dr. Vladimir Prebilič in politolog dr. Bogomil Ferfila sta spregovorila o tem, kaj lahko pričakujemo po prevzetju oblasti v Afganistanu s strani talibanov. Iskali smo odgovore na vprašanja: Kako bodo vladali talibani? Se bo okrepil ekstremizem? Kako naj se Evropska unija sooči z migracijami? 

infodružbapolitikapogovor

Informativni prispevki

Bo Evropska unija zaradi Afganistana soočena z novim valom migrantov?

Obramboslovec dr. Vladimir Prebilič in politolog dr. Bogomil Ferfila sta spregovorila o tem, kaj lahko pričakujemo po prevzetju oblasti v Afganistanu s strani talibanov. Iskali smo odgovore na vprašanja: Kako bodo vladali talibani? Se bo okrepil ekstremizem? Kako naj se Evropska unija sooči z migracijami? 

VEČ ...|17. 8. 2021
Bo Evropska unija zaradi Afganistana soočena z novim valom migrantov?

Obramboslovec dr. Vladimir Prebilič in politolog dr. Bogomil Ferfila sta spregovorila o tem, kaj lahko pričakujemo po prevzetju oblasti v Afganistanu s strani talibanov. Iskali smo odgovore na vprašanja: Kako bodo vladali talibani? Se bo okrepil ekstremizem? Kako naj se Evropska unija sooči z migracijami? 

Andrej Šinko

infodružbapolitikapogovor

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|16. 8. 2021
30 let Marko bande 1. del

Prihajajoči državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni, smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili s prekmursko skupino Marko banda, ki vstopa v 31-o leto delovanja. Ker skupina lani okroglega jubileja zaradi epidemioloških razmer ni mogla obeležiti, praznuje letos … Ob tej priložnosti so izdali tretjo zgoščenko »Tresti«. Pet članov je stopilo pred mikrofon in slikovito predstavilo prehojeno pot skupine. Prekmurski skupini Marko bandi smo namenili prostor v dveh zaporednih oddajah. V prvi nas bo skozi pogovorni del vodil ustanovni član skupine, Slavko Petek.

30 let Marko bande 1. del

Prihajajoči državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni, smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili s prekmursko skupino Marko banda, ki vstopa v 31-o leto delovanja. Ker skupina lani okroglega jubileja zaradi epidemioloških razmer ni mogla obeležiti, praznuje letos … Ob tej priložnosti so izdali tretjo zgoščenko »Tresti«. Pet članov je stopilo pred mikrofon in slikovito predstavilo prehojeno pot skupine. Prekmurski skupini Marko bandi smo namenili prostor v dveh zaporednih oddajah. V prvi nas bo skozi pogovorni del vodil ustanovni član skupine, Slavko Petek.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

30 let Marko bande 1. del

Prihajajoči državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni, smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili s prekmursko skupino Marko banda, ki vstopa v 31-o leto delovanja. Ker skupina lani okroglega jubileja zaradi epidemioloških razmer ni mogla obeležiti, praznuje letos … Ob tej priložnosti so izdali tretjo zgoščenko »Tresti«. Pet članov je stopilo pred mikrofon in slikovito predstavilo prehojeno pot skupine. Prekmurski skupini Marko bandi smo namenili prostor v dveh zaporednih oddajah. V prvi nas bo skozi pogovorni del vodil ustanovni član skupine, Slavko Petek.

VEČ ...|16. 8. 2021
30 let Marko bande 1. del

Prihajajoči državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni, smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili s prekmursko skupino Marko banda, ki vstopa v 31-o leto delovanja. Ker skupina lani okroglega jubileja zaradi epidemioloških razmer ni mogla obeležiti, praznuje letos … Ob tej priložnosti so izdali tretjo zgoščenko »Tresti«. Pet članov je stopilo pred mikrofon in slikovito predstavilo prehojeno pot skupine. Prekmurski skupini Marko bandi smo namenili prostor v dveh zaporednih oddajah. V prvi nas bo skozi pogovorni del vodil ustanovni član skupine, Slavko Petek.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Komentar Domovina.je

VEČ ...|16. 8. 2021
dr. Andrej Fink: Slovenski olimpijski uspehi so pokazali, kaj pomeni imeti lastno državo

V času, ko obhajamo 30. obletnico naše demokratizacije in osamosvojitve, ki se ju bomo s ponosom in zanosom spominjali še v prihodnjih mesecih, ki sovpada z našim predsedovanjem Svetu Evropske unije, “so se nam zgodile” olimpijske igre. Če bi se dogajale v normalnem času, lani, bi ta naključja ne bila tako izstopajoča. Letošnji tok dogodkov pa je pokazal na mnoge svetle točke našega zgodovinskega in sedanjega bivanja, pa seveda tudi prihodnjega.

