Komentar tedna

VEČ ...|23. 7. 2021
Roman Vučajnk: Bližnjega je treba uzreti, prepoznati za sočloveka in ga spoštovati

Čez dva tedna bo minilo leto dni, odkar je Beirut prizadela strahotna eksplozija, ki je uničila pristanišče, mestno infrastrukturo spravila na kolena in 300 tisoč ljudem odvzela domove. Kakšne so vzporednice tega dogodka z dogajanjem v Sloveniji?

Komentira kancler slovenske asociacije Roman Vučajnk.

 

Roman Vučajnk: Bližnjega je treba uzreti, prepoznati za sočloveka in ga spoštovati

Čez dva tedna bo minilo leto dni, odkar je Beirut prizadela strahotna eksplozija, ki je uničila pristanišče, mestno infrastrukturo spravila na kolena in 300 tisoč ljudem odvzela domove. Kakšne so vzporednice tega dogodka z dogajanjem v Sloveniji?

Komentira kancler slovenske asociacije Roman Vučajnk.

 

komentarpomočdružba

Komentar tedna

Roman Vučajnk: Bližnjega je treba uzreti, prepoznati za sočloveka in ga spoštovati

Čez dva tedna bo minilo leto dni, odkar je Beirut prizadela strahotna eksplozija, ki je uničila pristanišče, mestno infrastrukturo spravila na kolena in 300 tisoč ljudem odvzela domove. Kakšne so vzporednice tega dogodka z dogajanjem v Sloveniji?

Komentira kancler slovenske asociacije Roman Vučajnk.

 

VEČ ...|23. 7. 2021
Roman Vučajnk: Bližnjega je treba uzreti, prepoznati za sočloveka in ga spoštovati

Čez dva tedna bo minilo leto dni, odkar je Beirut prizadela strahotna eksplozija, ki je uničila pristanišče, mestno infrastrukturo spravila na kolena in 300 tisoč ljudem odvzela domove. Kakšne so vzporednice tega dogodka z dogajanjem v Sloveniji?

Komentira kancler slovenske asociacije Roman Vučajnk.

 

Roman Vučajnk

komentarpomočdružba

Via positiva

VEČ ...|22. 7. 2021
Marjeta Krejči Hrastar

Marjeta Krejči Hrastar je fizioterapevtka, mati, žena, babica in v več metodah specializirana inštruktorica, z znanjem, s katerim lahko še učinkoviteje pomaga. V oddaji Via positiva smo jo podrobneje vprašali po teh metodah in nekaj osnovnih priporočilih ter izpostavili še ostala njena zanimanja. 

Marjeta Krejči Hrastar

Marjeta Krejči Hrastar je fizioterapevtka, mati, žena, babica in v več metodah specializirana inštruktorica, z znanjem, s katerim lahko še učinkoviteje pomaga. V oddaji Via positiva smo jo podrobneje vprašali po teh metodah in nekaj osnovnih priporočilih ter izpostavili še ostala njena zanimanja. 

družbapogovorizobraževanjesvetovanjeodnosi

Via positiva

Marjeta Krejči Hrastar

Marjeta Krejči Hrastar je fizioterapevtka, mati, žena, babica in v več metodah specializirana inštruktorica, z znanjem, s katerim lahko še učinkoviteje pomaga. V oddaji Via positiva smo jo podrobneje vprašali po teh metodah in nekaj osnovnih priporočilih ter izpostavili še ostala njena zanimanja. 

VEČ ...|22. 7. 2021
Marjeta Krejči Hrastar

Marjeta Krejči Hrastar je fizioterapevtka, mati, žena, babica in v več metodah specializirana inštruktorica, z znanjem, s katerim lahko še učinkoviteje pomaga. V oddaji Via positiva smo jo podrobneje vprašali po teh metodah in nekaj osnovnih priporočilih ter izpostavili še ostala njena zanimanja. 

Nataša Ličen

družbapogovorizobraževanjesvetovanjeodnosi

Srečanja

VEČ ...|20. 7. 2021
Kakšna bo Evropa v prihodnosti?

V mesecu, ko je Slovenija prevzela predsedovanje svetu EU, smo se v oddaji Srečanja vprašali, kakšno Evropo si želimo, kako lahko vzhodni in zahodni del stare celine bolj sodelujeta in kaj lahko drug drugemu ponudita. Z nami je bil profesor komunikologijo dr. Pal Toth. Govorili smo tudi o vrednotah, ki se v Evropi izgubljajo in o tem, kako najti pravo pot naprej. Objavili pa smo tudi nekaj pričevanj ljudi iz naših sosednjih držav, ki si v luči pobude Skupaj za Evropo prizadevajo za ohranitev oz. vrnitev duše Evropi. 

Kakšna bo Evropa v prihodnosti?

V mesecu, ko je Slovenija prevzela predsedovanje svetu EU, smo se v oddaji Srečanja vprašali, kakšno Evropo si želimo, kako lahko vzhodni in zahodni del stare celine bolj sodelujeta in kaj lahko drug drugemu ponudita. Z nami je bil profesor komunikologijo dr. Pal Toth. Govorili smo tudi o vrednotah, ki se v Evropi izgubljajo in o tem, kako najti pravo pot naprej. Objavili pa smo tudi nekaj pričevanj ljudi iz naših sosednjih držav, ki si v luči pobude Skupaj za Evropo prizadevajo za ohranitev oz. vrnitev duše Evropi. 

družbaodnosipogovor

Srečanja

Kakšna bo Evropa v prihodnosti?

V mesecu, ko je Slovenija prevzela predsedovanje svetu EU, smo se v oddaji Srečanja vprašali, kakšno Evropo si želimo, kako lahko vzhodni in zahodni del stare celine bolj sodelujeta in kaj lahko drug drugemu ponudita. Z nami je bil profesor komunikologijo dr. Pal Toth. Govorili smo tudi o vrednotah, ki se v Evropi izgubljajo in o tem, kako najti pravo pot naprej. Objavili pa smo tudi nekaj pričevanj ljudi iz naših sosednjih držav, ki si v luči pobude Skupaj za Evropo prizadevajo za ohranitev oz. vrnitev duše Evropi. 

VEČ ...|20. 7. 2021
Kakšna bo Evropa v prihodnosti?

V mesecu, ko je Slovenija prevzela predsedovanje svetu EU, smo se v oddaji Srečanja vprašali, kakšno Evropo si želimo, kako lahko vzhodni in zahodni del stare celine bolj sodelujeta in kaj lahko drug drugemu ponudita. Z nami je bil profesor komunikologijo dr. Pal Toth. Govorili smo tudi o vrednotah, ki se v Evropi izgubljajo in o tem, kako najti pravo pot naprej. Objavili pa smo tudi nekaj pričevanj ljudi iz naših sosednjih držav, ki si v luči pobude Skupaj za Evropo prizadevajo za ohranitev oz. vrnitev duše Evropi. 

Marjana Debevec

družbaodnosipogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 7. 2021
Čaka nas politično vroča jesen

O nalogah vlade v jeseni, vlogi opozicije in razmerju sil v parlamentu, je za naš radio spregovoril publicist dr. Bernard Nežmah. V pogovoru se je dotaknil tudi ustanavljanja novih strank in njihove dejanske moči. 

Čaka nas politično vroča jesen

O nalogah vlade v jeseni, vlogi opozicije in razmerju sil v parlamentu, je za naš radio spregovoril publicist dr. Bernard Nežmah. V pogovoru se je dotaknil tudi ustanavljanja novih strank in njihove dejanske moči. 

infodružbainfopolitikapogovornarava

Informativni prispevki

Čaka nas politično vroča jesen

O nalogah vlade v jeseni, vlogi opozicije in razmerju sil v parlamentu, je za naš radio spregovoril publicist dr. Bernard Nežmah. V pogovoru se je dotaknil tudi ustanavljanja novih strank in njihove dejanske moči. 

VEČ ...|20. 7. 2021
Čaka nas politično vroča jesen

O nalogah vlade v jeseni, vlogi opozicije in razmerju sil v parlamentu, je za naš radio spregovoril publicist dr. Bernard Nežmah. V pogovoru se je dotaknil tudi ustanavljanja novih strank in njihove dejanske moči. 

Andrej Šinko

infodružbainfopolitikapogovornarava

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|19. 7. 2021
Dr. Klemen Jaklič o šestih resnicah o slovenski državi

V oddaji smo gostili ustavnega sodnika Klemena Jakliča. V luči 30-letnice Slovenije je spregovoril o šestih resnicah o slovenski državi.

Dr. Klemen Jaklič o šestih resnicah o slovenski državi

V oddaji smo gostili ustavnega sodnika Klemena Jakliča. V luči 30-letnice Slovenije je spregovoril o šestih resnicah o slovenski državi.

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Klemen Jaklič o šestih resnicah o slovenski državi

V oddaji smo gostili ustavnega sodnika Klemena Jakliča. V luči 30-letnice Slovenije je spregovoril o šestih resnicah o slovenski državi.

VEČ ...|19. 7. 2021
Dr. Klemen Jaklič o šestih resnicah o slovenski državi

V oddaji smo gostili ustavnega sodnika Klemena Jakliča. V luči 30-letnice Slovenije je spregovoril o šestih resnicah o slovenski državi.

Alen Salihović

politikadružbakomentar

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|19. 7. 2021
Violinske citre, oprekelj in lajna

Violinske citre so strunsko glasbilo. Z desno roko se igra melodijo z lokom, z levico pa brenka akordično spremljavo. Na violinske citre, enega redkih glasbil na Slovenskem, igra Veronika Zajec z Vidma na Dolenjskem. Glasbeni svet Vlada Nunčiča iz Šmarij pri Jelšah pa zapolnjuje raziskovanje historičnih glasbil. Poleg njemu še vedno priljubljenim zvokom lajne in opreklja se danes posveča tudi tako imenovanim zvočilom za terapevtske namene v zdravstveni stroki. Zvoki violinskih citer, opreklja in lajne so odmevali v oddaji o ljudski glasbi.

Violinske citre, oprekelj in lajna

Violinske citre so strunsko glasbilo. Z desno roko se igra melodijo z lokom, z levico pa brenka akordično spremljavo. Na violinske citre, enega redkih glasbil na Slovenskem, igra Veronika Zajec z Vidma na Dolenjskem. Glasbeni svet Vlada Nunčiča iz Šmarij pri Jelšah pa zapolnjuje raziskovanje historičnih glasbil. Poleg njemu še vedno priljubljenim zvokom lajne in opreklja se danes posveča tudi tako imenovanim zvočilom za terapevtske namene v zdravstveni stroki. Zvoki violinskih citer, opreklja in lajne so odmevali v oddaji o ljudski glasbi.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Violinske citre, oprekelj in lajna

Violinske citre so strunsko glasbilo. Z desno roko se igra melodijo z lokom, z levico pa brenka akordično spremljavo. Na violinske citre, enega redkih glasbil na Slovenskem, igra Veronika Zajec z Vidma na Dolenjskem. Glasbeni svet Vlada Nunčiča iz Šmarij pri Jelšah pa zapolnjuje raziskovanje historičnih glasbil. Poleg njemu še vedno priljubljenim zvokom lajne in opreklja se danes posveča tudi tako imenovanim zvočilom za terapevtske namene v zdravstveni stroki. Zvoki violinskih citer, opreklja in lajne so odmevali v oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|19. 7. 2021
Violinske citre, oprekelj in lajna

Violinske citre so strunsko glasbilo. Z desno roko se igra melodijo z lokom, z levico pa brenka akordično spremljavo. Na violinske citre, enega redkih glasbil na Slovenskem, igra Veronika Zajec z Vidma na Dolenjskem. Glasbeni svet Vlada Nunčiča iz Šmarij pri Jelšah pa zapolnjuje raziskovanje historičnih glasbil. Poleg njemu še vedno priljubljenim zvokom lajne in opreklja se danes posveča tudi tako imenovanim zvočilom za terapevtske namene v zdravstveni stroki. Zvoki violinskih citer, opreklja in lajne so odmevali v oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Komentar Domovina.je

VEČ ...|19. 7. 2021
dr. Andrej Fink: »Vladavino prava rušijo tisti, ki jim demokratična Slovenija ni bila zaželena opcija«

Že tretji ugledni pravnik, tokrat zaslužni profesor Janez Kranjc, je bil v zadnjem letu žrtev maltretiranja ob iskanju novega sodnika Ustavnega sodišča. Tisti, ki so sodelovali v tem neprimernem ravnanju, so s tem prizadeli tudi Sodišče sámo in celó našo Ustavo, nekateri pa to imenovali »zmago«.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

dr. Andrej Fink: »Vladavino prava rušijo tisti, ki jim demokratična Slovenija ni bila zaželena opcija«

Že tretji ugledni pravnik, tokrat zaslužni profesor Janez Kranjc, je bil v zadnjem letu žrtev maltretiranja ob iskanju novega sodnika Ustavnega sodišča. Tisti, ki so sodelovali v tem neprimernem ravnanju, so s tem prizadeli tudi Sodišče sámo in celó našo Ustavo, nekateri pa to imenovali »zmago«.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

dr. Andrej Fink: »Vladavino prava rušijo tisti, ki jim demokratična Slovenija ni bila zaželena opcija«

Že tretji ugledni pravnik, tokrat zaslužni profesor Janez Kranjc, je bil v zadnjem letu žrtev maltretiranja ob iskanju novega sodnika Ustavnega sodišča. Tisti, ki so sodelovali v tem neprimernem ravnanju, so s tem prizadeli tudi Sodišče sámo in celó našo Ustavo, nekateri pa to imenovali »zmago«.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|19. 7. 2021
dr. Andrej Fink: »Vladavino prava rušijo tisti, ki jim demokratična Slovenija ni bila zaželena opcija«

Že tretji ugledni pravnik, tokrat zaslužni profesor Janez Kranjc, je bil v zadnjem letu žrtev maltretiranja ob iskanju novega sodnika Ustavnega sodišča. Tisti, ki so sodelovali v tem neprimernem ravnanju, so s tem prizadeli tudi Sodišče sámo in celó našo Ustavo, nekateri pa to imenovali »zmago«.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

dr. Andrej Fink

komentarpolitikadružba

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 7. 2021
30 let Svetovnega slovenskega kongresa

30 let je minilo od ustanovitve Svetovnega slovenskega kongresa. Predvajali smo posnetke s slovesnosti, ki je bila v Canarjevem domu v Ljubljani in v okviru katere so na pročelju doma odkrili tudi spominsko obeležje. Ta teden sta državni odlikovanji  prejela Zorko Simčič in Stanka Gregorič, rojaka, ki sta vrsto let pomembno delovala v Argentini in Avstraliji.

30 let Svetovnega slovenskega kongresa

30 let je minilo od ustanovitve Svetovnega slovenskega kongresa. Predvajali smo posnetke s slovesnosti, ki je bila v Canarjevem domu v Ljubljani in v okviru katere so na pročelju doma odkrili tudi spominsko obeležje. Ta teden sta državni odlikovanji  prejela Zorko Simčič in Stanka Gregorič, rojaka, ki sta vrsto let pomembno delovala v Argentini in Avstraliji.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

30 let Svetovnega slovenskega kongresa

30 let je minilo od ustanovitve Svetovnega slovenskega kongresa. Predvajali smo posnetke s slovesnosti, ki je bila v Canarjevem domu v Ljubljani in v okviru katere so na pročelju doma odkrili tudi spominsko obeležje. Ta teden sta državni odlikovanji  prejela Zorko Simčič in Stanka Gregorič, rojaka, ki sta vrsto let pomembno delovala v Argentini in Avstraliji.

VEČ ...|18. 7. 2021
30 let Svetovnega slovenskega kongresa

30 let je minilo od ustanovitve Svetovnega slovenskega kongresa. Predvajali smo posnetke s slovesnosti, ki je bila v Canarjevem domu v Ljubljani in v okviru katere so na pročelju doma odkrili tudi spominsko obeležje. Ta teden sta državni odlikovanji  prejela Zorko Simčič in Stanka Gregorič, rojaka, ki sta vrsto let pomembno delovala v Argentini in Avstraliji.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Iz naših krajev

VEČ ...|17. 7. 2021
Ormož, Gornji Grad, Kranj

Poročali smo o večmilijonski investiciji podjetja Carthago v Ormožu, ki bo prinesla več sto delovnih mest, začetku delovanja sodobnega centra Makov svet za osebe z demenco v Gornjem Gradu in gorskem reševanju ob začetku sezone.

Ormož, Gornji Grad, Kranj

Poročali smo o večmilijonski investiciji podjetja Carthago v Ormožu, ki bo prinesla več sto delovnih mest, začetku delovanja sodobnega centra Makov svet za osebe z demenco v Gornjem Gradu in gorskem reševanju ob začetku sezone.

