V oddaji smo se z vrhovno sodnico Barbaro Zobec in vrhovnim sodnikom Janom Zobcem pogovarjali o meji med tremi vejami oblasti ter o spoštovanju odločitev ustavnega sodišča.

V oddaji smo ponovno gostili s. Jožico Sterle, ki deluje v Ukrajini. Znova je prišla s prošnjo in zahvalami iz Zakrpatja.

Zakonca Perko sta se dotaknila vprašanja staranja, psihologije starega človeka.Naš odnos do starejših oseb, odnos mladih do starejših.

Poročali smo o razlogih za negativno demografsko sliko Tolmina in pričakovanjih občine, zastoju prenove ptujske tržnice zaradi arheoloških raziskav, dostopnosti Ljubljane za gibalno ovirane osebe ter vzpostavitvi posebnega zeliščarskega centra v Škocjanu.

Nagovor kardinala Franca Rodeta ob 100-letnici združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci.

Nagovor evangeličanskega škofa Geze File ob 100-letnici združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci.

Nagovor predsednika Republike Slovenije ob 100-letnici združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci.

V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.

Mladinski gasilski tabor v Brezovici pri Borovnici je tradicionalni dogodek, ki navdušuje za to plemenito dejavnost in aktivnosti. Mladi na taboru spoznavajo in utrjujejo gasilska znanja, pridobivajo lastnosti, ki so vrline gasilcev: pogum, pomoč sočloveku, druženje in dobra volja.

Ganljiva zgodba iz poslovnega sveta. Želimo, da bi dobila mnoge posnemovalce, zato smo k pogovoru za oddajo Via positiva povabili direktorico podjetja Carthago, kjer izdelujejo avtodomove, Sandro Županec, in zaposlenega v podjetju Andreja Rotarja, ki je tudi po bolezni in hudi telesni oviri ohranil zaposlitev ter v podjetju dobil le novo, bolj prilagojeno delovno mesto.

Z direktorico podjetja Carthago, v katerem izdelujejo avtodomove, Sandro Županec smo govorili o razvoju te panoge, novih priložnostih in oblikah drugačnega dopustovanja.

V pomoč pri šolanju so v marsikateri družini štipendije. Katere vse so na voljo poleg državne štipendije, pa nam je zaupala Katja Cankar iz Oddelka za štipendije in programe Ad futura na javnem štipendijskem skladu.

V Pogovoru o pred praznikom Marijinega vnebovzetja smo govorili o pričevanjih in zgodbah. Kako pomembna so za ohranjanje verske in narodne identitete smo vprašali direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt, usmiljenko sestro Cveto Jost in samozaposleno v kulturi Marjeto Žebovec.

Prisluhnili ste komentarju, v katerem avtor piše o cenzuri medijev kot orodje za diskreditacijo ali utišanje nosilca ideje.

Teorija oziroma ideologija spola svoje lovke širi na vsa področja, tudi v jezikovni sistem. Filozofska fakulteta je lani sprejela sklep, ki za naslednja tri leta v pravnih aktih fakultete predpisuje uporabo ženskega slovničnega spola za kateri koli spol. Nekateri dokumenti za izražanje katerega koli spola uveljavljajo podčrtaj: primer učenke_ci. To smo lahko zasledili v akcijskem načrtu Enakost spolov, ki ga je junija sprejela Mestna občina Ljubljana. Na nekaterih fakultetah aktivisti zahtevajo spolno nevtralna stranišča. O tem se je s svetnico SDS v ljubljanskem mestnem svetu Mojco Škrinjar pogovarjala Marta Jerebič.

Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci se z veseljem, ponosom in hvaležnostjo pridružuje praznovanju stoletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. To je vseslovenski dogodek, ki ni omejen samo na Prekmurje, temveč ima velik pomen za zgodovino vsega slovenskega naroda, poudarja predsednik komisije nadškof Anton Stres.

Gostili smo Lucy Constante. Kubanko, ki jo je pot vodila v Slovenijo, kjer je preživela kot pravi zelo lepa leta. Sledil je njen odhod v ZDA, kjer živijo njeni starši. V oddaji bo spregovorila o svojem življenju, ter tem, kako vidi razlike med državami in narodi, kjer je bivala.

Zdaj že nekdanji veleposlanik pri Svetem sedežu Tomaž Kunstelj je spregovoril o svojem delu veleposlanika, vatikanski diplomaciji, razkril pa je tudi, kaj je njegova družina ob slovesu podarila papežu.