Celoten komentar si lahko preberte na spletnem portalu Domovina.

dr. Andrej Fink: Slovenski olimpijski uspehi so pokazali, kaj pomeni imeti lastno državo

V času, ko obhajamo 30. obletnico naše demokratizacije in osamosvojitve, ki se ju bomo s ponosom in zanosom spominjali še v prihodnjih mesecih, ki sovpada z našim predsedovanjem Svetu Evropske unije, “so se nam zgodile” olimpijske igre. Če bi se dogajale v normalnem času, lani, bi ta naključja ne bila tako izstopajoča. Letošnji tok dogodkov pa je pokazal na mnoge svetle točke našega zgodovinskega in sedanjega bivanja, pa seveda tudi prihodnjega.

Celoten komentar si lahko preberte na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

dr. Andrej Fink: Slovenski olimpijski uspehi so pokazali, kaj pomeni imeti lastno državo

V času, ko obhajamo 30. obletnico naše demokratizacije in osamosvojitve, ki se ju bomo s ponosom in zanosom spominjali še v prihodnjih mesecih, ki sovpada z našim predsedovanjem Svetu Evropske unije, “so se nam zgodile” olimpijske igre. Če bi se dogajale v normalnem času, lani, bi ta naključja ne bila tako izstopajoča. Letošnji tok dogodkov pa je pokazal na mnoge svetle točke našega zgodovinskega in sedanjega bivanja, pa seveda tudi prihodnjega.

Celoten komentar si lahko preberte na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|16. 8. 2021
dr. Andrej Fink: Slovenski olimpijski uspehi so pokazali, kaj pomeni imeti lastno državo

V času, ko obhajamo 30. obletnico naše demokratizacije in osamosvojitve, ki se ju bomo s ponosom in zanosom spominjali še v prihodnjih mesecih, ki sovpada z našim predsedovanjem Svetu Evropske unije, “so se nam zgodile” olimpijske igre. Če bi se dogajale v normalnem času, lani, bi ta naključja ne bila tako izstopajoča. Letošnji tok dogodkov pa je pokazal na mnoge svetle točke našega zgodovinskega in sedanjega bivanja, pa seveda tudi prihodnjega.

Celoten komentar si lahko preberte na spletnem portalu Domovina.

dr. Andrej Fink

komentarpolitikadružba

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 8. 2021
Marija Pomagaj med slovenskim izseljenci

Od New Yorka do Buenos Airesa, od Francije do Avstralije - povsod, kjer živijo Slovenci, je moč najti podobo Marije Pomagaj z Brezij. Na praznik Marijinega vnebovzetja ste slišali, kako globoka je vera in zaupanje slovenskega človeka, ki je moral zaradi različnih razlogov zapustiti domovino in zatočišče našel nekje v svetu, v Marijo, še posebej v milostno podobo Marije Pomagaj z Brezij.

Marija Pomagaj med slovenskim izseljenci

Od New Yorka do Buenos Airesa, od Francije do Avstralije - povsod, kjer živijo Slovenci, je moč najti podobo Marije Pomagaj z Brezij. Na praznik Marijinega vnebovzetja ste slišali, kako globoka je vera in zaupanje slovenskega človeka, ki je moral zaradi različnih razlogov zapustiti domovino in zatočišče našel nekje v svetu, v Marijo, še posebej v milostno podobo Marije Pomagaj z Brezij.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Marija Pomagaj med slovenskim izseljenci

Od New Yorka do Buenos Airesa, od Francije do Avstralije - povsod, kjer živijo Slovenci, je moč najti podobo Marije Pomagaj z Brezij. Na praznik Marijinega vnebovzetja ste slišali, kako globoka je vera in zaupanje slovenskega človeka, ki je moral zaradi različnih razlogov zapustiti domovino in zatočišče našel nekje v svetu, v Marijo, še posebej v milostno podobo Marije Pomagaj z Brezij.