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Ormož, Gornji Grad, Kranj

Poročali smo o večmilijonski investiciji podjetja Carthago v Ormožu, ki bo prinesla več sto delovnih mest, začetku delovanja sodobnega centra Makov svet za osebe z demenco v Gornjem Gradu in gorskem reševanju ob začetku sezone.

VEČ ...|17. 7. 2021
Ormož, Gornji Grad, Kranj

Poročali smo o večmilijonski investiciji podjetja Carthago v Ormožu, ki bo prinesla več sto delovnih mest, začetku delovanja sodobnega centra Makov svet za osebe z demenco v Gornjem Gradu in gorskem reševanju ob začetku sezone.

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Mladoskop

VEČ ...|16. 7. 2021
Jerica Steklasa z videom za domovino

V Mladoskopu bomo gostili Jerico Steklasa, mlado operno pevko, ki je svoje znanje pridobivala na Dunaju. O domovini širi dober gals. Slovenija ji je, kot pravi, prva pokazala, da je svet lahko čudovit ter da moramo hoditi okrog z odprtimi očmi, da bi lahko prepoznali vse lepote sveta. Ob obletnici je izdelala kratek film, kot poklon Sloveniji in da bi nas spomnila na čudež življenja, nas spodbudila k miru in harmoniji. 

Jerica Steklasa z videom za domovino

V Mladoskopu bomo gostili Jerico Steklasa, mlado operno pevko, ki je svoje znanje pridobivala na Dunaju. O domovini širi dober gals. Slovenija ji je, kot pravi, prva pokazala, da je svet lahko čudovit ter da moramo hoditi okrog z odprtimi očmi, da bi lahko prepoznali vse lepote sveta. Ob obletnici je izdelala kratek film, kot poklon Sloveniji in da bi nas spomnila na čudež življenja, nas spodbudila k miru in harmoniji. 

mladidružbakulturapogovorglasba

Mladoskop

Jerica Steklasa z videom za domovino

V Mladoskopu bomo gostili Jerico Steklasa, mlado operno pevko, ki je svoje znanje pridobivala na Dunaju. O domovini širi dober gals. Slovenija ji je, kot pravi, prva pokazala, da je svet lahko čudovit ter da moramo hoditi okrog z odprtimi očmi, da bi lahko prepoznali vse lepote sveta. Ob obletnici je izdelala kratek film, kot poklon Sloveniji in da bi nas spomnila na čudež življenja, nas spodbudila k miru in harmoniji. 

VEČ ...|16. 7. 2021
Jerica Steklasa z videom za domovino

V Mladoskopu bomo gostili Jerico Steklasa, mlado operno pevko, ki je svoje znanje pridobivala na Dunaju. O domovini širi dober gals. Slovenija ji je, kot pravi, prva pokazala, da je svet lahko čudovit ter da moramo hoditi okrog z odprtimi očmi, da bi lahko prepoznali vse lepote sveta. Ob obletnici je izdelala kratek film, kot poklon Sloveniji in da bi nas spomnila na čudež življenja, nas spodbudila k miru in harmoniji. 

Nataša Ličen

mladidružbakulturapogovorglasba

Komentar tedna

VEČ ...|16. 7. 2021
Ivan Štuhec: Evropa, quo vadis?

Človekova biološka narava in njegova kulturna moč ne moreta biti v konfliktu in medsebojnem zanikanju. Samo v medsebojni solidarnosti in sožitju lahko obe razsežnosti ustrezno odgovarjata na realne in tudi navidezne probleme. Človekova narava ni popolna, kdaj je tudi obremenjujoče nepopolna. V takih primerih ima sodobni človek ustrezne in učinkovite kulturne rešitve, ki vsaj delno lahko naravi vrnejo tisto, kar je sama izgubila ali deformirala. Nasilno vstopanje kulture v naravo in njeno zavestno sprevračanje, ne more biti v službi človeka in njegovega dostojanstva. Nekakšen novi razredni boj, med naravo in kulturo, ki posnema onega, med delom in kapitalom ni rešitev problema. Še manj pa je rešitev v tem, da nekateri želijo iz tega narediti ideologijo pluralnih spolnih identitet. To modno muho zahodnjakov bodo brez težav povozili vitalisti iz Afrike in Azije. In to upravičeno, saj vedno zmaga moč življenja. Kdor jo ima, mu pripada prihodnost. Kdor moč življenja ubija in zanika, si piše sodbo sam. Evropa, quo vadis?

Ivan Štuhec: Evropa, quo vadis?

Človekova biološka narava in njegova kulturna moč ne moreta biti v konfliktu in medsebojnem zanikanju. Samo v medsebojni solidarnosti in sožitju lahko obe razsežnosti ustrezno odgovarjata na realne in tudi navidezne probleme. Človekova narava ni popolna, kdaj je tudi obremenjujoče nepopolna. V takih primerih ima sodobni človek ustrezne in učinkovite kulturne rešitve, ki vsaj delno lahko naravi vrnejo tisto, kar je sama izgubila ali deformirala. Nasilno vstopanje kulture v naravo in njeno zavestno sprevračanje, ne more biti v službi človeka in njegovega dostojanstva. Nekakšen novi razredni boj, med naravo in kulturo, ki posnema onega, med delom in kapitalom ni rešitev problema. Še manj pa je rešitev v tem, da nekateri želijo iz tega narediti ideologijo pluralnih spolnih identitet. To modno muho zahodnjakov bodo brez težav povozili vitalisti iz Afrike in Azije. In to upravičeno, saj vedno zmaga moč življenja. Kdor jo ima, mu pripada prihodnost. Kdor moč življenja ubija in zanika, si piše sodbo sam. Evropa, quo vadis?

komentardružbapolitika

Komentar tedna

Ivan Štuhec: Evropa, quo vadis?

Človekova biološka narava in njegova kulturna moč ne moreta biti v konfliktu in medsebojnem zanikanju. Samo v medsebojni solidarnosti in sožitju lahko obe razsežnosti ustrezno odgovarjata na realne in tudi navidezne probleme. Človekova narava ni popolna, kdaj je tudi obremenjujoče nepopolna. V takih primerih ima sodobni človek ustrezne in učinkovite kulturne rešitve, ki vsaj delno lahko naravi vrnejo tisto, kar je sama izgubila ali deformirala. Nasilno vstopanje kulture v naravo in njeno zavestno sprevračanje, ne more biti v službi človeka in njegovega dostojanstva. Nekakšen novi razredni boj, med naravo in kulturo, ki posnema onega, med delom in kapitalom ni rešitev problema. Še manj pa je rešitev v tem, da nekateri želijo iz tega narediti ideologijo pluralnih spolnih identitet. To modno muho zahodnjakov bodo brez težav povozili vitalisti iz Afrike in Azije. In to upravičeno, saj vedno zmaga moč življenja. Kdor jo ima, mu pripada prihodnost. Kdor moč življenja ubija in zanika, si piše sodbo sam. Evropa, quo vadis?

VEČ ...|16. 7. 2021
Ivan Štuhec: Evropa, quo vadis?

Človekova biološka narava in njegova kulturna moč ne moreta biti v konfliktu in medsebojnem zanikanju. Samo v medsebojni solidarnosti in sožitju lahko obe razsežnosti ustrezno odgovarjata na realne in tudi navidezne probleme. Človekova narava ni popolna, kdaj je tudi obremenjujoče nepopolna. V takih primerih ima sodobni človek ustrezne in učinkovite kulturne rešitve, ki vsaj delno lahko naravi vrnejo tisto, kar je sama izgubila ali deformirala. Nasilno vstopanje kulture v naravo in njeno zavestno sprevračanje, ne more biti v službi človeka in njegovega dostojanstva. Nekakšen novi razredni boj, med naravo in kulturo, ki posnema onega, med delom in kapitalom ni rešitev problema. Še manj pa je rešitev v tem, da nekateri želijo iz tega narediti ideologijo pluralnih spolnih identitet. To modno muho zahodnjakov bodo brez težav povozili vitalisti iz Afrike in Azije. In to upravičeno, saj vedno zmaga moč življenja. Kdor jo ima, mu pripada prihodnost. Kdor moč življenja ubija in zanika, si piše sodbo sam. Evropa, quo vadis?

Ivan Štuhec

komentardružbapolitika

Doživetja narave

VEČ ...|16. 7. 2021
Rapalska meja

V Doživetjih narave smo osvetlili zgodovinsko obdobje med letoma 1920 in 1947, ko je bila tretjina današnjega slovenskega ozemlja priključena Italiji. Rapalska meja je močno vplivala tudi na zgodovino slovenskega planinstva. Nekaj zanimivih utrinkov ste slišali v oddaji - naš gost je bil avtor povsem svežega zgodovinsko-planiskega vodnika Meja na razvodnici - Dušan Škodič.

Rapalska meja

V Doživetjih narave smo osvetlili zgodovinsko obdobje med letoma 1920 in 1947, ko je bila tretjina današnjega slovenskega ozemlja priključena Italiji. Rapalska meja je močno vplivala tudi na zgodovino slovenskega planinstva. Nekaj zanimivih utrinkov ste slišali v oddaji - naš gost je bil avtor povsem svežega zgodovinsko-planiskega vodnika Meja na razvodnici - Dušan Škodič.

svetovanjenaravadružbamejaknjiga

Doživetja narave

Rapalska meja

V Doživetjih narave smo osvetlili zgodovinsko obdobje med letoma 1920 in 1947, ko je bila tretjina današnjega slovenskega ozemlja priključena Italiji. Rapalska meja je močno vplivala tudi na zgodovino slovenskega planinstva. Nekaj zanimivih utrinkov ste slišali v oddaji - naš gost je bil avtor povsem svežega zgodovinsko-planiskega vodnika Meja na razvodnici - Dušan Škodič.

VEČ ...|16. 7. 2021
Rapalska meja

V Doživetjih narave smo osvetlili zgodovinsko obdobje med letoma 1920 in 1947, ko je bila tretjina današnjega slovenskega ozemlja priključena Italiji. Rapalska meja je močno vplivala tudi na zgodovino slovenskega planinstva. Nekaj zanimivih utrinkov ste slišali v oddaji - naš gost je bil avtor povsem svežega zgodovinsko-planiskega vodnika Meja na razvodnici - Dušan Škodič.

Blaž Lesnik

svetovanjenaravadružbamejaknjiga

Via positiva

VEČ ...|15. 7. 2021
Razvoj zavesti. Zakaj bi se razvijali?

Z leti izkušenj se bogatijo tudi spoznanja o življenju. Za kaj gre pri razvoju zavesti? Kaj imamo od tega, če se razvijamo? Kaj omogoča razvoj in kaj ga onemogoča?, smo se pogovarjali z doktorskim študentom sociologije, avtorjem knjige Razvoj zavesti, Davidom Cigojem.  

Razvoj zavesti. Zakaj bi se razvijali?

Z leti izkušenj se bogatijo tudi spoznanja o življenju. Za kaj gre pri razvoju zavesti? Kaj imamo od tega, če se razvijamo? Kaj omogoča razvoj in kaj ga onemogoča?, smo se pogovarjali z doktorskim študentom sociologije, avtorjem knjige Razvoj zavesti, Davidom Cigojem.  

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Razvoj zavesti. Zakaj bi se razvijali?

Z leti izkušenj se bogatijo tudi spoznanja o življenju. Za kaj gre pri razvoju zavesti? Kaj imamo od tega, če se razvijamo? Kaj omogoča razvoj in kaj ga onemogoča?, smo se pogovarjali z doktorskim študentom sociologije, avtorjem knjige Razvoj zavesti, Davidom Cigojem.  

VEČ ...|15. 7. 2021
Razvoj zavesti. Zakaj bi se razvijali?

Z leti izkušenj se bogatijo tudi spoznanja o življenju. Za kaj gre pri razvoju zavesti? Kaj imamo od tega, če se razvijamo? Kaj omogoča razvoj in kaj ga onemogoča?, smo se pogovarjali z doktorskim študentom sociologije, avtorjem knjige Razvoj zavesti, Davidom Cigojem.  

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Sol in luč

VEČ ...|13. 7. 2021
Marko Fink: Ponovitev drugega dela izjemnega pogovora z odličnim umetnikom o Domovini.

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Ponovitev drugega dela pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

Marko Fink: Ponovitev drugega dela izjemnega pogovora z odličnim umetnikom o Domovini.

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Ponovitev drugega dela pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

družbakulturaglasbaodnosi

Sol in luč

Marko Fink: Ponovitev drugega dela izjemnega pogovora z odličnim umetnikom o Domovini.

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Ponovitev drugega dela pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

VEČ ...|13. 7. 2021
Marko Fink: Ponovitev drugega dela izjemnega pogovora z odličnim umetnikom o Domovini.

Markos Fink: Smisel bivanja skozi prizmo Domovine. Ponovitev drugega dela pogovora.

Zakaj smo Slovenci v tem koščku raja tako nesrečni, je eno od vprašanj, ki smo ga zastavili Marku Finku, ki je z izjemno umetniško senzibilnostjo odgovarjal na mnoga vprašanja na temo Domovine. Prisluhnite drugemu delu pogovora.

Tadej Sadar

družbakulturaglasbaodnosi

Naš pogled

VEČ ...|13. 7. 2021
Andrej Šinko: Bodo pandemiji sledile družbeno-politične krize?

Avtor v komentarju razmišlja o posledicah pandemije in spregovori o njenem vplivu na politično stabilnost v nekaterih državah. Hkrati pa opozori na nevarnosti, ki jih pandemija predstavlja za zahodne države, kjer družba postaja vse bolj polarizirana.

Andrej Šinko: Bodo pandemiji sledile družbeno-politične krize?

Avtor v komentarju razmišlja o posledicah pandemije in spregovori o njenem vplivu na politično stabilnost v nekaterih državah. Hkrati pa opozori na nevarnosti, ki jih pandemija predstavlja za zahodne države, kjer družba postaja vse bolj polarizirana.

komentarpolitikadružba

Naš pogled

Andrej Šinko: Bodo pandemiji sledile družbeno-politične krize?

Avtor v komentarju razmišlja o posledicah pandemije in spregovori o njenem vplivu na politično stabilnost v nekaterih državah. Hkrati pa opozori na nevarnosti, ki jih pandemija predstavlja za zahodne države, kjer družba postaja vse bolj polarizirana.

VEČ ...|13. 7. 2021
Andrej Šinko: Bodo pandemiji sledile družbeno-politične krize?

Avtor v komentarju razmišlja o posledicah pandemije in spregovori o njenem vplivu na politično stabilnost v nekaterih državah. Hkrati pa opozori na nevarnosti, ki jih pandemija predstavlja za zahodne države, kjer družba postaja vse bolj polarizirana.

Andrej Šinko

komentarpolitikadružba

Globine

VEČ ...|13. 7. 2021
Kaj so papeške okrožnice in o čem govorijo?

Ker smo se v letošnjih Globinah posvečali različnim tematikam, ki jih odpira zadnja papeževa okrožnica Vsi bratje, smo se tokrat odločili celostno predstaviti papeške dokumente, v prvi vrsti okrožnice. Kakšen je njihov pomen, zakaj so jih papeži začeli pisati, na katera področja življenja posegajo in ali velja za katoličane obveza nauka, ki ga podajajo? Naš gost je bil ekleziolog prof. dr. Bogdan Dolenc.

Kaj so papeške okrožnice in o čem govorijo?

Ker smo se v letošnjih Globinah posvečali različnim tematikam, ki jih odpira zadnja papeževa okrožnica Vsi bratje, smo se tokrat odločili celostno predstaviti papeške dokumente, v prvi vrsti okrožnice. Kakšen je njihov pomen, zakaj so jih papeži začeli pisati, na katera področja življenja posegajo in ali velja za katoličane obveza nauka, ki ga podajajo? Naš gost je bil ekleziolog prof. dr. Bogdan Dolenc.

duhovnostpapežokrožnicadružbaizobraževanjeteologijaCerkveni naukpapeški dokumenti

Globine

Kaj so papeške okrožnice in o čem govorijo?

Ker smo se v letošnjih Globinah posvečali različnim tematikam, ki jih odpira zadnja papeževa okrožnica Vsi bratje, smo se tokrat odločili celostno predstaviti papeške dokumente, v prvi vrsti okrožnice. Kakšen je njihov pomen, zakaj so jih papeži začeli pisati, na katera področja življenja posegajo in ali velja za katoličane obveza nauka, ki ga podajajo? Naš gost je bil ekleziolog prof. dr. Bogdan Dolenc.

VEČ ...|13. 7. 2021
Kaj so papeške okrožnice in o čem govorijo?

Ker smo se v letošnjih Globinah posvečali različnim tematikam, ki jih odpira zadnja papeževa okrožnica Vsi bratje, smo se tokrat odločili celostno predstaviti papeške dokumente, v prvi vrsti okrožnice. Kakšen je njihov pomen, zakaj so jih papeži začeli pisati, na katera področja življenja posegajo in ali velja za katoličane obveza nauka, ki ga podajajo? Naš gost je bil ekleziolog prof. dr. Bogdan Dolenc.