Brestanica, Mokronog in Primskovo

V oddaji smo gostili s. Jožico Sterle, ki deluje v Ukrajini. Opisala je delo na misijonu, se zahvalila za pomoč in prosila dobrotnike za plenice za odrasle, povoje in invalidske vozičke. Izkušnje našim misijonarjem utrjujejo misel, da vedno znova naletijo na razumevanja polne poslušalce. Upamo, da je bilo tudi tokrat tako.

Naš gost je bil trinajstletni fant Damijan, ki je oslepel pri sedmih letih zaradi možganskega tumorja. Njegova zgodba in življenje je lahko navdih za marsikoga.

Kmetijsko oddajo je zaznamoval utrip prvega protesta kmetov, ki so ga pod naslovom Slovensko podeželje ne bo zverinjak pripravili v Velikih Laščah. In čeprav so nekateri slovenski mediji poročali, da so kmetom popustili živci, temu ni bilo tako in je celotno dogajanje minevalo umirjeno in na visokem kulturnem nivoju, vključno s protestno zaporo ceste. Vabljeni k poslušanju!

Alenka Rebula, psihologinja, pesnica, pisateljica, publicistka, predavateljica je v oddaje Za življenje, za danes in jutri vnesla ženski pogled na življenje, predvsem na odnose v njem. Slediti sebi, si biti zvest, širiti ljubezen do sebe in drugih, biti občutljiv za sporočila narave, ki nas obkroža in vabi v svoje naročje, je le nekaj tehtnih spodbud v pogovorih z njo. V oddaji smo posebej izpostavili prevare, tudi samo-prevare, v katere se pogosto ujamemo, ne da bi se tega zavedali.

Poročali smo o porabi sredstev, ki jih občine Pivka, Brežice in Ilirska Bistrica prejemajo zaradi delovanja Slovenske vojske na njihovem območju, vzpostavitvi Razvojne ambulante s centrom za zgodnjo obravnavo v Splošni bolnišnici Murska Sobota ter da v Mozirski Gaj tudi poleti vabita tako cvetje kot različni dogodki. Slišali pa ste lahko tudi o prihajajočem že 26-em Lükarskem prazniku v Dornavi.

Čas za srce. Zato ga spoznavamo v glasbi, poeziji, počutju in doživljanju krajev ter srečevanju ljudi. Ne pozabite da le v hvaležnem srcu je neskončno poletje.

Vsak lastnik živali je odgovoren za škodo, ki jo živali povzročijo, pravijo v Sindikatu kmetov Slovenije in pri tem s prstom kažejo na državo, ki se je pri nas v preteklosti po boljševistični maniri oklicala za lastnico vseh divjih živali in tudi zveri, zato da bi nekaterim skupinam omogočila nadaljevanje privilegijev. Sindikat kmetov Slovenije zato jutri ob 10.00 v Velikih Laščah pripravlja protestni shod proti takemu ravnanju. O glavnih zahtevah je spregovoril Roman Žveglič, podpredsednik SKS.

Z državnim sekretarjem na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožetom Podgorškom, direktorico Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS dr. Tatjano Zagorc, predsednikomSindikata kmetov Slovenije Antonom Medvedom in direktorjem Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Brankom Ravnikom smo spregovorili o načrtovanih spremembah zemljiške politike. Te med drugim zadevajo prednostni vrstni red v postopkih nakupa kmetijskih zemljišč in delovanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS.

Na Radiu Ognjišče smo že večkrat opozorili na razne poskuse vsiljevanja jezikovnih sprememb z vidika moči. Pred dobrim letom je odmevala odločitev nekaterih fakultet, ki so v svojih pravilnikih ženski spol določile za nevtralnega. Manj ali skoraj neodmeven je poskus uvedbe podčrtaja za izražanje ’neskončno’ število spolov, pa čeprav podčrtaja v slovenskem pravopisu sploh ni.O tem smo se pogovarjali z jezikoslovcem dr. Markom Jesenškom.

Poslušali smo nekaj misli o besedi, ki v slovenščini vrne 10 milijonov, v angleščini pa kar 12 milijard zadetkov v spletnem brskalniku.Beseda, ki označuje tisto nekaj, po čemer hrepeni vsak človek, Ljubezen. O njej je z neprekosljivim zamahom pisal apostol Pavel in dvatisoč let po tem je menih, Anselm Grün njegove besede prepletel s svojimi mislimi. Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče.

Razmišljanje odgovornega urednika radia Ognjišče Tadeja Sadarja.

Družinsko katehezo bomo tokrat posvetili starim staršem. Papež na vseh srečanjih z mladimi spodbuja k pogovoru z njimi, saj so starejši tisti, ki mladim pomagajo sanjati ter jim vračajo korenine, iz katerih rastejo. Z sta bila Marinka in Aleš Čerin.