VEČ ...|15. 8. 2021
Marija Pomagaj med slovenskim izseljenci

Od New Yorka do Buenos Airesa, od Francije do Avstralije - povsod, kjer živijo Slovenci, je moč najti podobo Marije Pomagaj z Brezij. Na praznik Marijinega vnebovzetja ste slišali, kako globoka je vera in zaupanje slovenskega človeka, ki je moral zaradi različnih razlogov zapustiti domovino in zatočišče našel nekje v svetu, v Marijo, še posebej v milostno podobo Marije Pomagaj z Brezij.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|15. 8. 2021
Janez Polanc (1921 – 1984)

(Bohinjec, ki je svoje življenje posvetil Koroškim Slovencem)

Tokrat o uredniku, publicistu, prevajalcu in duhovniku Janezu Polancu, ki je otroštvo preživljal na Gorjušah pri Koprivniku nad Bohinjem. Po gimnaziji je odšel na Koroško in se posvetil delu za rojake v krški škofiji; kot duhovnik je deloval v več dvojezičnih župnijah in pri dušnopastirskem uradu. Bil je prof. verouka na novoustnovljeni slovenski gimnaziji v Celovcu, avtor številnih učbenikov, urednik Nedelje, koledarjev Mohorjeve družbe. Uveljavil se je kot pisec domačijskih črtic in kratke proze. Prevajal je iz nemščine in francoščine.

Janez Polanc (1921 – 1984)

(Bohinjec, ki je svoje življenje posvetil Koroškim Slovencem)

Tokrat o uredniku, publicistu, prevajalcu in duhovniku Janezu Polancu, ki je otroštvo preživljal na Gorjušah pri Koprivniku nad Bohinjem. Po gimnaziji je odšel na Koroško in se posvetil delu za rojake v krški škofiji; kot duhovnik je deloval v več dvojezičnih župnijah in pri dušnopastirskem uradu. Bil je prof. verouka na novoustnovljeni slovenski gimnaziji v Celovcu, avtor številnih učbenikov, urednik Nedelje, koledarjev Mohorjeve družbe. Uveljavil se je kot pisec domačijskih črtic in kratke proze. Prevajal je iz nemščine in francoščine.

spominSlovenska gimnazija CelovecNedeljaMohorjeva družbakrška škofijaKoroški Slovencidvojezične župnije

Graditelji slovenskega doma

Janez Polanc (1921 – 1984)

(Bohinjec, ki je svoje življenje posvetil Koroškim Slovencem)

Tokrat o uredniku, publicistu, prevajalcu in duhovniku Janezu Polancu, ki je otroštvo preživljal na Gorjušah pri Koprivniku nad Bohinjem. Po gimnaziji je odšel na Koroško in se posvetil delu za rojake v krški škofiji; kot duhovnik je deloval v več dvojezičnih župnijah in pri dušnopastirskem uradu. Bil je prof. verouka na novoustnovljeni slovenski gimnaziji v Celovcu, avtor številnih učbenikov, urednik Nedelje, koledarjev Mohorjeve družbe. Uveljavil se je kot pisec domačijskih črtic in kratke proze. Prevajal je iz nemščine in francoščine.

VEČ ...|15. 8. 2021
Janez Polanc (1921 – 1984)

(Bohinjec, ki je svoje življenje posvetil Koroškim Slovencem)

Tokrat o uredniku, publicistu, prevajalcu in duhovniku Janezu Polancu, ki je otroštvo preživljal na Gorjušah pri Koprivniku nad Bohinjem. Po gimnaziji je odšel na Koroško in se posvetil delu za rojake v krški škofiji; kot duhovnik je deloval v več dvojezičnih župnijah in pri dušnopastirskem uradu. Bil je prof. verouka na novoustnovljeni slovenski gimnaziji v Celovcu, avtor številnih učbenikov, urednik Nedelje, koledarjev Mohorjeve družbe. Uveljavil se je kot pisec domačijskih črtic in kratke proze. Prevajal je iz nemščine in francoščine.