Blaž Lesnik

duhovnostpapežokrožnicadružbaizobraževanjeteologijaCerkveni naukpapeški dokumenti

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|12. 7. 2021
Ljudski godec Drago Žekar

V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo gostili ljudskega godca Draga Žekarja iz kraja Presečno, v občini Dobje. V domačem kraju in okoliških Kozjanskih vaseh je poznan kot dober muzikant. Nekdaj je igral na ohcetih, danes pa s harmoniko razveseljuje staro in mlado na različnih družinskih praznovanjih, zabavah in priložnostnih druženjih.

Ljudski godec Drago Žekar

V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo gostili ljudskega godca Draga Žekarja iz kraja Presečno, v občini Dobje. V domačem kraju in okoliških Kozjanskih vaseh je poznan kot dober muzikant. Nekdaj je igral na ohcetih, danes pa s harmoniko razveseljuje staro in mlado na različnih družinskih praznovanjih, zabavah in priložnostnih druženjih.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Ljudski godec Drago Žekar

V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo gostili ljudskega godca Draga Žekarja iz kraja Presečno, v občini Dobje. V domačem kraju in okoliških Kozjanskih vaseh je poznan kot dober muzikant. Nekdaj je igral na ohcetih, danes pa s harmoniko razveseljuje staro in mlado na različnih družinskih praznovanjih, zabavah in priložnostnih druženjih.

VEČ ...|12. 7. 2021
Ljudski godec Drago Žekar

V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo gostili ljudskega godca Draga Žekarja iz kraja Presečno, v občini Dobje. V domačem kraju in okoliških Kozjanskih vaseh je poznan kot dober muzikant. Nekdaj je igral na ohcetih, danes pa s harmoniko razveseljuje staro in mlado na različnih družinskih praznovanjih, zabavah in priložnostnih druženjih.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Komentar Domovina.je

VEČ ...|12. 7. 2021
Peter Merše: V nedeljo je padel zakon, a če ne bo vzela lekcije, bo (pro)padla tudi vlada

Na vroč poletni dan je velika večina Slovencev odločila, da ne bo dodatnega financiranja urejanja vodotokov in da se gradnja objektov ob vodi še naprej ureja prek vladnih uredb in ne prek strokovnih delavcev Direkcije za vode, ki bi bili za napačne odločbe tudi kazensko odgovorni. To so praktično dosegli s svojim odločnim PROTI zakonu o vodah.

Peter Merše: V nedeljo je padel zakon, a če ne bo vzela lekcije, bo (pro)padla tudi vlada

Na vroč poletni dan je velika večina Slovencev odločila, da ne bo dodatnega financiranja urejanja vodotokov in da se gradnja objektov ob vodi še naprej ureja prek vladnih uredb in ne prek strokovnih delavcev Direkcije za vode, ki bi bili za napačne odločbe tudi kazensko odgovorni. To so praktično dosegli s svojim odločnim PROTI zakonu o vodah.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Peter Merše: V nedeljo je padel zakon, a če ne bo vzela lekcije, bo (pro)padla tudi vlada

Na vroč poletni dan je velika večina Slovencev odločila, da ne bo dodatnega financiranja urejanja vodotokov in da se gradnja objektov ob vodi še naprej ureja prek vladnih uredb in ne prek strokovnih delavcev Direkcije za vode, ki bi bili za napačne odločbe tudi kazensko odgovorni. To so praktično dosegli s svojim odločnim PROTI zakonu o vodah.

VEČ ...|12. 7. 2021
Peter Merše: V nedeljo je padel zakon, a če ne bo vzela lekcije, bo (pro)padla tudi vlada

Na vroč poletni dan je velika večina Slovencev odločila, da ne bo dodatnega financiranja urejanja vodotokov in da se gradnja objektov ob vodi še naprej ureja prek vladnih uredb in ne prek strokovnih delavcev Direkcije za vode, ki bi bili za napačne odločbe tudi kazensko odgovorni. To so praktično dosegli s svojim odločnim PROTI zakonu o vodah.

Peter Merše

komentarpolitikadružba

Z ljudmi na poti

VEČ ...|11. 7. 2021
Tina Zgonik, Slovenka v Boliviji

Pogovarjali smo se z novinarko, ki se je pred več kot desetletjem preselila v Bolivijo, kjer raziskuje šamanizem in življenje staroselcev. V oddaji je spregovorila o tej južnoameriški državi, njenih prebivalcin in navadah.

Tina Zgonik, Slovenka v Boliviji

Pogovarjali smo se z novinarko, ki se je pred več kot desetletjem preselila v Bolivijo, kjer raziskuje šamanizem in življenje staroselcev. V oddaji je spregovorila o tej južnoameriški državi, njenih prebivalcin in navadah.

potovanjetujinaBolivijaZgonikstaroselcišamanizemjužnoameriška državadružba

Z ljudmi na poti

Tina Zgonik, Slovenka v Boliviji

Pogovarjali smo se z novinarko, ki se je pred več kot desetletjem preselila v Bolivijo, kjer raziskuje šamanizem in življenje staroselcev. V oddaji je spregovorila o tej južnoameriški državi, njenih prebivalcin in navadah.

VEČ ...|11. 7. 2021
Tina Zgonik, Slovenka v Boliviji

Pogovarjali smo se z novinarko, ki se je pred več kot desetletjem preselila v Bolivijo, kjer raziskuje šamanizem in življenje staroselcev. V oddaji je spregovorila o tej južnoameriški državi, njenih prebivalcin in navadah.

Andrej Šinko

potovanjetujinaBolivijaZgonikstaroselcišamanizemjužnoameriška državadružba

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|11. 7. 2021
Srebrni red za zasluge Zedinjeni Sloveniji

Na nedeljo Slovencev po svetu je v Slovenskem Marijinem narodnem svetišču na Brezjah sveto mašo daroval rojak, nadškof metropolit v Izmirju v Turčiji, Martin Kmetec. Krovno društvo naših rojakov v Argentini Zedinjena Slovenija je prejelo državno odlikovanje, srebrni red za zasluge. Spomin na dr. Marka Krežmarja, ki je k Bogu odšel pred 30-imi dnevi.

Srebrni red za zasluge Zedinjeni Sloveniji

Na nedeljo Slovencev po svetu je v Slovenskem Marijinem narodnem svetišču na Brezjah sveto mašo daroval rojak, nadškof metropolit v Izmirju v Turčiji, Martin Kmetec. Krovno društvo naših rojakov v Argentini Zedinjena Slovenija je prejelo državno odlikovanje, srebrni red za zasluge. Spomin na dr. Marka Krežmarja, ki je k Bogu odšel pred 30-imi dnevi.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Srebrni red za zasluge Zedinjeni Sloveniji

Na nedeljo Slovencev po svetu je v Slovenskem Marijinem narodnem svetišču na Brezjah sveto mašo daroval rojak, nadškof metropolit v Izmirju v Turčiji, Martin Kmetec. Krovno društvo naših rojakov v Argentini Zedinjena Slovenija je prejelo državno odlikovanje, srebrni red za zasluge. Spomin na dr. Marka Krežmarja, ki je k Bogu odšel pred 30-imi dnevi.

VEČ ...|11. 7. 2021
Srebrni red za zasluge Zedinjeni Sloveniji

Na nedeljo Slovencev po svetu je v Slovenskem Marijinem narodnem svetišču na Brezjah sveto mašo daroval rojak, nadškof metropolit v Izmirju v Turčiji, Martin Kmetec. Krovno društvo naših rojakov v Argentini Zedinjena Slovenija je prejelo državno odlikovanje, srebrni red za zasluge. Spomin na dr. Marka Krežmarja, ki je k Bogu odšel pred 30-imi dnevi.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Luč v temi

VEČ ...|11. 7. 2021
Gost dr. Aleksander Pavkovič

Aleksander je mož slovenskih korenin, živeč v Nemčiji, slep od rojstva, leta 2020 je bil posvečen v stalnega diakona.

Gost dr. Aleksander Pavkovič

Aleksander je mož slovenskih korenin, živeč v Nemčiji, slep od rojstva, leta 2020 je bil posvečen v stalnega diakona.

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

Gost dr. Aleksander Pavkovič

Aleksander je mož slovenskih korenin, živeč v Nemčiji, slep od rojstva, leta 2020 je bil posvečen v stalnega diakona.

VEČ ...|11. 7. 2021
Gost dr. Aleksander Pavkovič

Aleksander je mož slovenskih korenin, živeč v Nemčiji, slep od rojstva, leta 2020 je bil posvečen v stalnega diakona.

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Za življenje

VEČ ...|10. 7. 2021
Počitniški nasveti

Specialni pedagog Marko Juhant je odgovarjal na vaša poslušalcev. Pogovarjajmo se in si z izkušnjami pomagajmo pri vzgoji ter spremljanju tistih, ki jih imamo najraje, svojih otrok in mladih. 

Počitniški nasveti

Specialni pedagog Marko Juhant je odgovarjal na vaša poslušalcev. Pogovarjajmo se in si z izkušnjami pomagajmo pri vzgoji ter spremljanju tistih, ki jih imamo najraje, svojih otrok in mladih. 

vzgojadružbaodnosiotroci

Za življenje

Počitniški nasveti

Specialni pedagog Marko Juhant je odgovarjal na vaša poslušalcev. Pogovarjajmo se in si z izkušnjami pomagajmo pri vzgoji ter spremljanju tistih, ki jih imamo najraje, svojih otrok in mladih. 

VEČ ...|10. 7. 2021
Počitniški nasveti

Specialni pedagog Marko Juhant je odgovarjal na vaša poslušalcev. Pogovarjajmo se in si z izkušnjami pomagajmo pri vzgoji ter spremljanju tistih, ki jih imamo najraje, svojih otrok in mladih. 

Nataša Ličen

vzgojadružbaodnosiotroci

Zgodbe za otroke

VEČ ...|10. 7. 2021
Na obisku pri svetlem Soncu

Sonce se je skrilo, piščančke je skrbelo kaj je z njim in odpravili so se v svet. Sonce iskat. Na poti so srečevali prijatelje in jih vabili na pot. Pisana družba jo je mahala k Soncu, ki se je skrivalo že nekaj dni … Mislite, da so ga našli? Prisluhnite in izvedeli boste.

Na obisku pri svetlem Soncu

Sonce se je skrilo, piščančke je skrbelo kaj je z njim in odpravili so se v svet. Sonce iskat. Na poti so srečevali prijatelje in jih vabili na pot. Pisana družba jo je mahala k Soncu, ki se je skrivalo že nekaj dni … Mislite, da so ga našli? Prisluhnite in izvedeli boste.

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Zgodbe za otroke

Na obisku pri svetlem Soncu

Sonce se je skrilo, piščančke je skrbelo kaj je z njim in odpravili so se v svet. Sonce iskat. Na poti so srečevali prijatelje in jih vabili na pot. Pisana družba jo je mahala k Soncu, ki se je skrivalo že nekaj dni … Mislite, da so ga našli? Prisluhnite in izvedeli boste.

VEČ ...|10. 7. 2021
Na obisku pri svetlem Soncu

Sonce se je skrilo, piščančke je skrbelo kaj je z njim in odpravili so se v svet. Sonce iskat. Na poti so srečevali prijatelje in jih vabili na pot. Pisana družba jo je mahala k Soncu, ki se je skrivalo že nekaj dni … Mislite, da so ga našli? Prisluhnite in izvedeli boste.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Naš gost

VEČ ...|10. 7. 2021
Mitja Okorn

Izreden prodor v deželo največjih filmskih zvezd je po trdem delu več desetletij in po uspešnih romantičnih filmih v Evropi, predvsem na Poljskem, dosegel režiser in scenarist Mitja Okorn. Kdo ne pozna filmov Pisma sv. Nikolaju, Planet samskih, kjer je ob režiji Mitja Okorn tudi avtor scenarija ter njegov režijski holivudski prvenec “Leto življenja”? V oddaji Naš gost smo ga vprašali po vrednotah, njegovem razumevanju družbe, tokov časa in se seveda zaustavili tudi pri filmu ob praznovanju 30-et letnice samostojnosti, ko je za osrednjo slovesnost tudi ob začetku predsedovanja Slovenije Svetu EU zrežiral krajši film o osamosvajanju Slovenije kot širše tudi ostalih evropskih narodov. 

Mitja Okorn

Izreden prodor v deželo največjih filmskih zvezd je po trdem delu več desetletij in po uspešnih romantičnih filmih v Evropi, predvsem na Poljskem, dosegel režiser in scenarist Mitja Okorn. Kdo ne pozna filmov Pisma sv. Nikolaju, Planet samskih, kjer je ob režiji Mitja Okorn tudi avtor scenarija ter njegov režijski holivudski prvenec “Leto življenja”? V oddaji Naš gost smo ga vprašali po vrednotah, njegovem razumevanju družbe, tokov časa in se seveda zaustavili tudi pri filmu ob praznovanju 30-et letnice samostojnosti, ko je za osrednjo slovesnost tudi ob začetku predsedovanja Slovenije Svetu EU zrežiral krajši film o osamosvajanju Slovenije kot širše tudi ostalih evropskih narodov. 

življenjedružbapogovorkultura

Naš gost

Mitja Okorn

Izreden prodor v deželo največjih filmskih zvezd je po trdem delu več desetletij in po uspešnih romantičnih filmih v Evropi, predvsem na Poljskem, dosegel režiser in scenarist Mitja Okorn. Kdo ne pozna filmov Pisma sv. Nikolaju, Planet samskih, kjer je ob režiji Mitja Okorn tudi avtor scenarija ter njegov režijski holivudski prvenec “Leto življenja”? V oddaji Naš gost smo ga vprašali po vrednotah, njegovem razumevanju družbe, tokov časa in se seveda zaustavili tudi pri filmu ob praznovanju 30-et letnice samostojnosti, ko je za osrednjo slovesnost tudi ob začetku predsedovanja Slovenije Svetu EU zrežiral krajši film o osamosvajanju Slovenije kot širše tudi ostalih evropskih narodov. 

VEČ ...|10. 7. 2021
Mitja Okorn

Izreden prodor v deželo največjih filmskih zvezd je po trdem delu več desetletij in po uspešnih romantičnih filmih v Evropi, predvsem na Poljskem, dosegel režiser in scenarist Mitja Okorn. Kdo ne pozna filmov Pisma sv. Nikolaju, Planet samskih, kjer je ob režiji Mitja Okorn tudi avtor scenarija ter njegov režijski holivudski prvenec “Leto življenja”? V oddaji Naš gost smo ga vprašali po vrednotah, njegovem razumevanju družbe, tokov časa in se seveda zaustavili tudi pri filmu ob praznovanju 30-et letnice samostojnosti, ko je za osrednjo slovesnost tudi ob začetku predsedovanja Slovenije Svetu EU zrežiral krajši film o osamosvajanju Slovenije kot širše tudi ostalih evropskih narodov. 

Nataša Ličen

življenjedružbapogovorkultura

Iz naših krajev

VEČ ...|10. 7. 2021
Vipava, Grosuplje, Ajdovščina, Murska Sobota

Poročali smo o zelo slabi sadjarski letini v Vipavski dolini, gradnji vadbenega poligona za gasilce v Grosupljem, uspešno izpeljanem programu za pomoč staršem pri vzgoji na območju Ajdovščine in ustanovitvi Kluba Prekmurcev v Ljubljani. 

Vipava, Grosuplje, Ajdovščina, Murska Sobota

Poročali smo o zelo slabi sadjarski letini v Vipavski dolini, gradnji vadbenega poligona za gasilce v Grosupljem, uspešno izpeljanem programu za pomoč staršem pri vzgoji na območju Ajdovščine in ustanovitvi Kluba Prekmurcev v Ljubljani. 

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Vipava, Grosuplje, Ajdovščina, Murska Sobota

Poročali smo o zelo slabi sadjarski letini v Vipavski dolini, gradnji vadbenega poligona za gasilce v Grosupljem, uspešno izpeljanem programu za pomoč staršem pri vzgoji na območju Ajdovščine in ustanovitvi Kluba Prekmurcev v Ljubljani. 

VEČ ...|10. 7. 2021
Vipava, Grosuplje, Ajdovščina, Murska Sobota

Poročali smo o zelo slabi sadjarski letini v Vipavski dolini, gradnji vadbenega poligona za gasilce v Grosupljem, uspešno izpeljanem programu za pomoč staršem pri vzgoji na območju Ajdovščine in ustanovitvi Kluba Prekmurcev v Ljubljani. 