Kako rešiti življenje. O osnovah prve pomoči smo govorili v Svetovalnici. Z nami je bil vodja urgentne službe Zdravstvenega doma Kočevje Primož Velikonja, ki že več kot deset let brezplačno izobražuje vse, ki se želijo naučiti, kako pomagati pri zastoju srca.

Komentar avtorja je objavljen na spletnem portalu Domovina.je

Gibanje fokolarov je to poletje pripravilo prvi evropski Mariapoli z naslovom: Ciljati visoko. Od 14. julija so se štirikrat po en teden zbrali skupaj ljudje iz raznih koncev Evrope v Dolomitih v Italiji, kjer je prvi Mariapoli potekal pred 70. leti. Vsega skupaj jih je bilo več kot 2600. V studio smo povabili slovenske udeležence, ki jih je bilo prvem terminu Mariapolija več kot 100. Povprašali smo jih, kakšno upanje za razdeljeno Evropo, prinaša evangeljski način življenja.

Pred jubilejnim 10. radijskim kolesarjenjem Od Marije k Mariji smo v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji objavili nekaj posnetkov, ki so nastali na lanskoletnem kolesarjenju. Tako smo podrobneje spoznali nekaj župnij, ki so nas gostile, in sicer Domžale, Šmartno pri Litiji, Sevnico in Šentrupert.

V teh dneh se poslavljamo od s. Tadeje Mozetič, dolgoletne misijonarke med Indijanci v Paragvaju. Leta 2009 je stkala vezi med oddaljenim ljudstvom in našimi poslušalci, ki so v Pustni Sobotni iskrici gradili učilnice na njenem misijonu. Stane Kerin pa je spregovoril o svojih prvih mesecih dela na Madagaskarju.

Slovenska karitas vsako poletje v Portorožu zbere otroke iz socialno ogroženih družin. Tudi mi smo se udeležili tako imenovanih počitnic Biserov in se pogovarjali z mladimi prostovoljci animatorji in z nekaterimi otroki.

Paša je pisana na kožo ljudi, ki so vsestranski, ki znajo razmišljati s svojo glavo, ki razmišljajo holistično. Ni vse samo v prireji, pomembna je tudi živost in rodovitnost zemlje, pomembno je počutje živali. Izkušnje s Cerkniškega polja, Planinskega polja in če hočete Barja, kažejo, da kjerkoli smo uvedli nadzorovano pašo, tam je bilo več ptic, travnih gnezdilk. Vse je v glavi ljudi! To je le nekaj zanimivih misli, ki jih je v sobotni oddaji Naš gost povedal prof. dr. Tone Vidrih in dodal, da je zelo veliko truda vedno znova potrebno vložiti v spreminjanje miselnosti ljudi in za to je ponavadi potrebno več rodov. Paša ni enostavna. Ljudje pa smo radi komot. Najraje počnemo tisto, kar so počeli naši predniki, kar počne okolica, kar govori stroka, kar nas nagovarjajo ponudniki različnih dobrin, brez katerih nam naj bi ne bilo živeti. A ljudje se ne zavedamo, da je prav slednje vedno v njihovo korist...

Poročali smo o gospodarstvu v brežiški občini, zastali obnovi vodovodnega sistema v Spodnjem Podravju in poletnem dogajanju v Velenju. Predstavili smo tudi knjigo Marjete Žebovec z naslovom V zavetju sv. Marije Magdalene in podnaslovom Življenje vasi Praše pri Kranju.

Mojca Furlan je učiteljica, uspšena in prodorna mentorica, tudi aktivna v Društvu za varovanje okolja in pomoč živalim. Govorili smo o skrbi živali poleti, izpostavili nekaj predsodkov in tabujev ter zmotnih prepričanj o krmljenju živali.

V oddaji smo spet strli nekaj miselnih orehov in rešili nekaj nalog. Z vami sta bila Mateja Feltrin Novljan, Marjan Bunič in poseben gost.

V Mladoskopu smo s Heleno Nagode, koordinatorico tudi letošnje Stične mladih, največjega dogodka mladinske pastorale pri nas, ki ga vse leto pripravljajo številni prostovoljci in se odvija tretjo septembrsko soboto v Stični, govorili o letošnjih novostih, spremembah in viziji dogodka.