Tone Gorjup

spominSlovenska gimnazija CelovecNedeljaMohorjeva družbakrška škofijaKoroški Slovencidvojezične župnije

Za življenje

VEČ ...|14. 8. 2021
Počitek potrebujemo vsak dan, ne samo enkrat na leto

Sredi avgusta smo še vedno v počitniškem času, pa vendarle že lahko štejemo dneve do novega šolskega in katehetskega leta. Kako v dopustniškem času posejati kakovostna semena, da bomo v prihodnjih mesecih lahko želi dobre sadove in uživali darove? Alenka Rebula vliva vero vase in zaupanje v to, kar smo. V vsakem je velika moč in lahko črpamo iz nje tudi ob spremembah, da zmoremo biti v trenutku ter sprejeti tudi novo.   

Počitek potrebujemo vsak dan, ne samo enkrat na leto

Sredi avgusta smo še vedno v počitniškem času, pa vendarle že lahko štejemo dneve do novega šolskega in katehetskega leta. Kako v dopustniškem času posejati kakovostna semena, da bomo v prihodnjih mesecih lahko želi dobre sadove in uživali darove? Alenka Rebula vliva vero vase in zaupanje v to, kar smo. V vsakem je velika moč in lahko črpamo iz nje tudi ob spremembah, da zmoremo biti v trenutku ter sprejeti tudi novo.   

vzgojadružbapogovorodnosi

Za življenje

Počitek potrebujemo vsak dan, ne samo enkrat na leto

Sredi avgusta smo še vedno v počitniškem času, pa vendarle že lahko štejemo dneve do novega šolskega in katehetskega leta. Kako v dopustniškem času posejati kakovostna semena, da bomo v prihodnjih mesecih lahko želi dobre sadove in uživali darove? Alenka Rebula vliva vero vase in zaupanje v to, kar smo. V vsakem je velika moč in lahko črpamo iz nje tudi ob spremembah, da zmoremo biti v trenutku ter sprejeti tudi novo.   

VEČ ...|14. 8. 2021
Počitek potrebujemo vsak dan, ne samo enkrat na leto

Sredi avgusta smo še vedno v počitniškem času, pa vendarle že lahko štejemo dneve do novega šolskega in katehetskega leta. Kako v dopustniškem času posejati kakovostna semena, da bomo v prihodnjih mesecih lahko želi dobre sadove in uživali darove? Alenka Rebula vliva vero vase in zaupanje v to, kar smo. V vsakem je velika moč in lahko črpamo iz nje tudi ob spremembah, da zmoremo biti v trenutku ter sprejeti tudi novo.   

Nataša Ličen

vzgojadružbapogovorodnosi

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|14. 9. 2021
Alen Salihović: PCT ključ do uspeha, cepivo rešitev

Kolikokrat ste se ustavili pri stranskih učinkih tablet, ki vam lajšajo in podaljšujejo življenje? Sam se pred potjo v Afriko nisem spraševal ali je cepljenje smiselno ali ne - zaupal sem stroki. 

Cepljenje je, kot pravi papež Frančišek, dejanje ljubezni do samega sebe in drugih.

Komentira Alen Salihović.

Alen Salihović: PCT ključ do uspeha, cepivo rešitev

Kolikokrat ste se ustavili pri stranskih učinkih tablet, ki vam lajšajo in podaljšujejo življenje? Sam se pred potjo v Afriko nisem spraševal ali je cepljenje smiselno ali ne - zaupal sem stroki. 

Cepljenje je, kot pravi papež Frančišek, dejanje ljubezni do samega sebe in drugih.

Komentira Alen Salihović.

Alen Salihović

komentarkoronavirusdružbacepljenje

Sol in luč

VEČ ...|14. 9. 2021
Alenka Rebula: Ko se otrok boji, se spominjamo, kako smo se kot otrok bali tudi mi, zato ne vidimo njega, ampak sebe.

Poslušali smo nekaj odlomkov iz ene preteklih oddaj Za življenje v kateri je bila naša gostja Alenka Rebula. Ob novem šolskem letu o tem, da nikoli ne začenjamo iz nič, ampak, kot je dejal Stephen Hawphing, gradimo “na ramenih velikanov”.

Alenka Rebula: Ko se otrok boji, se spominjamo, kako smo se kot otrok bali tudi mi, zato ne vidimo njega, ampak sebe.