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Komentar tedna

VEČ ...|9. 7. 2021
Janez Juhant: Osamosvojena Slovenija pred bremeni Evrope

Večina Slovencev se veseli praznovanja tridesetletnice samostojne države in predsedovanja slovenske Vlade Svetu EZ. Očitno pa to ne gre v račun njim, ki jim (sicer počasi a vendar) polzi iz rok absolutna oblast, prisvojena z revolucijo. Zato revolucionarni nasledniki vztrajajo na svojih metodah: vse ali nič in z vsemi sredstvi. Celo praznovanje so levičarji izkoristili za svoje pritlehno politikantsko nastopaštvo, ko očitno ne zmorejo prispevati kaj pozitivnega za dolgoročni razvoj samostojne Slovenije. Začudeni in prizadeti smo, da so se dali za začetek predsedovanja v to vplesti evropski voditelji, ki smo jim pripisovali vsaj priznavanje demokratičnih standardov zato je to višek cinizma in posmeh demokraciji. To veliko pove tudi o njih, ki naj bi spoštovali svoje dokumente ter ne dovolili poveličevanja totalitarnih simbolov. Človek se sprašuje, kaj je z njihovim pojmom demokracije ter politike na krščanskih temeljih, če to še sploh obstaja. 

Janez Juhant: Osamosvojena Slovenija pred bremeni Evrope

Večina Slovencev se veseli praznovanja tridesetletnice samostojne države in predsedovanja slovenske Vlade Svetu EZ. Očitno pa to ne gre v račun njim, ki jim (sicer počasi a vendar) polzi iz rok absolutna oblast, prisvojena z revolucijo. Zato revolucionarni nasledniki vztrajajo na svojih metodah: vse ali nič in z vsemi sredstvi. Celo praznovanje so levičarji izkoristili za svoje pritlehno politikantsko nastopaštvo, ko očitno ne zmorejo prispevati kaj pozitivnega za dolgoročni razvoj samostojne Slovenije. Začudeni in prizadeti smo, da so se dali za začetek predsedovanja v to vplesti evropski voditelji, ki smo jim pripisovali vsaj priznavanje demokratičnih standardov zato je to višek cinizma in posmeh demokraciji. To veliko pove tudi o njih, ki naj bi spoštovali svoje dokumente ter ne dovolili poveličevanja totalitarnih simbolov. Človek se sprašuje, kaj je z njihovim pojmom demokracije ter politike na krščanskih temeljih, če to še sploh obstaja. 

komentardružba

Komentar tedna

Janez Juhant: Osamosvojena Slovenija pred bremeni Evrope

Večina Slovencev se veseli praznovanja tridesetletnice samostojne države in predsedovanja slovenske Vlade Svetu EZ. Očitno pa to ne gre v račun njim, ki jim (sicer počasi a vendar) polzi iz rok absolutna oblast, prisvojena z revolucijo. Zato revolucionarni nasledniki vztrajajo na svojih metodah: vse ali nič in z vsemi sredstvi. Celo praznovanje so levičarji izkoristili za svoje pritlehno politikantsko nastopaštvo, ko očitno ne zmorejo prispevati kaj pozitivnega za dolgoročni razvoj samostojne Slovenije. Začudeni in prizadeti smo, da so se dali za začetek predsedovanja v to vplesti evropski voditelji, ki smo jim pripisovali vsaj priznavanje demokratičnih standardov zato je to višek cinizma in posmeh demokraciji. To veliko pove tudi o njih, ki naj bi spoštovali svoje dokumente ter ne dovolili poveličevanja totalitarnih simbolov. Človek se sprašuje, kaj je z njihovim pojmom demokracije ter politike na krščanskih temeljih, če to še sploh obstaja. 

VEČ ...|9. 7. 2021
Janez Juhant: Osamosvojena Slovenija pred bremeni Evrope

Večina Slovencev se veseli praznovanja tridesetletnice samostojne države in predsedovanja slovenske Vlade Svetu EZ. Očitno pa to ne gre v račun njim, ki jim (sicer počasi a vendar) polzi iz rok absolutna oblast, prisvojena z revolucijo. Zato revolucionarni nasledniki vztrajajo na svojih metodah: vse ali nič in z vsemi sredstvi. Celo praznovanje so levičarji izkoristili za svoje pritlehno politikantsko nastopaštvo, ko očitno ne zmorejo prispevati kaj pozitivnega za dolgoročni razvoj samostojne Slovenije. Začudeni in prizadeti smo, da so se dali za začetek predsedovanja v to vplesti evropski voditelji, ki smo jim pripisovali vsaj priznavanje demokratičnih standardov zato je to višek cinizma in posmeh demokraciji. To veliko pove tudi o njih, ki naj bi spoštovali svoje dokumente ter ne dovolili poveličevanja totalitarnih simbolov. Človek se sprašuje, kaj je z njihovim pojmom demokracije ter politike na krščanskih temeljih, če to še sploh obstaja. 

Janez Juhant

komentardružba

Kolokvij

VEČ ...|9. 7. 2021
Kibernetsko ustrahovanje

Oddaja »Kolokvij« je tokrat prinesla pogovor z Ano Ahačevčič o delavnicah medijskega opismenjevanja.

Kibernetsko ustrahovanje

Oddaja »Kolokvij« je tokrat prinesla pogovor z Ano Ahačevčič o delavnicah medijskega opismenjevanja.

mladidružba

Kolokvij

Kibernetsko ustrahovanje

Oddaja »Kolokvij« je tokrat prinesla pogovor z Ano Ahačevčič o delavnicah medijskega opismenjevanja.

VEČ ...|9. 7. 2021
Kibernetsko ustrahovanje

Oddaja »Kolokvij« je tokrat prinesla pogovor z Ano Ahačevčič o delavnicah medijskega opismenjevanja.

Marjan Bunič

mladidružba

Radijski roman

VEČ ...|8. 7. 2021
Don Camillo in Peppone - odlomek iz šeste knjige

V odlomku iz šeste knjige “Don Camillo in Peppone” spremljamo, kakšna zunanja nevarnost združi in poveže prebivalce vasi.

Don Camillo in Peppone - odlomek iz šeste knjige

V odlomku iz šeste knjige “Don Camillo in Peppone” spremljamo, kakšna zunanja nevarnost združi in poveže prebivalce vasi.

knjigahumoreskadružba

Radijski roman

Don Camillo in Peppone - odlomek iz šeste knjige

V odlomku iz šeste knjige “Don Camillo in Peppone” spremljamo, kakšna zunanja nevarnost združi in poveže prebivalce vasi.

VEČ ...|8. 7. 2021
Don Camillo in Peppone - odlomek iz šeste knjige

V odlomku iz šeste knjige “Don Camillo in Peppone” spremljamo, kakšna zunanja nevarnost združi in poveže prebivalce vasi.

Marjan Bunič

knjigahumoreskadružba

Via positiva

VEČ ...|8. 7. 2021
Cepljenje ni politično vprašanje. Koliko argumentov stroke še potrebujemo za razumevanje tega dejstva?

Razmere ob epidemiji novo nastajajočih sevov virusa covid so resne in že dolgo vemo, da jih je neodgovorno, nedržavotvorno in v prvi vrsti nehumano zlorabljati v politične namene. Zakaj vseeno del javnost ne loči informacijskih zrn od plevela? Več kot govoriti resnico, pojasnjevati razmere na osnovi dejstev, preverjenih argumentov strokovnjakov, odgovorni ne morejo storiti. Končna odločitev je na strani posameznika. Pogovarjali smo se z dr. Milanom Krekom, direktorjem NIJZ (Nacionalnega inštituta za javno zdravje). Smo sposobni slišati in prepoznati resnico tega trenutka? 

Cepljenje ni politično vprašanje. Koliko argumentov stroke še potrebujemo za razumevanje tega dejstva?

Razmere ob epidemiji novo nastajajočih sevov virusa covid so resne in že dolgo vemo, da jih je neodgovorno, nedržavotvorno in v prvi vrsti nehumano zlorabljati v politične namene. Zakaj vseeno del javnost ne loči informacijskih zrn od plevela? Več kot govoriti resnico, pojasnjevati razmere na osnovi dejstev, preverjenih argumentov strokovnjakov, odgovorni ne morejo storiti. Končna odločitev je na strani posameznika. Pogovarjali smo se z dr. Milanom Krekom, direktorjem NIJZ (Nacionalnega inštituta za javno zdravje). Smo sposobni slišati in prepoznati resnico tega trenutka? 

družbakoronaviruszdravstvopogovorsvetovanje

Via positiva

Cepljenje ni politično vprašanje. Koliko argumentov stroke še potrebujemo za razumevanje tega dejstva?

Razmere ob epidemiji novo nastajajočih sevov virusa covid so resne in že dolgo vemo, da jih je neodgovorno, nedržavotvorno in v prvi vrsti nehumano zlorabljati v politične namene. Zakaj vseeno del javnost ne loči informacijskih zrn od plevela? Več kot govoriti resnico, pojasnjevati razmere na osnovi dejstev, preverjenih argumentov strokovnjakov, odgovorni ne morejo storiti. Končna odločitev je na strani posameznika. Pogovarjali smo se z dr. Milanom Krekom, direktorjem NIJZ (Nacionalnega inštituta za javno zdravje). Smo sposobni slišati in prepoznati resnico tega trenutka? 

VEČ ...|8. 7. 2021
Cepljenje ni politično vprašanje. Koliko argumentov stroke še potrebujemo za razumevanje tega dejstva?

Razmere ob epidemiji novo nastajajočih sevov virusa covid so resne in že dolgo vemo, da jih je neodgovorno, nedržavotvorno in v prvi vrsti nehumano zlorabljati v politične namene. Zakaj vseeno del javnost ne loči informacijskih zrn od plevela? Več kot govoriti resnico, pojasnjevati razmere na osnovi dejstev, preverjenih argumentov strokovnjakov, odgovorni ne morejo storiti. Končna odločitev je na strani posameznika. Pogovarjali smo se z dr. Milanom Krekom, direktorjem NIJZ (Nacionalnega inštituta za javno zdravje). Smo sposobni slišati in prepoznati resnico tega trenutka? 

Nataša Ličen

družbakoronaviruszdravstvopogovorsvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 7. 2021
Zavajajoča razprava o madžarskem zakonu v evropskem parlamentu

Na Madžarskem danes stopa v veljavo zakon za zaščito otrok pred vdorom LGBT ideologije v šole. Medtem ko pri naših sosedih poudarjajo, da imajo starši pravico do vzgoje svojih otrok, pa omenjeni zakon po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Razpravo je spremljal Peter Merše s portala Domovina.je, ki smo ga povabili tudi v naš studio.

Zavajajoča razprava o madžarskem zakonu v evropskem parlamentu

Na Madžarskem danes stopa v veljavo zakon za zaščito otrok pred vdorom LGBT ideologije v šole. Medtem ko pri naših sosedih poudarjajo, da imajo starši pravico do vzgoje svojih otrok, pa omenjeni zakon po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Razpravo je spremljal Peter Merše s portala Domovina.je, ki smo ga povabili tudi v naš studio.

infodružbainfoizobraževanjekomentarmladiodnosiotrocipolitikavzgoja

Informativni prispevki

Zavajajoča razprava o madžarskem zakonu v evropskem parlamentu

Na Madžarskem danes stopa v veljavo zakon za zaščito otrok pred vdorom LGBT ideologije v šole. Medtem ko pri naših sosedih poudarjajo, da imajo starši pravico do vzgoje svojih otrok, pa omenjeni zakon po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Razpravo je spremljal Peter Merše s portala Domovina.je, ki smo ga povabili tudi v naš studio.

VEČ ...|8. 7. 2021
Zavajajoča razprava o madžarskem zakonu v evropskem parlamentu

Na Madžarskem danes stopa v veljavo zakon za zaščito otrok pred vdorom LGBT ideologije v šole. Medtem ko pri naših sosedih poudarjajo, da imajo starši pravico do vzgoje svojih otrok, pa omenjeni zakon po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Razpravo je spremljal Peter Merše s portala Domovina.je, ki smo ga povabili tudi v naš studio.

Marjana Debevec

infodružbainfoizobraževanjekomentarmladiodnosiotrocipolitikavzgoja

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 7. 2021
Ustanova Anin sklad velike družine povezala na duhovnih vajah

Ustanova Anin sklad, ki povezuje družine z več otroki je s pomočjo bratov kapucinov v Kančevcih pripravila duhovne vaje. Srečanja se je udeležilo 15 družin s kar 60 otroki. Poleg duhovnega odmika je bil čas tudi za druženje in romanje. Ustanova Anin sklad trenutno povezuje 150 družin, od tega jih tretjina prejema redno mesečno podporo, nam je povedala tajnica ustanove sestra Hermina Nemšak.

Ustanova Anin sklad velike družine povezala na duhovnih vajah

Ustanova Anin sklad, ki povezuje družine z več otroki je s pomočjo bratov kapucinov v Kančevcih pripravila duhovne vaje. Srečanja se je udeležilo 15 družin s kar 60 otroki. Poleg duhovnega odmika je bil čas tudi za druženje in romanje. Ustanova Anin sklad trenutno povezuje 150 družin, od tega jih tretjina prejema redno mesečno podporo, nam je povedala tajnica ustanove sestra Hermina Nemšak.

infopogovorduhovnostodnosidružbadružina

Informativni prispevki

Ustanova Anin sklad velike družine povezala na duhovnih vajah

Ustanova Anin sklad, ki povezuje družine z več otroki je s pomočjo bratov kapucinov v Kančevcih pripravila duhovne vaje. Srečanja se je udeležilo 15 družin s kar 60 otroki. Poleg duhovnega odmika je bil čas tudi za druženje in romanje. Ustanova Anin sklad trenutno povezuje 150 družin, od tega jih tretjina prejema redno mesečno podporo, nam je povedala tajnica ustanove sestra Hermina Nemšak.

VEČ ...|7. 7. 2021
Ustanova Anin sklad velike družine povezala na duhovnih vajah

Ustanova Anin sklad, ki povezuje družine z več otroki je s pomočjo bratov kapucinov v Kančevcih pripravila duhovne vaje. Srečanja se je udeležilo 15 družin s kar 60 otroki. Poleg duhovnega odmika je bil čas tudi za druženje in romanje. Ustanova Anin sklad trenutno povezuje 150 družin, od tega jih tretjina prejema redno mesečno podporo, nam je povedala tajnica ustanove sestra Hermina Nemšak.

Alen Salihović

infopogovorduhovnostodnosidružbadružina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|6. 7. 2021
Zaščita netopirjev v zaščitenih stavbah kulturne dediščine

Biologa in strokovnjaka za varstvo netopirjev Primož Presetnik in Aja Zamolo sta izdala prvo publikacijo o netopirjih v stavbah kulturne dediščine, ki je del LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji. Analizirala sta popise netopirjev v zadnjih 20 letih, predstavljata najpomembnejše dele stavb za zatočišča netopirjev in njihovo tesno povezanost z zgodovinsko in kulturno pomembnimi objekti naše zgodovine. Naslovnico je oblikovala ilustratorka Hana Stupica po delu freske Stvarjenja sveta v hrastoveljski cerkvi Svete trojice, ki predstavlja nastanek živalstva in med upodobljenimi živalmi iz leta 1490 najdemo tudi netopirja.

 

Zaščita netopirjev v zaščitenih stavbah kulturne dediščine

Biologa in strokovnjaka za varstvo netopirjev Primož Presetnik in Aja Zamolo sta izdala prvo publikacijo o netopirjih v stavbah kulturne dediščine, ki je del LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji. Analizirala sta popise netopirjev v zadnjih 20 letih, predstavljata najpomembnejše dele stavb za zatočišča netopirjev in njihovo tesno povezanost z zgodovinsko in kulturno pomembnimi objekti naše zgodovine. Naslovnico je oblikovala ilustratorka Hana Stupica po delu freske Stvarjenja sveta v hrastoveljski cerkvi Svete trojice, ki predstavlja nastanek živalstva in med upodobljenimi živalmi iz leta 1490 najdemo tudi netopirja.

 

kulturanaravadružbadediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

Zaščita netopirjev v zaščitenih stavbah kulturne dediščine

Biologa in strokovnjaka za varstvo netopirjev Primož Presetnik in Aja Zamolo sta izdala prvo publikacijo o netopirjih v stavbah kulturne dediščine, ki je del LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji. Analizirala sta popise netopirjev v zadnjih 20 letih, predstavljata najpomembnejše dele stavb za zatočišča netopirjev in njihovo tesno povezanost z zgodovinsko in kulturno pomembnimi objekti naše zgodovine. Naslovnico je oblikovala ilustratorka Hana Stupica po delu freske Stvarjenja sveta v hrastoveljski cerkvi Svete trojice, ki predstavlja nastanek živalstva in med upodobljenimi živalmi iz leta 1490 najdemo tudi netopirja.

 

VEČ ...|6. 7. 2021
Zaščita netopirjev v zaščitenih stavbah kulturne dediščine

Biologa in strokovnjaka za varstvo netopirjev Primož Presetnik in Aja Zamolo sta izdala prvo publikacijo o netopirjih v stavbah kulturne dediščine, ki je del LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji. Analizirala sta popise netopirjev v zadnjih 20 letih, predstavljata najpomembnejše dele stavb za zatočišča netopirjev in njihovo tesno povezanost z zgodovinsko in kulturno pomembnimi objekti naše zgodovine. Naslovnico je oblikovala ilustratorka Hana Stupica po delu freske Stvarjenja sveta v hrastoveljski cerkvi Svete trojice, ki predstavlja nastanek živalstva in med upodobljenimi živalmi iz leta 1490 najdemo tudi netopirja.