V oddaji Via positiva smo z Andrejem Zalokarjem, poslovnim trenerjem z mednarodnimi izkušnjami, govorili o kreativnosti v podjetjih. Pravi, da v Sloveniji žal še vedno prepozna veliko avtokratskega vodenja, ko želijo vodje le po svoje usmerjati ljudi. Želijo si ustvarjalnosti, toda sodelavcem ne dovolijo izražati mnenj.

Poleti je na cestah promet obremenjen tudi zaradi velikega števila tujih potnikov. Splošna statistika varnosti v prometu sicer kaže obetajoče podatke, toda poleti je še vedno zaskrbljujoče veliko trkov. Do dobre rešitve so prišli odgovorni za večjo osveščenost o varni vožnji pri nas. Pozabimo med vožnjo na splet, spremljajmo promet, je le eno do gesel, ki so del novega pristopa za večjo varnost udeležencev v prometu.

Dario Cortese je vrhunski poznavalec samoniklih rastlin, ki jih sodobni človek žal premalo pozna. Številne so bogatejše z minerali in ostalimi koristnimi snovmi za organizem, od gojenih po vrtovih. Pa vendarle pozor, treba je poznati, preden trgamo.

Pred praznovanjem 100-letnice združitve Prekmurja z matično domovino smo v oddaji »Pogovor o« predstaviti priprave na praznovanje jubileja, shod 17. avgusta 1919 v Beltincih, okoliščine, ki so do tega pripeljale ter vlogo duhovnikom pri tem. V studiu smo gostili soboškega škofa dr. Petra Štumpfa, župnika v Bogojini dr. Stanka Zvera in poslanca Jožefa Horvata. Predstavili so tudi preteklost Prekmurja.

Mag. Mia Bone, psihologinja, ki pri svojem predavateljskem in terapevtskem delu vedno vijuga med praktičnimi in učinkovitimi rešitvami. Pozitivna psihologija je rdeča nit njene profesionalne in osebne identitete. Verjame, da imamo prav vsi številne odgovore že v sebi, zato se nam splača priti do njih.

Tokrat smo govorili o skrbi za bolnike. Francoz Vincent Lambert, katerega umiranje so spremljali mnogi mediji, nam je med drugim zapustil kup etičnih vprašanj. Dr. Strehovec je skušal odgovoriti na nekatera.

»Mnogo vprašanj v slovenski družbi se pometa pod preprogo. Mnogi problemi so spregledani in državni svet je pravi naslov, da se ukvarja s takšnimi vprašanji in problemi,« je za Radio Ognjišče ocenil predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Poudaril je, da za razliko od političnega glasovanja v državnem zboru pri njih pogosto prevladajo argumenti. Svetniki se velikokrat odločajo zelo samostojno, brez tega, da bi kdor koli vplival na njih. Po besedah Kovšce je drugače v državnem zboru, kjer se odločajo glede na strankarsko disciplino in koalicijsko pogodbo. »Pri nas večkrat prevladajo argumenti. Me pa zelo veseli, da so v tem mandatu svetniki ne glede na svojo ideološko podstat pokazali izjemno veliko spoštovanje do argumentov in velikokrat glasovali v skladu s predstavljenimi argumenti, ne pa po ideološki orientaciji in nekih čustvenih vzgibih. Velikokrat se nanje iz različnih strani vrši pritiske, a, kot sem rekel, zelo mi je všeč, da smo čedalje bolj imuni na pritiske.« Kovšca je dejal še, da je slovenska družba bistveno preveč razdeljena, kot bi smela biti. Zato vidi vlogo državnega sveta tudi v povezovanju. »V državnem svetu zagovarjamo stališče, da je možna pluralnost. Da se lahko pri nekaterih odločitvah nagneš k levi, pri drugih k deni strani, vedno pa morajo prevladati argumenti. In sporočilo, ki bi ga mi radi poslali slovenski javnosti, je, da nas ni treba porivati ne v levo in ne v v desno. Glejte, na podlagi katerih argumentov se odločamo. Tudi ljudje bi morali spoštovati moč argumenta, ne pa moč ideološke opredelitve.«Kovšca je prepričan, da bi bilo treba slovensko družbo ozdraviti te razdeljenosti na dve medsebojno vojskujoči se strani, ker življenje nikoli ni črno-belo, ampak je v njem veliko odtenkov sive barve. »Mislim, da se mora slovenska družba počasi zavedati tega, da je še najbolje, da se nekje na sredi najdemo, sklenemo kompromis in sobivamo drug z drugim, ne pa drug proti drugemu.«

Slovenska zunanja politika je iztirila. Kljub temu, da ima to lahko katastrofalne posledice pa se zdi, da niti slehernika, niti vladajočih ni kaj posebej pretreslo.