Poslušali smo nekaj odlomkov iz ene preteklih oddaj Za življenje v kateri je bila naša gostja Alenka Rebula. Ob novem šolskem letu o tem, da nikoli ne začenjamo iz nič, ampak, kot je dejal Stephen Hawphing, gradimo “na ramenih velikanov”.

Tadej Sadar

družbaodnosiotrocimladi

Moja zgodba

VEČ ...|12. 9. 2021
Ivan Hauptman - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste slišali pričevanje Ivana Hauptmana iz Clevelanda v Ameriki, ki je z družino odšel v begunstvo maja 1945. Njegov brat Vinko je bil kot domobranec vrnjen iz Vetrinja in umorjen. Ostala družina je uspela priti v Severno Ameriko in tam je Ivan po več letih trdega dela odprl uspešno podjetje.

Ivan Hauptman - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste slišali pričevanje Ivana Hauptmana iz Clevelanda v Ameriki, ki je z družino odšel v begunstvo maja 1945. Njegov brat Vinko je bil kot domobranec vrnjen iz Vetrinja in umorjen. Ostala družina je uspela priti v Severno Ameriko in tam je Ivan po več letih trdega dela odprl uspešno podjetje.

Jože Bartolj

spominpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|13. 9. 2021
Dr. Aleš Maver o papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem

Gost oddaje je bil politični analitik prof. dr. Aleš Maver, s katerim smo govorili o aktualnih dogajanjih doma in v tujini. Med drugim o aktualnostih povezanih s cepljenjem proti covidu, pa volitvah v Nemčiji in papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem.

Dr. Aleš Maver o papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem

Gost oddaje je bil politični analitik prof. dr. Aleš Maver, s katerim smo govorili o aktualnih dogajanjih doma in v tujini. Med drugim o aktualnostih povezanih s cepljenjem proti covidu, pa volitvah v Nemčiji in papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem.

Jože Bartolj

politikadružbakomentar

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|8. 9. 2021
Novosti in Marjana Deržaj

Tercet Katrinas je po petih letih izdal novo avtorsko skladbo z naslovom “Le naprej”, ABBA pa se po štiridesetih letih vrača s pesmijo “I Still Have Faith In You”. V nadaljevanju prisluhnemo pesmim ter življenjski zgodbi Marjane Deržaj.

Novosti in Marjana Deržaj

Tercet Katrinas je po petih letih izdal novo avtorsko skladbo z naslovom “Le naprej”, ABBA pa se po štiridesetih letih vrača s pesmijo “I Still Have Faith In You”. V nadaljevanju prisluhnemo pesmim ter življenjski zgodbi Marjane Deržaj.

Marjan Bunič, Jure Sešek

mladistariglasbakulturazabava

Zgodbe za otroke

VEČ ...|16. 9. 2021
O šepavi rački

Junaki ruske pravljce so dedek, babica in račka, ki se je spremenila v … No, prav vsega pa ne smemo izdati.

O šepavi rački

Junaki ruske pravljce so dedek, babica in račka, ki se je spremenila v … No, prav vsega pa ne smemo izdati.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 9. 2021
Valvasorjeve nagrade in Rožančeva nagrada

Valvasorjeve nagrade in Rožančeva nagrada

Jože Bartolj

kulturavalvasorjeve nagrade 2021Rožančeva nagrada 2021

Spominjamo se

VEČ ...|17. 9. 2021
Spominjamo se dne 17. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 17. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Svetovalnica

VEČ ...|17. 9. 2021
Rodoslovje

Z nami je bil Peter Hawlína, strokovnjak za rodoslovje. Podal je nekaj namigov in napotkov kako lotiti raziskovanja svojih prednikov.

Rodoslovje

Z nami je bil Peter Hawlína, strokovnjak za rodoslovje. Podal je nekaj namigov in napotkov kako lotiti raziskovanja svojih prednikov.

Tanja Dominko

svetovanjerodoslovjedružinarodprednikizgodovina

Duhovna misel

VEČ ...|17. 9. 2021
Današnji evangelij lahko morda deluje nepomembno

V svojih treh verzih sporoča čudoviti …

Današnji evangelij lahko morda deluje nepomembno

V svojih treh verzih sporoča čudoviti …

Urh Špital

duhovnost