 

Nataša Ličen

kulturanaravadružbadediščinazgodovina

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|5. 7. 2021
Tretje popotovanje s tamburaši Borovnica

Prva julijska oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke s tretjega letnega koncerta Tamburaške skupine Borovnica. Na njem so nastopili še Primož Križaj, Folklorna skupina Bistra in otroška folklorna skupina Coklarčki.


 

Tretje popotovanje s tamburaši Borovnica

Prva julijska oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke s tretjega letnega koncerta Tamburaške skupine Borovnica. Na njem so nastopili še Primož Križaj, Folklorna skupina Bistra in otroška folklorna skupina Coklarčki.


 

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Tretje popotovanje s tamburaši Borovnica

Prva julijska oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke s tretjega letnega koncerta Tamburaške skupine Borovnica. Na njem so nastopili še Primož Križaj, Folklorna skupina Bistra in otroška folklorna skupina Coklarčki.


 

VEČ ...|5. 7. 2021
Tretje popotovanje s tamburaši Borovnica

Prva julijska oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke s tretjega letnega koncerta Tamburaške skupine Borovnica. Na njem so nastopili še Primož Križaj, Folklorna skupina Bistra in otroška folklorna skupina Coklarčki.


 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Komentar Domovina.je

VEČ ...|5. 7. 2021
Rajko Podgorše: Sporočilo predstavnikom EU: vemo, da je to težko razumeti, toda pravkar ste postali del slovenske predvolilne kampanje

Po izjemno lepo izvedeni proslavi ob Dnevu državnosti ter njenemu neuspešnemu alternativnemu bojkotu s strani opozicije smo nekateri potihoma že mislili, da se lahko udobno posedemo v naslanjač in končno opazujemo začetek predsedovanja Slovenije Evropski uniji. A prvi dogodki pod slovensko taktirko so že nakazali načrte, ki jih ima s slovenskim predsedovanjem slovenska opozicija.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgorše: Sporočilo predstavnikom EU: vemo, da je to težko razumeti, toda pravkar ste postali del slovenske predvolilne kampanje

Po izjemno lepo izvedeni proslavi ob Dnevu državnosti ter njenemu neuspešnemu alternativnemu bojkotu s strani opozicije smo nekateri potihoma že mislili, da se lahko udobno posedemo v naslanjač in končno opazujemo začetek predsedovanja Slovenije Evropski uniji. A prvi dogodki pod slovensko taktirko so že nakazali načrte, ki jih ima s slovenskim predsedovanjem slovenska opozicija.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Rajko Podgorše: Sporočilo predstavnikom EU: vemo, da je to težko razumeti, toda pravkar ste postali del slovenske predvolilne kampanje

Po izjemno lepo izvedeni proslavi ob Dnevu državnosti ter njenemu neuspešnemu alternativnemu bojkotu s strani opozicije smo nekateri potihoma že mislili, da se lahko udobno posedemo v naslanjač in končno opazujemo začetek predsedovanja Slovenije Evropski uniji. A prvi dogodki pod slovensko taktirko so že nakazali načrte, ki jih ima s slovenskim predsedovanjem slovenska opozicija.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|5. 7. 2021
Rajko Podgorše: Sporočilo predstavnikom EU: vemo, da je to težko razumeti, toda pravkar ste postali del slovenske predvolilne kampanje

Po izjemno lepo izvedeni proslavi ob Dnevu državnosti ter njenemu neuspešnemu alternativnemu bojkotu s strani opozicije smo nekateri potihoma že mislili, da se lahko udobno posedemo v naslanjač in končno opazujemo začetek predsedovanja Slovenije Evropski uniji. A prvi dogodki pod slovensko taktirko so že nakazali načrte, ki jih ima s slovenskim predsedovanjem slovenska opozicija.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

komentarpolitikadružba

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 7. 2021
Dan državnosti po svetu

Dan državnosti so praznovali tudi naši rojaki v sosednjih državah, v Bruslju (je poročal slovenski duhovnik dr. Zvone Štrubelj) in v Brisbanu v  Avstraliji (je poročal Mirko Cuderman). V oddaji smo objavili tudi razmišljanje dr. Andreja Finka s 27. Tabora Slovencev po svetu ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije.

Dan državnosti po svetu

Dan državnosti so praznovali tudi naši rojaki v sosednjih državah, v Bruslju (je poročal slovenski duhovnik dr. Zvone Štrubelj) in v Brisbanu v  Avstraliji (je poročal Mirko Cuderman). V oddaji smo objavili tudi razmišljanje dr. Andreja Finka s 27. Tabora Slovencev po svetu ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Dan državnosti po svetu

Dan državnosti so praznovali tudi naši rojaki v sosednjih državah, v Bruslju (je poročal slovenski duhovnik dr. Zvone Štrubelj) in v Brisbanu v  Avstraliji (je poročal Mirko Cuderman). V oddaji smo objavili tudi razmišljanje dr. Andreja Finka s 27. Tabora Slovencev po svetu ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije.

VEČ ...|4. 7. 2021
Dan državnosti po svetu

Dan državnosti so praznovali tudi naši rojaki v sosednjih državah, v Bruslju (je poročal slovenski duhovnik dr. Zvone Štrubelj) in v Brisbanu v  Avstraliji (je poročal Mirko Cuderman). V oddaji smo objavili tudi razmišljanje dr. Andreja Finka s 27. Tabora Slovencev po svetu ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Za življenje

VEČ ...|3. 7. 2021
Narcisoidnost - življenje kot monodrama

Tokrat smo se posvetili motnji, ki se kaže v obliki pretiranega občutka lastne pomembnosti, velike potrebe po občudovanju in pomanjkanja sočutja. Ali res živimo v dobi narcisoidnosti in kako v odnosu shajati z osebo, katerih življenjski scenarij je monodrama? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Narcisoidnost - življenje kot monodrama

Tokrat smo se posvetili motnji, ki se kaže v obliki pretiranega občutka lastne pomembnosti, velike potrebe po občudovanju in pomanjkanja sočutja. Ali res živimo v dobi narcisoidnosti in kako v odnosu shajati z osebo, katerih življenjski scenarij je monodrama? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

vzgojaduhovnostodnosidružbanarcisoidna motnjapsihologija

Za življenje

Narcisoidnost - življenje kot monodrama

Tokrat smo se posvetili motnji, ki se kaže v obliki pretiranega občutka lastne pomembnosti, velike potrebe po občudovanju in pomanjkanja sočutja. Ali res živimo v dobi narcisoidnosti in kako v odnosu shajati z osebo, katerih življenjski scenarij je monodrama? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

VEČ ...|3. 7. 2021
Narcisoidnost - življenje kot monodrama

Tokrat smo se posvetili motnji, ki se kaže v obliki pretiranega občutka lastne pomembnosti, velike potrebe po občudovanju in pomanjkanja sočutja. Ali res živimo v dobi narcisoidnosti in kako v odnosu shajati z osebo, katerih življenjski scenarij je monodrama? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

vzgojaduhovnostodnosidružbanarcisoidna motnjapsihologija

Iz naših krajev

VEČ ...|3. 7. 2021
Ptuj, Novo Mesto, Malečnik, Fokovci

Poročali smo o novem urgentnem centru na Ptuju, pogledali smo v Novo Mesto, ki je dobilo novega škofa ter pripravili prispevka o odprtju Glasarjeve galerije v Malečniku in vzpostavitvi novega predelovalnega obrata za zelišča ter sadje v Fokovcih.

Ptuj, Novo Mesto, Malečnik, Fokovci

Poročali smo o novem urgentnem centru na Ptuju, pogledali smo v Novo Mesto, ki je dobilo novega škofa ter pripravili prispevka o odprtju Glasarjeve galerije v Malečniku in vzpostavitvi novega predelovalnega obrata za zelišča ter sadje v Fokovcih.

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Ptuj, Novo Mesto, Malečnik, Fokovci

Poročali smo o novem urgentnem centru na Ptuju, pogledali smo v Novo Mesto, ki je dobilo novega škofa ter pripravili prispevka o odprtju Glasarjeve galerije v Malečniku in vzpostavitvi novega predelovalnega obrata za zelišča ter sadje v Fokovcih.

VEČ ...|3. 7. 2021
Ptuj, Novo Mesto, Malečnik, Fokovci

Poročali smo o novem urgentnem centru na Ptuju, pogledali smo v Novo Mesto, ki je dobilo novega škofa ter pripravili prispevka o odprtju Glasarjeve galerije v Malečniku in vzpostavitvi novega predelovalnega obrata za zelišča ter sadje v Fokovcih.

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Petkov večer

VEČ ...|2. 7. 2021
Potujemo ... otok Madeira

Petkov večer nas je brez omejitev popeljal na pot. Z vodnico Martino Orehek in Turistično agencijo Kompas smo odkrivali čudovit otok večne pomladi, botanični vrt sredi oceana in vasice s čudovitimi ljudmi. Vabljeni na Madeiro.
 

Potujemo ... otok Madeira

Petkov večer nas je brez omejitev popeljal na pot. Z vodnico Martino Orehek in Turistično agencijo Kompas smo odkrivali čudovit otok večne pomladi, botanični vrt sredi oceana in vasice s čudovitimi ljudmi. Vabljeni na Madeiro.
 

družbapogovorpotovanjekompasmartina orehekportugalskamadeira

Petkov večer

Potujemo ... otok Madeira

Petkov večer nas je brez omejitev popeljal na pot. Z vodnico Martino Orehek in Turistično agencijo Kompas smo odkrivali čudovit otok večne pomladi, botanični vrt sredi oceana in vasice s čudovitimi ljudmi. Vabljeni na Madeiro.
 

VEČ ...|2. 7. 2021
Potujemo ... otok Madeira

Petkov večer nas je brez omejitev popeljal na pot. Z vodnico Martino Orehek in Turistično agencijo Kompas smo odkrivali čudovit otok večne pomladi, botanični vrt sredi oceana in vasice s čudovitimi ljudmi. Vabljeni na Madeiro.
 

Radio Ognjišče

družbapogovorpotovanjekompasmartina orehekportugalskamadeira

Mladoskop

VEČ ...|2. 7. 2021
Počitniške vsebine Katoliške mladine in obdobje mladih

Pri Katoliški mladini so za poletje pripravili raznovrstne vsebine. Predstavili sta jih Andreja Perc in Klara Rogina. Spregovorili sta tudi o Stični mladih, ki se znova vrača na izvorno prizorišče. O posebnem pastoralnem obdobju mladih, ki se mu bližamo in ga pripravljajo v Uradu za mlade pri Slovenski škofovski konferenci, uradno se začne v nedeljo pred Stično mladih, pa je spregovoril Matevž Mehle.   

Počitniške vsebine Katoliške mladine in obdobje mladih

Pri Katoliški mladini so za poletje pripravili raznovrstne vsebine. Predstavili sta jih Andreja Perc in Klara Rogina. Spregovorili sta tudi o Stični mladih, ki se znova vrača na izvorno prizorišče. O posebnem pastoralnem obdobju mladih, ki se mu bližamo in ga pripravljajo v Uradu za mlade pri Slovenski škofovski konferenci, uradno se začne v nedeljo pred Stično mladih, pa je spregovoril Matevž Mehle.   

mladidružbaduhovnostizobraževanjepogovorodnosisvetovanje

Mladoskop

Počitniške vsebine Katoliške mladine in obdobje mladih

Pri Katoliški mladini so za poletje pripravili raznovrstne vsebine. Predstavili sta jih Andreja Perc in Klara Rogina. Spregovorili sta tudi o Stični mladih, ki se znova vrača na izvorno prizorišče. O posebnem pastoralnem obdobju mladih, ki se mu bližamo in ga pripravljajo v Uradu za mlade pri Slovenski škofovski konferenci, uradno se začne v nedeljo pred Stično mladih, pa je spregovoril Matevž Mehle.   

VEČ ...|2. 7. 2021
Počitniške vsebine Katoliške mladine in obdobje mladih

Pri Katoliški mladini so za poletje pripravili raznovrstne vsebine. Predstavili sta jih Andreja Perc in Klara Rogina. Spregovorili sta tudi o Stični mladih, ki se znova vrača na izvorno prizorišče. O posebnem pastoralnem obdobju mladih, ki se mu bližamo in ga pripravljajo v Uradu za mlade pri Slovenski škofovski konferenci, uradno se začne v nedeljo pred Stično mladih, pa je spregovoril Matevž Mehle.   

Nataša Ličen

mladidružbaduhovnostizobraževanjepogovorodnosisvetovanje

Komentar tedna

VEČ ...|2. 7. 2021
Lenart Rihar: O praznovanju slovenske državnosti

Slovesnost ob dnevu državnosti še ni bila zajeta v petkove komentarje, zato ji danes namenjamo par besed. Kdor je bil pretekli petek tam, je lahko čutil zanos, ki nas je na istem trgu preveval pred tremi desetletji. Sanje, ki so nam jih dovolili za tisti davni dan, vendarle niso zamrle. Vztrajno nam sicer poskušajo jemati veselje do naše države, a niso uspeli. Še vedno znamo biti nanjo ponosni, še vedno smo zanjo iz srca hvaležni. 

Lenart Rihar: O praznovanju slovenske državnosti

Slovesnost ob dnevu državnosti še ni bila zajeta v petkove komentarje, zato ji danes namenjamo par besed. Kdor je bil pretekli petek tam, je lahko čutil zanos, ki nas je na istem trgu preveval pred tremi desetletji. Sanje, ki so nam jih dovolili za tisti davni dan, vendarle niso zamrle. Vztrajno nam sicer poskušajo jemati veselje do naše države, a niso uspeli. Še vedno znamo biti nanjo ponosni, še vedno smo zanjo iz srca hvaležni. 

komentardružbakulturapolitikaSlovenija

Komentar tedna

Lenart Rihar: O praznovanju slovenske državnosti

Slovesnost ob dnevu državnosti še ni bila zajeta v petkove komentarje, zato ji danes namenjamo par besed. Kdor je bil pretekli petek tam, je lahko čutil zanos, ki nas je na istem trgu preveval pred tremi desetletji. Sanje, ki so nam jih dovolili za tisti davni dan, vendarle niso zamrle. Vztrajno nam sicer poskušajo jemati veselje do naše države, a niso uspeli. Še vedno znamo biti nanjo ponosni, še vedno smo zanjo iz srca hvaležni. 

VEČ ...|2. 7. 2021
Lenart Rihar: O praznovanju slovenske državnosti

Slovesnost ob dnevu državnosti še ni bila zajeta v petkove komentarje, zato ji danes namenjamo par besed. Kdor je bil pretekli petek tam, je lahko čutil zanos, ki nas je na istem trgu preveval pred tremi desetletji. Sanje, ki so nam jih dovolili za tisti davni dan, vendarle niso zamrle. Vztrajno nam sicer poskušajo jemati veselje do naše države, a niso uspeli. Še vedno znamo biti nanjo ponosni, še vedno smo zanjo iz srca hvaležni. 

Lenart Rihar

komentardružbakulturapolitikaSlovenija

Svetovalnica

VEČ ...|1. 7. 2021
Z avtom in AMZS na počitnice

Kljub temu, da bodo tudi letos počitnice zaznamovane z ukrepi zaradi epidemije in bo dopustniški cilj bližji, se bo vendarle marsikdo na pot odpravil s svojim vozilom. Na kaj je potrebno pomisliti in kaj preveriti, da nam morebitna okvara vozila ne pokvari dopusta? Z nami je bil intštruktor varne vožnje Danijel Granda.

Z avtom in AMZS na počitnice

Kljub temu, da bodo tudi letos počitnice zaznamovane z ukrepi zaradi epidemije in bo dopustniški cilj bližji, se bo vendarle marsikdo na pot odpravil s svojim vozilom. Na kaj je potrebno pomisliti in kaj preveriti, da nam morebitna okvara vozila ne pokvari dopusta? Z nami je bil intštruktor varne vožnje Danijel Granda.

svetovanjedružbapočitniceavto

Svetovalnica

Z avtom in AMZS na počitnice

Kljub temu, da bodo tudi letos počitnice zaznamovane z ukrepi zaradi epidemije in bo dopustniški cilj bližji, se bo vendarle marsikdo na pot odpravil s svojim vozilom. Na kaj je potrebno pomisliti in kaj preveriti, da nam morebitna okvara vozila ne pokvari dopusta? Z nami je bil intštruktor varne vožnje Danijel Granda.

VEČ ...|1. 7. 2021
Z avtom in AMZS na počitnice

Kljub temu, da bodo tudi letos počitnice zaznamovane z ukrepi zaradi epidemije in bo dopustniški cilj bližji, se bo vendarle marsikdo na pot odpravil s svojim vozilom. Na kaj je potrebno pomisliti in kaj preveriti, da nam morebitna okvara vozila ne pokvari dopusta? Z nami je bil intštruktor varne vožnje Danijel Granda.

Jure Sešek

svetovanjedružbapočitniceavto

Via positiva

VEČ ...|1. 7. 2021
Mag. Nastja Mulej: Možgani stremijo k udobju, zato se je treba vsak dan sproti odločati za urjenje v odnosih.

V spomin na preminulega dr. Edwarda de Bona, ki je za večno zaprl oči v začetku junija 2021, smo v pogovoru z mag. Nasto Mulej, edino licencirano trenerko njegovih metod poučevanja laterarnega razmišljanja pri nas, spomnili na osnove njegovega dela in prizadevanja. Navdihoval in spodbujal je milijone ljudi, kako biti boljši pri svojem zaznavanju, razmišljanju, komuniciranju, sodelovanju in ustvarjanju. Spremembe pa potrebujejo svoj čas. 

Mag. Nastja Mulej: Možgani stremijo k udobju, zato se je treba vsak dan sproti odločati za urjenje v odnosih.

V spomin na preminulega dr. Edwarda de Bona, ki je za večno zaprl oči v začetku junija 2021, smo v pogovoru z mag. Nasto Mulej, edino licencirano trenerko njegovih metod poučevanja laterarnega razmišljanja pri nas, spomnili na osnove njegovega dela in prizadevanja. Navdihoval in spodbujal je milijone ljudi, kako biti boljši pri svojem zaznavanju, razmišljanju, komuniciranju, sodelovanju in ustvarjanju. Spremembe pa potrebujejo svoj čas. 

družbaodnosipogovorizobraževanjesvetovanjevzgoja

Via positiva

Mag. Nastja Mulej: Možgani stremijo k udobju, zato se je treba vsak dan sproti odločati za urjenje v odnosih.

V spomin na preminulega dr. Edwarda de Bona, ki je za večno zaprl oči v začetku junija 2021, smo v pogovoru z mag. Nasto Mulej, edino licencirano trenerko njegovih metod poučevanja laterarnega razmišljanja pri nas, spomnili na osnove njegovega dela in prizadevanja. Navdihoval in spodbujal je milijone ljudi, kako biti boljši pri svojem zaznavanju, razmišljanju, komuniciranju, sodelovanju in ustvarjanju. Spremembe pa potrebujejo svoj čas. 

VEČ ...|1. 7. 2021
Mag. Nastja Mulej: Možgani stremijo k udobju, zato se je treba vsak dan sproti odločati za urjenje v odnosih.

V spomin na preminulega dr. Edwarda de Bona, ki je za večno zaprl oči v začetku junija 2021, smo v pogovoru z mag. Nasto Mulej, edino licencirano trenerko njegovih metod poučevanja laterarnega razmišljanja pri nas, spomnili na osnove njegovega dela in prizadevanja. Navdihoval in spodbujal je milijone ljudi, kako biti boljši pri svojem zaznavanju, razmišljanju, komuniciranju, sodelovanju in ustvarjanju. Spremembe pa potrebujejo svoj čas. 

Radio Ognjišče

družbaodnosipogovorizobraževanjesvetovanjevzgoja

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|1. 7. 2021
Družinskemu podjetju Intra lighting nagrada odličnosti

EY Slovenija je z nagrado odličnosti za družinsko podjetje 2021 nagradila podjetje Intra lighting. Primorsko podjetje po treh desetletjih prevzema druga generacija v družini, ki nadaljuje z doseganjem mednarodnega uspeha: letno proizvedejo 200 tisoč svetil in ustvarijo preko 30 milijonov evrov prometa. »Biti izbran za zmagovalca je velika čast, še posebej, ker v podjetništvu ne obstajata srebrna in bronasta medalja, vedno je samo zlata – ali si dobil posel ali si vlagal, pa ga nisi dobil. Nagrada je vsekakor še večja spodbuda in motivacija,« je ob prejemu nagrade izpostavil Marino Furlan, ustanovitelj in predsednik podjetja.

Družinskemu podjetju Intra lighting nagrada odličnosti

EY Slovenija je z nagrado odličnosti za družinsko podjetje 2021 nagradila podjetje Intra lighting. Primorsko podjetje po treh desetletjih prevzema druga generacija v družini, ki nadaljuje z doseganjem mednarodnega uspeha: letno proizvedejo 200 tisoč svetil in ustvarijo preko 30 milijonov evrov prometa. »Biti izbran za zmagovalca je velika čast, še posebej, ker v podjetništvu ne obstajata srebrna in bronasta medalja, vedno je samo zlata – ali si dobil posel ali si vlagal, pa ga nisi dobil. Nagrada je vsekakor še večja spodbuda in motivacija,« je ob prejemu nagrade izpostavil Marino Furlan, ustanovitelj in predsednik podjetja.

izobraževanjetehnologijapodjetništvoinovativnostdružba

Ni meje za dobre ideje

Družinskemu podjetju Intra lighting nagrada odličnosti

EY Slovenija je z nagrado odličnosti za družinsko podjetje 2021 nagradila podjetje Intra lighting. Primorsko podjetje po treh desetletjih prevzema druga generacija v družini, ki nadaljuje z doseganjem mednarodnega uspeha: letno proizvedejo 200 tisoč svetil in ustvarijo preko 30 milijonov evrov prometa. »Biti izbran za zmagovalca je velika čast, še posebej, ker v podjetništvu ne obstajata srebrna in bronasta medalja, vedno je samo zlata – ali si dobil posel ali si vlagal, pa ga nisi dobil. Nagrada je vsekakor še večja spodbuda in motivacija,« je ob prejemu nagrade izpostavil Marino Furlan, ustanovitelj in predsednik podjetja.

VEČ ...|1. 7. 2021
Družinskemu podjetju Intra lighting nagrada odličnosti

EY Slovenija je z nagrado odličnosti za družinsko podjetje 2021 nagradila podjetje Intra lighting. Primorsko podjetje po treh desetletjih prevzema druga generacija v družini, ki nadaljuje z doseganjem mednarodnega uspeha: letno proizvedejo 200 tisoč svetil in ustvarijo preko 30 milijonov evrov prometa. »Biti izbran za zmagovalca je velika čast, še posebej, ker v podjetništvu ne obstajata srebrna in bronasta medalja, vedno je samo zlata – ali si dobil posel ali si vlagal, pa ga nisi dobil. Nagrada je vsekakor še večja spodbuda in motivacija,« je ob prejemu nagrade izpostavil Marino Furlan, ustanovitelj in predsednik podjetja.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvoinovativnostdružba

Sol in luč

VEČ ...|29. 6. 2021
Phil Bosmanss: misli iz knjige Živi vsak dan.

V tokratni oddaji smo poslušali nekaj misli Phila Bosmanssa iz njegove knjige Živi vsak dan - 365 vitaminov za srce, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Phil Bosmanss: misli iz knjige Živi vsak dan.

V tokratni oddaji smo poslušali nekaj misli Phila Bosmanssa iz njegove knjige Živi vsak dan - 365 vitaminov za srce, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

družbaduhovnostodnosi

Sol in luč

Phil Bosmanss: misli iz knjige Živi vsak dan.

V tokratni oddaji smo poslušali nekaj misli Phila Bosmanssa iz njegove knjige Živi vsak dan - 365 vitaminov za srce, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

VEČ ...|29. 6. 2021
Phil Bosmanss: misli iz knjige Živi vsak dan.

V tokratni oddaji smo poslušali nekaj misli Phila Bosmanssa iz njegove knjige Živi vsak dan - 365 vitaminov za srce, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosi

Kultura odnosov

VEČ ...|29. 6. 2021
Kultura odnosov - Sprava

V oddaji smo tokrat odprli temo sprava. Temo, ob kateri mnogi pazljivo prisluhnejo, mnoge pa odbije. Zakaj je tako? Kaj Slovence ovira, da bi se vendarle spravili? Tokrat pogled s terapevtskega vidika. Gostje: priznana družinska terapevta dr. Tomaž Erzar in dr. Katarina Kompan Erzar ter zgodovinar dr. Jože Dežman.

Kultura odnosov - Sprava

V oddaji smo tokrat odprli temo sprava. Temo, ob kateri mnogi pazljivo prisluhnejo, mnoge pa odbije. Zakaj je tako? Kaj Slovence ovira, da bi se vendarle spravili? Tokrat pogled s terapevtskega vidika. Gostje: priznana družinska terapevta dr. Tomaž Erzar in dr. Katarina Kompan Erzar ter zgodovinar dr. Jože Dežman.

odnosidružbaspravapogovorzgodovina

Kultura odnosov

Kultura odnosov - Sprava

V oddaji smo tokrat odprli temo sprava. Temo, ob kateri mnogi pazljivo prisluhnejo, mnoge pa odbije. Zakaj je tako? Kaj Slovence ovira, da bi se vendarle spravili? Tokrat pogled s terapevtskega vidika. Gostje: priznana družinska terapevta dr. Tomaž Erzar in dr. Katarina Kompan Erzar ter zgodovinar dr. Jože Dežman.

VEČ ...|29. 6. 2021
Kultura odnosov - Sprava

V oddaji smo tokrat odprli temo sprava. Temo, ob kateri mnogi pazljivo prisluhnejo, mnoge pa odbije. Zakaj je tako? Kaj Slovence ovira, da bi se vendarle spravili? Tokrat pogled s terapevtskega vidika. Gostje: priznana družinska terapevta dr. Tomaž Erzar in dr. Katarina Kompan Erzar ter zgodovinar dr. Jože Dežman.

Marjan Bunič

odnosidružbaspravapogovorzgodovina

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|28. 6. 2021
Rezijanab sasiedi

Gostje zadnje junijske oddaje o ljudski glasbi so bili štirje godci iz Tolmina, ki se družijo v skupini Rezjanab sasiedi. Njihova glasba sledi notranjemu toku poustvarjanja, ki je globoko zakoreninjena v duši tolminskega godca.


 

Rezijanab sasiedi

Gostje zadnje junijske oddaje o ljudski glasbi so bili štirje godci iz Tolmina, ki se družijo v skupini Rezjanab sasiedi. Njihova glasba sledi notranjemu toku poustvarjanja, ki je globoko zakoreninjena v duši tolminskega godca.


 

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Rezijanab sasiedi

Gostje zadnje junijske oddaje o ljudski glasbi so bili štirje godci iz Tolmina, ki se družijo v skupini Rezjanab sasiedi. Njihova glasba sledi notranjemu toku poustvarjanja, ki je globoko zakoreninjena v duši tolminskega godca.


 

VEČ ...|28. 6. 2021
Rezijanab sasiedi

Gostje zadnje junijske oddaje o ljudski glasbi so bili štirje godci iz Tolmina, ki se družijo v skupini Rezjanab sasiedi. Njihova glasba sledi notranjemu toku poustvarjanja, ki je globoko zakoreninjena v duši tolminskega godca.


 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Komentar Domovina.je

VEČ ...|28. 6. 2021
Matej Tonin: Krščanska demokracija je vodila osamosvojitev Slovenije: Krščanski demokrati so nas osamosvojili, potrebno se bo še osvoboditi

Večina naših državljanov se danes samodeklarira kot kristjani. Osamosvojitev Slovenije je prepoznana kot nekaj izjemno pozitivnega. Velika večina državljanov podpira in razume Slovenijo kot del Evrope. Nova Slovenija – krščanski demokrati smo v sozvočju z osrednjimi vrednotnimi centri naše družbe, zato smo v političnem smislu lahko zgolj sredina političnega prostora.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Matej Tonin: Krščanska demokracija je vodila osamosvojitev Slovenije: Krščanski demokrati so nas osamosvojili, potrebno se bo še osvoboditi

Večina naših državljanov se danes samodeklarira kot kristjani. Osamosvojitev Slovenije je prepoznana kot nekaj izjemno pozitivnega. Velika večina državljanov podpira in razume Slovenijo kot del Evrope. Nova Slovenija – krščanski demokrati smo v sozvočju z osrednjimi vrednotnimi centri naše družbe, zato smo v političnem smislu lahko zgolj sredina političnega prostora.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Matej Tonin: Krščanska demokracija je vodila osamosvojitev Slovenije: Krščanski demokrati so nas osamosvojili, potrebno se bo še osvoboditi

Večina naših državljanov se danes samodeklarira kot kristjani. Osamosvojitev Slovenije je prepoznana kot nekaj izjemno pozitivnega. Velika večina državljanov podpira in razume Slovenijo kot del Evrope. Nova Slovenija – krščanski demokrati smo v sozvočju z osrednjimi vrednotnimi centri naše družbe, zato smo v političnem smislu lahko zgolj sredina političnega prostora.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|28. 6. 2021
Matej Tonin: Krščanska demokracija je vodila osamosvojitev Slovenije: Krščanski demokrati so nas osamosvojili, potrebno se bo še osvoboditi

Večina naših državljanov se danes samodeklarira kot kristjani. Osamosvojitev Slovenije je prepoznana kot nekaj izjemno pozitivnega. Velika večina državljanov podpira in razume Slovenijo kot del Evrope. Nova Slovenija – krščanski demokrati smo v sozvočju z osrednjimi vrednotnimi centri naše družbe, zato smo v političnem smislu lahko zgolj sredina političnega prostora.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Matej Tonin

komentarpolitikadružba

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 6. 2021
27. Tabor Slovencev po svetu

Predvajali smo sveže posnetke s tabora, ki ga je Izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravilo ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije: pridigo škofa Antona Jamnika ter posnetka slavnostnih govornikov: predsednika osamosvojitvene vlade Lojzeta Peterleta in predsednika aktualne vlade Janeza Janšo. 

27. Tabor Slovencev po svetu

Predvajali smo sveže posnetke s tabora, ki ga je Izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravilo ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije: pridigo škofa Antona Jamnika ter posnetka slavnostnih govornikov: predsednika osamosvojitvene vlade Lojzeta Peterleta in predsednika aktualne vlade Janeza Janšo. 

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

27. Tabor Slovencev po svetu

Predvajali smo sveže posnetke s tabora, ki ga je Izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravilo ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije: pridigo škofa Antona Jamnika ter posnetka slavnostnih govornikov: predsednika osamosvojitvene vlade Lojzeta Peterleta in predsednika aktualne vlade Janeza Janšo. 

VEČ ...|27. 6. 2021
27. Tabor Slovencev po svetu

Predvajali smo sveže posnetke s tabora, ki ga je Izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravilo ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije: pridigo škofa Antona Jamnika ter posnetka slavnostnih govornikov: predsednika osamosvojitvene vlade Lojzeta Peterleta in predsednika aktualne vlade Janeza Janšo. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Naš gost

VEČ ...|26. 6. 2021
Novomašniki 2021

Čez nekaj dni bodo posvečeni letošnji novomašniki: Simon Lampreht iz župnije Svečina, Tilen Kocjančič iz župnije Bertoki, Jakob Piletič iz župnije Kostanjevica na Krki, Peter Čemažar iz župnije Ljubljana - Ježica, Boštjan Dolinšek iz župnije Stranje, kapucin br. Jurij Slamnik iz župnije Breznica in minorit br. Klemen Slapšak iz župnije Laško. 

Novomašniki 2021

Čez nekaj dni bodo posvečeni letošnji novomašniki: Simon Lampreht iz župnije Svečina, Tilen Kocjančič iz župnije Bertoki, Jakob Piletič iz župnije Kostanjevica na Krki, Peter Čemažar iz župnije Ljubljana - Ježica, Boštjan Dolinšek iz župnije Stranje, kapucin br. Jurij Slamnik iz župnije Breznica in minorit br. Klemen Slapšak iz župnije Laško. 

družbaživljenjeduhovnostmladipogovor

Naš gost

Novomašniki 2021

Čez nekaj dni bodo posvečeni letošnji novomašniki: Simon Lampreht iz župnije Svečina, Tilen Kocjančič iz župnije Bertoki, Jakob Piletič iz župnije Kostanjevica na Krki, Peter Čemažar iz župnije Ljubljana - Ježica, Boštjan Dolinšek iz župnije Stranje, kapucin br. Jurij Slamnik iz župnije Breznica in minorit br. Klemen Slapšak iz župnije Laško. 

VEČ ...|26. 6. 2021
Novomašniki 2021

Čez nekaj dni bodo posvečeni letošnji novomašniki: Simon Lampreht iz župnije Svečina, Tilen Kocjančič iz župnije Bertoki, Jakob Piletič iz župnije Kostanjevica na Krki, Peter Čemažar iz župnije Ljubljana - Ježica, Boštjan Dolinšek iz župnije Stranje, kapucin br. Jurij Slamnik iz župnije Breznica in minorit br. Klemen Slapšak iz župnije Laško. 

Matjaž Merljak

družbaživljenjeduhovnostmladipogovor

Iz naših krajev

VEČ ...|26. 6. 2021
Iz naših krajev: Ljubljana, Šentrupert na Dolenjskem, Cerklje na Gorenjskem

Govorili smo o gradnji krvavškega vodovoda, o kateri je več povedal cerkljanski župan Janez Čebulj, izvedeli boste o odprtju soseske za mlade na Gerbičevi, o muzeju kozolcev v Šentrupertu, ob začetku počitnic pa spregovorili tudi o varnem kopanju

Iz naših krajev: Ljubljana, Šentrupert na Dolenjskem, Cerklje na Gorenjskem

Govorili smo o gradnji krvavškega vodovoda, o kateri je več povedal cerkljanski župan Janez Čebulj, izvedeli boste o odprtju soseske za mlade na Gerbičevi, o muzeju kozolcev v Šentrupertu, ob začetku počitnic pa spregovorili tudi o varnem kopanju

politikadružbainfovodovodkopanjemladistanovanjakozolci

Iz naših krajev

Iz naših krajev: Ljubljana, Šentrupert na Dolenjskem, Cerklje na Gorenjskem

Govorili smo o gradnji krvavškega vodovoda, o kateri je več povedal cerkljanski župan Janez Čebulj, izvedeli boste o odprtju soseske za mlade na Gerbičevi, o muzeju kozolcev v Šentrupertu, ob začetku počitnic pa spregovorili tudi o varnem kopanju

VEČ ...|26. 6. 2021
Iz naših krajev: Ljubljana, Šentrupert na Dolenjskem, Cerklje na Gorenjskem

Govorili smo o gradnji krvavškega vodovoda, o kateri je več povedal cerkljanski župan Janez Čebulj, izvedeli boste o odprtju soseske za mlade na Gerbičevi, o muzeju kozolcev v Šentrupertu, ob začetku počitnic pa spregovorili tudi o varnem kopanju

Tanja Dominko

politikadružbainfovodovodkopanjemladistanovanjakozolci

Mladoskop

VEČ ...|25. 6. 2021
Mladi Sloveniji

Dijaki Gimnazije Želimlje so ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije, na Dan državnosti, opisali svoj odnos do rodne zemlje, do zgodovine in tudi, kateri so jim najljubši kotički domovine ter zakaj so radi in ponosni Slovenci? 

Mladi Sloveniji

Dijaki Gimnazije Želimlje so ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije, na Dan državnosti, opisali svoj odnos do rodne zemlje, do zgodovine in tudi, kateri so jim najljubši kotički domovine ter zakaj so radi in ponosni Slovenci? 

mladidružbapogovorpraznik

Mladoskop

Mladi Sloveniji

Dijaki Gimnazije Želimlje so ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije, na Dan državnosti, opisali svoj odnos do rodne zemlje, do zgodovine in tudi, kateri so jim najljubši kotički domovine ter zakaj so radi in ponosni Slovenci? 

VEČ ...|25. 6. 2021
Mladi Sloveniji

Dijaki Gimnazije Želimlje so ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije, na Dan državnosti, opisali svoj odnos do rodne zemlje, do zgodovine in tudi, kateri so jim najljubši kotički domovine ter zakaj so radi in ponosni Slovenci? 

Nataša Ličen

mladidružbapogovorpraznik

Komentar tedna

VEČ ...|25. 6. 2021
Helena Kregar: Učitelj, veš svoj dolg?

Čeprav je vprašanje iz pesmi »Veš poet, svoj dolg?« že tisočkrat uporabljeno, je vedno znova na mestu. Kot učiteljici mi je pomagalo pogledati v oči domovini in učiteljskemu stanu. V dobri veri, da izobražujemo in vzgajamo za svetlo prihodnost Slovenije, tudi sama vzklikam: Bodi zdrava, domovina, mili moj Slovenski kraj! 

Helena Kregar: Učitelj, veš svoj dolg?

Čeprav je vprašanje iz pesmi »Veš poet, svoj dolg?« že tisočkrat uporabljeno, je vedno znova na mestu. Kot učiteljici mi je pomagalo pogledati v oči domovini in učiteljskemu stanu. V dobri veri, da izobražujemo in vzgajamo za svetlo prihodnost Slovenije, tudi sama vzklikam: Bodi zdrava, domovina, mili moj Slovenski kraj! 

komentarvzgojadružbaizobraževanjeSlovenija

Komentar tedna

Helena Kregar: Učitelj, veš svoj dolg?

Čeprav je vprašanje iz pesmi »Veš poet, svoj dolg?« že tisočkrat uporabljeno, je vedno znova na mestu. Kot učiteljici mi je pomagalo pogledati v oči domovini in učiteljskemu stanu. V dobri veri, da izobražujemo in vzgajamo za svetlo prihodnost Slovenije, tudi sama vzklikam: Bodi zdrava, domovina, mili moj Slovenski kraj! 

VEČ ...|25. 6. 2021
Helena Kregar: Učitelj, veš svoj dolg?

Čeprav je vprašanje iz pesmi »Veš poet, svoj dolg?« že tisočkrat uporabljeno, je vedno znova na mestu. Kot učiteljici mi je pomagalo pogledati v oči domovini in učiteljskemu stanu. V dobri veri, da izobražujemo in vzgajamo za svetlo prihodnost Slovenije, tudi sama vzklikam: Bodi zdrava, domovina, mili moj Slovenski kraj! 

Helena Kregar

komentarvzgojadružbaizobraževanjeSlovenija

Via positiva

VEČ ...|24. 6. 2021
Niko Mihelič: Naučiti se moramo, da stvari, za katere se odločimo, storimo dobro in so varne

Ob dnevu kolesarsko - pohodniškega podviga Od morja do Triglava skupine radijskih sodelavcev v poklon in hvaležnost za 30 let samostojnosti Slovenije, in na predvečer Dneva državnosti, smo gostili Nika Miheliča. Zavednega Slovenca, mnogim poznanega strokovnjaka izpred desetletij hitrega športa in nepozabnega v vlogi komentatorja. Pogovor, v katerem smo povezali vrhunski šport, disciplino, vztrajnost z domoljubljem.  

Niko Mihelič: Naučiti se moramo, da stvari, za katere se odločimo, storimo dobro in so varne

Ob dnevu kolesarsko - pohodniškega podviga Od morja do Triglava skupine radijskih sodelavcev v poklon in hvaležnost za 30 let samostojnosti Slovenije, in na predvečer Dneva državnosti, smo gostili Nika Miheliča. Zavednega Slovenca, mnogim poznanega strokovnjaka izpred desetletij hitrega športa in nepozabnega v vlogi komentatorja. Pogovor, v katerem smo povezali vrhunski šport, disciplino, vztrajnost z domoljubljem.  

družbapogovor

Via positiva

Niko Mihelič: Naučiti se moramo, da stvari, za katere se odločimo, storimo dobro in so varne

Ob dnevu kolesarsko - pohodniškega podviga Od morja do Triglava skupine radijskih sodelavcev v poklon in hvaležnost za 30 let samostojnosti Slovenije, in na predvečer Dneva državnosti, smo gostili Nika Miheliča. Zavednega Slovenca, mnogim poznanega strokovnjaka izpred desetletij hitrega športa in nepozabnega v vlogi komentatorja. Pogovor, v katerem smo povezali vrhunski šport, disciplino, vztrajnost z domoljubljem.  

VEČ ...|24. 6. 2021
Niko Mihelič: Naučiti se moramo, da stvari, za katere se odločimo, storimo dobro in so varne

Ob dnevu kolesarsko - pohodniškega podviga Od morja do Triglava skupine radijskih sodelavcev v poklon in hvaležnost za 30 let samostojnosti Slovenije, in na predvečer Dneva državnosti, smo gostili Nika Miheliča. Zavednega Slovenca, mnogim poznanega strokovnjaka izpred desetletij hitrega športa in nepozabnega v vlogi komentatorja. Pogovor, v katerem smo povezali vrhunski šport, disciplino, vztrajnost z domoljubljem.  

Nataša Ličen

družbapogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|24. 6. 2021
30 vrhov za 30 let

Slovenci radi hodimo v gore. Le kaj nas vabi v višave? Karkoli že, mora biti zelo vabljivo in v simboliki močno, tako smo ob 30-ti obletnici Slovenije vabljeni, da se našim hribom poklonimo s projektom “30 vrhov za 30 let”. Od kod ideja in pobuda, je povedal vodja projekta Franci Donko. 

30 vrhov za 30 let

Slovenci radi hodimo v gore. Le kaj nas vabi v višave? Karkoli že, mora biti zelo vabljivo in v simboliki močno, tako smo ob 30-ti obletnici Slovenije vabljeni, da se našim hribom poklonimo s projektom “30 vrhov za 30 let”. Od kod ideja in pobuda, je povedal vodja projekta Franci Donko. 

družbaizobraževanjepogovor

Ni meje za dobre ideje

30 vrhov za 30 let

Slovenci radi hodimo v gore. Le kaj nas vabi v višave? Karkoli že, mora biti zelo vabljivo in v simboliki močno, tako smo ob 30-ti obletnici Slovenije vabljeni, da se našim hribom poklonimo s projektom “30 vrhov za 30 let”. Od kod ideja in pobuda, je povedal vodja projekta Franci Donko. 

VEČ ...|24. 6. 2021
30 vrhov za 30 let

Slovenci radi hodimo v gore. Le kaj nas vabi v višave? Karkoli že, mora biti zelo vabljivo in v simboliki močno, tako smo ob 30-ti obletnici Slovenije vabljeni, da se našim hribom poklonimo s projektom “30 vrhov za 30 let”. Od kod ideja in pobuda, je povedal vodja projekta Franci Donko. 

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovor

Dogodki

VEČ ...|24. 6. 2021
Oglašanje iz Triglavskega doma na Kredarici

V nocojšnji praznični oddaji Ob radijskem ognjišču so celotno današnje dogajanje podviga Z morja na Triglav, predvsem pa svoje doživljanje poti in vzpona, delili z nami Blaž Lesnik, Andrej Novljan, Andrej Jerman in Izidor Šček.

Oglašanje iz Triglavskega doma na Kredarici

V nocojšnji praznični oddaji Ob radijskem ognjišču so celotno današnje dogajanje podviga Z morja na Triglav, predvsem pa svoje doživljanje poti in vzpona, delili z nami Blaž Lesnik, Andrej Novljan, Andrej Jerman in Izidor Šček.

Z morja na Triglavšportnaravadružba

Dogodki

Oglašanje iz Triglavskega doma na Kredarici

V nocojšnji praznični oddaji Ob radijskem ognjišču so celotno današnje dogajanje podviga Z morja na Triglav, predvsem pa svoje doživljanje poti in vzpona, delili z nami Blaž Lesnik, Andrej Novljan, Andrej Jerman in Izidor Šček.

VEČ ...|24. 6. 2021
Oglašanje iz Triglavskega doma na Kredarici

V nocojšnji praznični oddaji Ob radijskem ognjišču so celotno današnje dogajanje podviga Z morja na Triglav, predvsem pa svoje doživljanje poti in vzpona, delili z nami Blaž Lesnik, Andrej Novljan, Andrej Jerman in Izidor Šček.

Radio Ognjišče

Z morja na Triglavšportnaravadružba

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|21. 6. 2021
Šel bom v planinco v vas

Skupina Volk folk iz Ilirske Bistrice, pevci in godci Kulturno – umetniškega društva Franc Ilec Lóka – Rôšnja ter Kranjskimi furmani s Primskovega so oblikovali tokratno oddajo o ljudski glasbi.

Šel bom v planinco v vas

Skupina Volk folk iz Ilirske Bistrice, pevci in godci Kulturno – umetniškega društva Franc Ilec Lóka – Rôšnja ter Kranjskimi furmani s Primskovega so oblikovali tokratno oddajo o ljudski glasbi.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Šel bom v planinco v vas

Skupina Volk folk iz Ilirske Bistrice, pevci in godci Kulturno – umetniškega društva Franc Ilec Lóka – Rôšnja ter Kranjskimi furmani s Primskovega so oblikovali tokratno oddajo o ljudski glasbi.

VEČ ...|21. 6. 2021
Šel bom v planinco v vas

Skupina Volk folk iz Ilirske Bistrice, pevci in godci Kulturno – umetniškega društva Franc Ilec Lóka – Rôšnja ter Kranjskimi furmani s Primskovega so oblikovali tokratno oddajo o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Komentar Domovina.je

VEČ ...|21. 6. 2021
Boštjan Furlan: Krščanska demokracija je vodila osamosvojitev Slovenije

Slovenija praznuje 30 let samostojnosti. Vodilno silo pri osamosvajanju je predstavljala krščanska demokracija, tako z izjemnimi posamezniki, ki so v prelomnih trenutkih vodili narod na pot demokracije, kot z napredno politično mislijo, ki je že stoletje prej dajala slovenskemu človeku trdno zagotovilo za obstanek.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Boštjan Furlan: Krščanska demokracija je vodila osamosvojitev Slovenije

Slovenija praznuje 30 let samostojnosti. Vodilno silo pri osamosvajanju je predstavljala krščanska demokracija, tako z izjemnimi posamezniki, ki so v prelomnih trenutkih vodili narod na pot demokracije, kot z napredno politično mislijo, ki je že stoletje prej dajala slovenskemu človeku trdno zagotovilo za obstanek.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Boštjan Furlan: Krščanska demokracija je vodila osamosvojitev Slovenije

Slovenija praznuje 30 let samostojnosti. Vodilno silo pri osamosvajanju je predstavljala krščanska demokracija, tako z izjemnimi posamezniki, ki so v prelomnih trenutkih vodili narod na pot demokracije, kot z napredno politično mislijo, ki je že stoletje prej dajala slovenskemu človeku trdno zagotovilo za obstanek.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|21. 6. 2021
Boštjan Furlan: Krščanska demokracija je vodila osamosvojitev Slovenije

Slovenija praznuje 30 let samostojnosti. Vodilno silo pri osamosvajanju je predstavljala krščanska demokracija, tako z izjemnimi posamezniki, ki so v prelomnih trenutkih vodili narod na pot demokracije, kot z napredno politično mislijo, ki je že stoletje prej dajala slovenskemu človeku trdno zagotovilo za obstanek.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Boštjan Furlan

komentarpolitikadružba

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|20. 6. 2021
Tabor in koncert ob 30. obletnici Slovenije

Predstavili smo 27. tabor Slovencev po svetu, ki ga pripravlja Izseljensko društvo Slovenija v svetu in slavnostni koncert “Korenine moje domovine” ob 30. obletnici samostojne Slovenije. Izvedeli ste več o nagradnem natečaju Urada za Slovence po svetu in o bližnjem Romarskem dnevu k sveti Hemi. 

Tabor in koncert ob 30. obletnici Slovenije

Predstavili smo 27. tabor Slovencev po svetu, ki ga pripravlja Izseljensko društvo Slovenija v svetu in slavnostni koncert “Korenine moje domovine” ob 30. obletnici samostojne Slovenije. Izvedeli ste več o nagradnem natečaju Urada za Slovence po svetu in o bližnjem Romarskem dnevu k sveti Hemi. 

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Tabor in koncert ob 30. obletnici Slovenije

Predstavili smo 27. tabor Slovencev po svetu, ki ga pripravlja Izseljensko društvo Slovenija v svetu in slavnostni koncert “Korenine moje domovine” ob 30. obletnici samostojne Slovenije. Izvedeli ste več o nagradnem natečaju Urada za Slovence po svetu in o bližnjem Romarskem dnevu k sveti Hemi. 

VEČ ...|20. 6. 2021
Tabor in koncert ob 30. obletnici Slovenije

Predstavili smo 27. tabor Slovencev po svetu, ki ga pripravlja Izseljensko društvo Slovenija v svetu in slavnostni koncert “Korenine moje domovine” ob 30. obletnici samostojne Slovenije. Izvedeli ste več o nagradnem natečaju Urada za Slovence po svetu in o bližnjem Romarskem dnevu k sveti Hemi. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Iz naših krajev

VEČ ...|19. 6. 2021
Osilnica, Dobrovnik, Pivka

Obiskali smo občino Oslilnica, ki je v vrhu po precepljenosti občanov,poročali pa smo tudi o popuščanju in sanaciji nasipa ob bukovniškem jezeru ter razstavi Ponosni na Slovenijo – 30 let, ki so jo pripravili v Parku vojaške zgodovine v Pivki.

Osilnica, Dobrovnik, Pivka

Obiskali smo občino Oslilnica, ki je v vrhu po precepljenosti občanov,poročali pa smo tudi o popuščanju in sanaciji nasipa ob bukovniškem jezeru ter razstavi Ponosni na Slovenijo – 30 let, ki so jo pripravili v Parku vojaške zgodovine v Pivki.

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Osilnica, Dobrovnik, Pivka

Obiskali smo občino Oslilnica, ki je v vrhu po precepljenosti občanov,poročali pa smo tudi o popuščanju in sanaciji nasipa ob bukovniškem jezeru ter razstavi Ponosni na Slovenijo – 30 let, ki so jo pripravili v Parku vojaške zgodovine v Pivki.

VEČ ...|19. 6. 2021
Osilnica, Dobrovnik, Pivka

Obiskali smo občino Oslilnica, ki je v vrhu po precepljenosti občanov,poročali pa smo tudi o popuščanju in sanaciji nasipa ob bukovniškem jezeru ter razstavi Ponosni na Slovenijo – 30 let, ki so jo pripravili v Parku vojaške zgodovine v Pivki.

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Petkov večer

VEČ ...|18. 6. 2021
Novinarka, publicistka in pisateljica Mojca Širok

Novinarka, poročevalka RTV Slovenija, publicistka in pisateljica Mojca Širok je pred kratkim izdala svoj drugi kriminalni roman iz trilogije Ljubljana - Rim - Bruselj z naslovom Evidenca. V oddaji sproščeno spregovori o svojem pisateljskem in novinarskem delu.

Novinarka, publicistka in pisateljica Mojca Širok

Novinarka, poročevalka RTV Slovenija, publicistka in pisateljica Mojca Širok je pred kratkim izdala svoj drugi kriminalni roman iz trilogije Ljubljana - Rim - Bruselj z naslovom Evidenca. V oddaji sproščeno spregovori o svojem pisateljskem in novinarskem delu.

pogovornovinarstvokriminalni romanpisateljicadružba

Petkov večer

Novinarka, publicistka in pisateljica Mojca Širok

Novinarka, poročevalka RTV Slovenija, publicistka in pisateljica Mojca Širok je pred kratkim izdala svoj drugi kriminalni roman iz trilogije Ljubljana - Rim - Bruselj z naslovom Evidenca. V oddaji sproščeno spregovori o svojem pisateljskem in novinarskem delu.

VEČ ...|18. 6. 2021
Novinarka, publicistka in pisateljica Mojca Širok

Novinarka, poročevalka RTV Slovenija, publicistka in pisateljica Mojca Širok je pred kratkim izdala svoj drugi kriminalni roman iz trilogije Ljubljana - Rim - Bruselj z naslovom Evidenca. V oddaji sproščeno spregovori o svojem pisateljskem in novinarskem delu.

Marjan Bunič

pogovornovinarstvokriminalni romanpisateljicadružba

Komentar tedna

VEČ ...|18. 6. 2021
Ivan Štuhec: S ponosom recimo: zdrava bodi, naša lepa domovina!

Naj živi Slovenija, slovenska država, njeni državljani sredi Evrope, ki je in bo, to kar je, krščanska ali pa je ne bo. Ali kakor pravi Schuman: »Evropa je uresničenje obče demokracije v krščanskem pomenu besede… Demokracija bo krščanska ali pa je ne bo«. 

S ponosom recimo: zdrava bodi, naša lepa domovina!

Ivan Štuhec: S ponosom recimo: zdrava bodi, naša lepa domovina!

Naj živi Slovenija, slovenska država, njeni državljani sredi Evrope, ki je in bo, to kar je, krščanska ali pa je ne bo. Ali kakor pravi Schuman: »Evropa je uresničenje obče demokracije v krščanskem pomenu besede… Demokracija bo krščanska ali pa je ne bo«. 

S ponosom recimo: zdrava bodi, naša lepa domovina!

komentardružbapolitikaSlovenija

Komentar tedna

Ivan Štuhec: S ponosom recimo: zdrava bodi, naša lepa domovina!

Naj živi Slovenija, slovenska država, njeni državljani sredi Evrope, ki je in bo, to kar je, krščanska ali pa je ne bo. Ali kakor pravi Schuman: »Evropa je uresničenje obče demokracije v krščanskem pomenu besede… Demokracija bo krščanska ali pa je ne bo«. 

S ponosom recimo: zdrava bodi, naša lepa domovina!

VEČ ...|18. 6. 2021
Ivan Štuhec: S ponosom recimo: zdrava bodi, naša lepa domovina!

Naj živi Slovenija, slovenska država, njeni državljani sredi Evrope, ki je in bo, to kar je, krščanska ali pa je ne bo. Ali kakor pravi Schuman: »Evropa je uresničenje obče demokracije v krščanskem pomenu besede… Demokracija bo krščanska ali pa je ne bo«. 

S ponosom recimo: zdrava bodi, naša lepa domovina!

Ivan Štuhec

komentardružbapolitikaSlovenija

Informativne oddaje

VEČ ...|18. 6. 2021
Utrip dneva dne 18. 6.

  • S sprejetjem zakona o dolgotrajni oskrbi je Slovenija pokazala, da je zrela družba.
  • Vlada potrdila predlog zakona za pomoč gospodarstvu in turizmu. Znova bomo lahko koristili bone.
  • Od ponedeljka za prireditve in shode z več kot 100 udeleženci uveden pogoj PCT.
  • V Nemčiji cepili polovico prebivalcev, Hrvaška sprošča nekatere omejitve.
  • Jutrišnje romanje bolnikov na Brezje znova v okrnjeni obliki.
  • Vreme: Jutri bo pretežno jasno, popoldne možna kakšna nevihta.

Utrip dneva dne 18. 6.

  • S sprejetjem zakona o dolgotrajni oskrbi je Slovenija pokazala, da je zrela družba.
  • Vlada potrdila predlog zakona za pomoč gospodarstvu in turizmu. Znova bomo lahko koristili bone.
  • Od ponedeljka za prireditve in shode z več kot 100 udeleženci uveden pogoj PCT.
  • V Nemčiji cepili polovico prebivalcev, Hrvaška sprošča nekatere omejitve.
  • Jutrišnje romanje bolnikov na Brezje znova v okrnjeni obliki.
  • Vreme: Jutri bo pretežno jasno, popoldne možna kakšna nevihta.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 18. 6.
  • S sprejetjem zakona o dolgotrajni oskrbi je Slovenija pokazala, da je zrela družba.
  • Vlada potrdila predlog zakona za pomoč gospodarstvu in turizmu. Znova bomo lahko koristili bone.
  • Od ponedeljka za prireditve in shode z več kot 100 udeleženci uveden pogoj PCT.
  • V Nemčiji cepili polovico prebivalcev, Hrvaška sprošča nekatere omejitve.
  • Jutrišnje romanje bolnikov na Brezje znova v okrnjeni obliki.
  • Vreme: Jutri bo pretežno jasno, popoldne možna kakšna nevihta.
VEČ ...|18. 6. 2021
Utrip dneva dne 18. 6.
  • S sprejetjem zakona o dolgotrajni oskrbi je Slovenija pokazala, da je zrela družba.
  • Vlada potrdila predlog zakona za pomoč gospodarstvu in turizmu. Znova bomo lahko koristili bone.
  • Od ponedeljka za prireditve in shode z več kot 100 udeleženci uveden pogoj PCT.
  • V Nemčiji cepili polovico prebivalcev, Hrvaška sprošča nekatere omejitve.
  • Jutrišnje romanje bolnikov na Brezje znova v okrnjeni obliki.
  • Vreme: Jutri bo pretežno jasno, popoldne možna kakšna nevihta.

Radio Ognjišče

infonovice

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|23. 7. 2021
100 let slovenskega gorniškega društva Skala

100 let je minilo od nastanka slovenskega gorniškega kluba Skale. Slišali smo nekaj utrinkov iz kolokvija, ki ga je konec meseca januarja pripravil planinski muzej v Mojstrani.

V prvem delu pa še utrinek iz našega junijskega vzpona na Trigalav s katerim smo ponovno opozorili na akcijo 30 vrhov za 30 let Slovenije.

100 let slovenskega gorniškega društva Skala

100 let je minilo od nastanka slovenskega gorniškega kluba Skale. Slišali smo nekaj utrinkov iz kolokvija, ki ga je konec meseca januarja pripravil planinski muzej v Mojstrani.

V prvem delu pa še utrinek iz našega junijskega vzpona na Trigalav s katerim smo ponovno opozorili na akcijo 30 vrhov za 30 let Slovenije.

Blaž Lesnik

svetovanjenarava

Komentar tedna

VEČ ...|23. 7. 2021
Roman Vučajnk: Bližnjega je treba uzreti, prepoznati za sočloveka in ga spoštovati

Čez dva tedna bo minilo leto dni, odkar je Beirut prizadela strahotna eksplozija, ki je uničila pristanišče, mestno infrastrukturo spravila na kolena in 300 tisoč ljudem odvzela domove. Kakšne so vzporednice tega dogodka z dogajanjem v Sloveniji?

Komentira kancler slovenske asociacije Roman Vučajnk.

 

Roman Vučajnk: Bližnjega je treba uzreti, prepoznati za sočloveka in ga spoštovati

Čez dva tedna bo minilo leto dni, odkar je Beirut prizadela strahotna eksplozija, ki je uničila pristanišče, mestno infrastrukturo spravila na kolena in 300 tisoč ljudem odvzela domove. Kakšne so vzporednice tega dogodka z dogajanjem v Sloveniji?

Komentira kancler slovenske asociacije Roman Vučajnk.

 

Roman Vučajnk

komentarpomočdružba

Dogodki

VEČ ...|24. 6. 2021
Oglašanje iz Triglavskega doma na Kredarici

V nocojšnji praznični oddaji Ob radijskem ognjišču so celotno današnje dogajanje podviga Z morja na Triglav, predvsem pa svoje doživljanje poti in vzpona, delili z nami Blaž Lesnik, Andrej Novljan, Andrej Jerman in Izidor Šček.

Oglašanje iz Triglavskega doma na Kredarici

V nocojšnji praznični oddaji Ob radijskem ognjišču so celotno današnje dogajanje podviga Z morja na Triglav, predvsem pa svoje doživljanje poti in vzpona, delili z nami Blaž Lesnik, Andrej Novljan, Andrej Jerman in Izidor Šček.

Radio Ognjišče

Z morja na Triglavšportnaravadružba

Naš pogled

VEČ ...|20. 7. 2021
Slovenija, obljubljena dežela?

Desetletja in stoletja so se trudili, da bi jo imeli. In da bi v njej živeli svobodno. Da bi volili. In da bi volili slovenske politike. Da bi govorili slovensko, povsod, v šoli in na uradih. Da bi se šolali ne glede na to, ali si naši starši to lahko privoščijo, in bili uspešni v šoli, čeprav so naši starši hodili v cerkev. Da bi svobodno izbirali svojega življenjskega sopotnika. Da bi svobodno prehajali državno mejo in da bi lahko potovali po svetu brez strahu, da bi nadzorovali naše poti. Kako nenavadno se to danes sliši, kajne? Težko si predstavljamo, da so vse to stvari, ki so si jih morali priboriti rodovi pred nami. Za katere so se trudili pisatelji, duhovniki, učitelji in drugi izobraženci, ki so vedeli, da je narod nekaj pomembnega, nekaj edinstvenega, nekaj, na čemer je treba graditi, zavest, ki jo je treba gojiti in spoštovati. In ubraniti.

Celotni komentar, ki ga je napisala Tanja Dominko, si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišča.

Slovenija, obljubljena dežela?

Desetletja in stoletja so se trudili, da bi jo imeli. In da bi v njej živeli svobodno. Da bi volili. In da bi volili slovenske politike. Da bi govorili slovensko, povsod, v šoli in na uradih. Da bi se šolali ne glede na to, ali si naši starši to lahko privoščijo, in bili uspešni v šoli, čeprav so naši starši hodili v cerkev. Da bi svobodno izbirali svojega življenjskega sopotnika. Da bi svobodno prehajali državno mejo in da bi lahko potovali po svetu brez strahu, da bi nadzorovali naše poti. Kako nenavadno se to danes sliši, kajne? Težko si predstavljamo, da so vse to stvari, ki so si jih morali priboriti rodovi pred nami. Za katere so se trudili pisatelji, duhovniki, učitelji in drugi izobraženci, ki so vedeli, da je narod nekaj pomembnega, nekaj edinstvenega, nekaj, na čemer je treba graditi, zavest, ki jo je treba gojiti in spoštovati. In ubraniti.

Celotni komentar, ki ga je napisala Tanja Dominko, si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišča.

Tanja Dominko

komentarSlovenijapolitika

Naš gost

VEČ ...|17. 7. 2021
Toni Mežan

V oddaji Naš gost ste tokrat lahko spoznali čarodeja, blejskega fijakerja, lokalnega politika, moža in očeta, pa še kakšno vlogo bi lahko dodali človeku, ki zre v svet z optimizmom, poštenostjo in ljubeznijo do domačega kraja. Toni Mežan je spisal knjigo o svoji dosedanji poti in odločili smo se, da jo spoznamo tudi v radijskem pogovoru.

Toni Mežan

V oddaji Naš gost ste tokrat lahko spoznali čarodeja, blejskega fijakerja, lokalnega politika, moža in očeta, pa še kakšno vlogo bi lahko dodali človeku, ki zre v svet z optimizmom, poštenostjo in ljubeznijo do domačega kraja. Toni Mežan je spisal knjigo o svoji dosedanji poti in odločili smo se, da jo spoznamo tudi v radijskem pogovoru.

Radio Ognjišče

spominživljenjeToni MežančarodejBledfijakar

Zgodbe za otroke

VEČ ...|22. 7. 2021
Kruh, oreh in lešnik

Kako nenavadno! Glavni junaki črnogorske narodne pravljice so kruh, oreh in lešnik. No, nastopajo tudi carjevič, pa mlada deklica, stara ženica in še kdo. Odpravili se bomo proti kraju iz katerega se še nihče ni vrnil

Kruh, oreh in lešnik

Kako nenavadno! Glavni junaki črnogorske narodne pravljice so kruh, oreh in lešnik. No, nastopajo tudi carjevič, pa mlada deklica, stara ženica in še kdo. Odpravili se bomo proti kraju iz katerega se še nihče ni vrnil

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Ritem srca

VEČ ...|23. 7. 2021
Athenas // NEEDTOBREATHE

Slišali smo novi single argentinske pevke Athenas - Es el Senor ter prisluhnili novim singlom s katerimi skupina NEEDTOBREATHE napoveduje izid albuma Into The Mystery.

V oddaji smo slišali:

SPES - Moj dom

Athenas - Es El Senor

NEEDTOBREATHE - Into The Mystery

NEEDTOBREATHE (feat. Jon Foreman) - Carry Me 

NEEDTOBREATHE - What Im Here For

Athenas // NEEDTOBREATHE

Slišali smo novi single argentinske pevke Athenas - Es el Senor ter prisluhnili novim singlom s katerimi skupina NEEDTOBREATHE napoveduje izid albuma Into The Mystery.

V oddaji smo slišali:

SPES - Moj dom

Athenas - Es El Senor

NEEDTOBREATHE - Into The Mystery

NEEDTOBREATHE (feat. Jon Foreman) - Carry Me 

NEEDTOBREATHE - What Im Here For

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostnovosti

Kolokvij

VEČ ...|23. 7. 2021
Pasti družabnih omrežij

Razna spletna družabna omrežja naj bi nam bila v pomoč in razvedrilo, pa vendar z njimi prihaja veliko nevarnosti. Med mladimi tudi zavedno ali nezavedno ustrahovanje ... O temnih plateh (predvsem instagrama) z Ano Ahačévčič.

Pasti družabnih omrežij

Razna spletna družabna omrežja naj bi nam bila v pomoč in razvedrilo, pa vendar z njimi prihaja veliko nevarnosti. Med mladimi tudi zavedno ali nezavedno ustrahovanje ... O temnih plateh (predvsem instagrama) z Ano Ahačévčič.

Marjan Bunič

mladiinternetpogovorpastikibernetsko ustrahovanje

Petkov večer

VEČ ...|23. 7. 2021
Sašo Avsenik in Luka Sešek

Gostili smo Ansambel Saša Avsenika, ki s turnejo domovini v pozdrav koncertira po slovenskih krajih, upa pa tudi na odprte poti do avstrijskih in nemških odrov. Sašo Avsenik je spregovoril o močni tradiciji, ki jo nadaljuje, Luka Sešek pa o novi poti na katero je stopil. Večer je, seveda, prinesel tudi lepe Avsenikove viže. 

Sašo Avsenik in Luka Sešek

Gostili smo Ansambel Saša Avsenika, ki s turnejo domovini v pozdrav koncertira po slovenskih krajih, upa pa tudi na odprte poti do avstrijskih in nemških odrov. Sašo Avsenik je spregovoril o močni tradiciji, ki jo nadaljuje, Luka Sešek pa o novi poti na katero je stopil. Večer je, seveda, prinesel tudi lepe Avsenikove viže. 

Jure Sešek, Marjan Bunič

glasbakulturaSašo AvsenikLuka SešekASAAnsambel Saša Avsenika

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|23. 7. 2021
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 23. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 23. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan