Team building

Po svojem vatlu druge meri. Človek se med ljudmi obrusi kakor kamen po svetu. V slogi je moč.« Teh nekaj slovenskih pregovorov smo izbrali, da z njimi napravimo protiutež angleškemu naslovu, ki prevladuje predvsem v današnjem podjetniškem svetu, Team building. Z nami je bila strokovnjak na tem področju dr. Damjana Pondelek.

Podoba Katoliške Cerkve v medijih in beatifikacija Chiare Lubich

Kako postati samozavesten katoličan, ki zna v medijih, pa tudi v družbi, odgovarjati na težka vprašanja o spolnih zlorabah, istospolnih porokah in podobno? S takšnim izobraževanjem laikov se ukvarja Jack Valero, ki je v Veliki Britaniji ustanovil projekt Catholic Voices, ki je danes razširjen že v 20 državah po svetu. V tokratni oddaji pa tudi o tem, kako se je sklenil škofijski postopek za beatifikacijo ustavnoviteljice Gibarnja fokolarov, Chiare Lubich.

Kartitativne ustanove

Na svetovni dan ubogih smo v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji gostili predstavnike Koordinacije karitativnih ustanov. Kakšno je njihovo poslanstvo in kako jih pri tem nagovarja papež Frančišek?

Projekt MIND in preseljevanja v Burundiju

Tokrat smo prek pogovora, ki je nastal v Burundiju, opozorili na triletni mednarodni projekt MIND – Migracije, povezanost., razvoj, ki je nastal kot odgovor na družbene razmere z namenom: da splošno javnost opozori na pomen univerzalnega trajnostnega razvoja, predstavi temeljne vzroke migracij in njihovo povezanost s trajnostnim razvojem. Vanj je vključena tudi Slovenska Karitas. Slišali ste pogovor, ki je nastal na misijonu Ruzo v Burundiju. Gostili smo sodelavko Karitas Jano Lampe.

Zakonca Perko o zvestobi

V tokratni oddaji Za življenje sta zakonca Perko načela temo zvestobe. Ne samo zakonske. Tudi zvestobe jeziku. Vrednotam. Narodu. Veri. Vabljeni k poslušanju.

Možgani so kot vesolje

Optimistečen, dejaven in znanja željan človek ohranja svoj um vitalen tudi v pozni starosti. Demenca je sindrom duševnih sprememb, ni bolezen, je posledica. Tako je zatrdil nevrolog, dr. Vojko Kavčič, ki smo ga pred odhodom v ZDA, kjer na državni univerzi Wayne v Detroitu, deluje že 30 let, povabili v studio. Velja za enega od vodilnih slovenskih kognitivnih nevroznanstvenikov. Začel je intenzivno raziskovati umovadbo.

Kranj, Laško, Idrija, Žiri

Poročali smo o vlaganjih v prometno infrastrukturo v Občini Žiri, pridobitvi Zdravstvenega doma Idrija, ureditvi kanjona reke Kokre v Kranju ter novi in varnejši podobi Rečiške planinske poti.

Pohod po poteh Soseske zidanice

V Vabilu na pot so na sporedu Pohod po poteh Soseske zidanice in pohoda po Vertovčevih [izg. vŕtovčevih] poteh ter radgonskih gričih.

Center Aletti

V odmevu srečanja skupine sedmih radijcev s papežem Frančiškom smo v Mladoskop umestili pogovore, ki so nastali februarja istega leta, ko smo bili prvič v Rimu, takrat na snemanju s filipinskim kardinalom za Radijski misijon, ko je prišlo tudi do prvih izrečenih želja o srečanju s papežem. V Centru Aletti ustvarjata tudi Eva Osterman ter jezuit, arhitekt, p. Andrej Brozovič. V Rimu smo bili nastanjeni pri redovnih sestrah, v domu katerih je tudi kapela z mozaiki p. Marka Ivana Rupnika in njegove ekipe. O tej je spregovorila s. Elena.

Ivan Štuhec: Politični oportunizem, rak rana slovenske politike

Svoboda je postala pretveza za barabije. Dobro načelo svobode se zlorablja za iluzije. Takšna iluzija je bil komunizem, takšna iluzija je današnji Meščev levičarski populizem, takšna iluzija so Šarčevi novi obrazi, takšna iluzija je Židanova rdečo zelena lubenica in Kučanova nova teorija o tem, kako je berlinski zid padel na obe strani, vzhodno in zahodno. O teh temah današnji komentator - teolog in filozof morale dr. Ivan Štuhec.

Kjer je volja, tam je pot

Društva Al-anon pomagajo svojcem, zasvojencev z alkoholomZgodbo nam je zaupala Julija

Poročna in svečana moda

Za najlepše trenutke življenja se skrbneje oblečemo. Z obleko povdarimo dogodek, mu vlijemo spoštovanje in s prav izbrano obleko izkažemo odnos do sebe in vseh drugih ljudi, ki so del dogajanja. Martina Čižman vodi razstavno - prodajni salon ModArt v Domžalah, kjer že četrt stoletja svetuje za stilsko usklajenost in celostno podobo ob posebnih dogodkih, kot so poroka, krst, birma, gala večeri, koncerti, praznovanja, sprejemi in podobno.

Stres na delovnem mestu

Sanda Jerman, Maša Ribnikar Kajtner in Tatjana Tušar so spregovorile o stresu na delovnem mestu. Oddaja nastaja skupaj z zaposlitvenim portalom Optius.

O praznovanju v Zavodu sv. Stanislava

Ob godu sv. Stanislava Kostke goduje tudi hiša, v kateri deluje Radio Ognjišče. Vsako leto se udeležimo njihovega praznovanja, maše in slavnostne akademije. Tudi letos smo naleteli na različne navdušene sogovornike. Vtise boste slišali v prispevku.

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Z Valvasorjem za mizo

Etnolog prof. dr. Janez Bogataj je ob 330. obletnici izida znamenitega dela Slava vojvodine Kranjske polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689, napisal knjigo o prehranski kulturi na Kranjskem v drugi polovici 17. stoletja.

Gary John Bishop; »Zaživite življenje brez bremen – vzemite se v roke!«

Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.

Martinovo in vloga svetnikov v današnjem času

V oddaji smo gostili teologa in filozofa dr. Janeza Juhanta. Govorili smo o Martinovem in vlogi svetnikov v današnjem času, pa tudi o obletnici padca Berlinskega zidu in 100-letnici nastanka Univerze v Ljubljani ter vlogi teologov pri tem.

Martin Nahtigal: Zid je padel. Toda temelji so ostali in na njih ponovno gradimo

Slovenci smo pred kamerami morda zidove porušili, temelji pa so ostali. Koščke zidu pa marsikdo s ponosom razkazuje in govori o dobrih starih časih.

Posledice alkoholizma

Posledic alkoholizma ne čuti samo oseba, ki pije, ampak vsa družina. Svojo zgodbo in rešitev nam je zaupala članica Al-anona Marija.

Vtisi radijcev ob 25. obletnici Radia Ognjišče v osebnem srečanju s papežem Frančiškom

Vtisi sedmih radijcev, ki so se ob 25. obletnici Radia Ognjišče osebno srečali s papežem Frančiškom, bodo odmevali tudi v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve, prisluhnite oddaji.

Dvajset let posvetitev Jezusovemu in Marijinemu srcu

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji sta bila z nami dr. Alojz Snoj in zaslužni stiški opat p. Anton Nadrah. Z njima smo se ozrli v dvajsetletno zgodovino prizadevanj za posvetitev tako posameznikov in družin kot župnij in škofij Jezusovemu in Marijinemu srcu.

Programi za slepe in slabovidne otroke in mladostnike ter njihove družine

V oddaji Luč v temi smo gostili strokovni sodelavki Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Brigito Kosi in Karolino Doltar. Predstavili sta nam programe za slepe in slabovidne otroke in mladostnike ter njihove družine.

Delamo z otrokom in ne za otroka

Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.

Ljubljana, Sevnica, Kočevje

V oddaji ste lahko slišali o urgentni oskrbi na Kočevskem, službi prvih posredovalcev pri reševanju življenja v Sevnici, onesnaženosti slovenskih podzemnih jam in praznovanju sv. Martina.

Martinovi pohodi

Od Žužemberškega do Šumberskega gradu, Popotovanje po Levstikovi poti ali Martinova fura - bodo oblikovali pohodniško ponudbo konec tedna, lahko pa se udeležite tudi Dneva varnejšega gibanja v gorah pozimi.

Lenart Rihar: Sodobna slovenska politična emigracija

Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.

Etika družbe se začne pri posamezniku

Direktor ajdovskega podjetja Bio Separations dr. Aleš Štrancar pove, kar si misli, tudi, če si s tem lahko nakoplje nestrinjanja. To je bil prvi močan vtis ob srečanju z njim, ko smo ga poavbili na pogovor o genskih terapijah, o etiki, znanosti in kako družbo spodbuditi k izbiri kulture življenja.

Analitiki o delovanju vlade in sporu z Levico

Spregovorili smo o aktualnem političnem dogajanju, vplivu tega na podporo vladi, posameznim koalicijskim strankah in sodelovanju teh z opozicijo. Gostje so bili politični analitiki Bernard Nežmah, Sebastjan Jeretič in Miloš Čirič.

Tanja Skaza: O osebni rasti in o medsebojnih odnosih.

Ljudje lahko hodijo samo po plačo, ampak takrat niso srečni, komaj čakajo da mine dan. Denar je posledica tvojih dobrih del. Tanja Skaza, dolgoletna direktorica Plastike Skaza se je nedavno podala na novo poslovno pot. Ob predstavitvi svoje knjige z naslovom »Spremembe vredna«, smo jo gostili tudi na radiu Ognjišče.

Spomin na Justina Stanovnika

Meja s Hrvaško, razmere v Siriji in napetosti na ustavnem sodišču

Odločitev arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško je taka, da se da z njo živeti, pravi dr. Ernest Petrič. V pogovoru z njim tudi o zavrnitvi pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, o razmerah na severu Sirije, o napetostih na ustavnem sodišču ter med Sovo in Knovsom.

Aleš Meden: Enakost v revščini. Ali, kaj rešuje vladna davčna reforma.

Habemus Papam ali če to preoblikujemo v slovenske razmere, imamo reformo. Več kot leto dni je Šarčeva vlada porabila za pripravo davčne reforme. Sicer tako skromne, da bi bilo spremembam spodobneje reči popravki, ampak v sili zlodej še muhe žre, zato se bomo pač razveselili celo drobtinic.

Pogovor ob sklepu Izrednega misijonskega meseca oktobra 2019

Tone Gorjup je ob sklepu Izrednega misijonskega meseca 2019 pred mikrofon povabil narodnega voditelja misijonov Matjaža Križnarja. Osvetlil je pomembnejše dogodke, ki so zaznamovali mesec in, upamo, vsadili nove sadove misijonskega duha v Sloveniji.

Indijski misijonar Tom Uzhunnalil

Gostili smo indijskega misijonarja očeta Toma, ki je v minulih dneh pričeval v Sloveniji, ki je, prek založbe Salve, dobila tudi njegovo knjigo o preživetju po čudežu. Salezijanski duhovnik se namreč veseli svobode po 557-ih dneh ujetništva v Jemnu. Islamski teroristi, ki so ga ugrabili in pred tem kruto ubili dvanajst njegovih sodelavcev, so mu vlili spoznanje: „Ni pomembno kje in kdaj bom umrl. To, kar največ šteje, je tisto za kar živim, za kar delam in umrem.“

Z Mavrico in jesenjo na Vseh vernih duš dan

Z urednico Mavrice smo prelistali novembrsko številko, prebrali zgodbo o dečku in slamici, se zahvaljevali in se veselili Zahvalne nedelje. Pripravili smo kratko anketo o počitnicah in jeseni in prebrali zgodbo o jeseni listka Timija.

Evropski pohod prijateljstva, jesenski pohod na Trstelj, Martinov pohod v Podbočje

V oddaji smo vas povabili na Evropski pohod prijateljstva, na prvo novembrsko nedeljo se lahko odpravite na jesenski pohod na Trstelj ali pa v soboto na Martinov pohod v Podbočje.

Aktualno pri Katoliški mladini

Jure Čehovin, Monika Gril in Luka Marinko so povabili na novembrsko romanje po poteh apostolov v večno mesto, na slovaški glasbeni festival mladih in k preverjanju vsebin novega portala za mlade v Cerkvi na Slovenskem. Pogovor pa smo začeli z vsebino praznika Vseh svetih.

Žalovanje nima pravil

Pozitivno govoriti o žalovanju se zdi na prvi pogled paradoksalno. P. dr. Ivan Platovnjak je predstavil nova razmišljanja o tem procesu, ki je med najtežjimi v življenju, s katerim se soočamo ljudje. Vsak lahko žaluje nekoliko drugače, ker smo edinstveni, se nas tudi slovo ljubljenih drugače dotakne, to si moramo dopustiti.

Finančno svetovanje

V tokratni Svetovalnici sta bila z nami neodvisna finančna svetovalca Ana in Mitja Vezovišek.

Odnos do pokojnih

Misli v teh dneh odhajajo k našim pokojnim, ki se jih običajno spominjamo tudi na pokopališčih. Nekaj o tem nam je povedal jezuit p. Mio Kekič.

Leseni glavniki

Lestetikom je blagovna znamka, del nje so tudi leseni glavniki. Slobodana Slak skupaj z možem širi drugačno kakovost bivanja. Njena družina se je lotila tudi gradnje svojega doma.

Sistemska napaka Slovencev

Tanja Dominko v komentarju razmišlja o prevladujočem razmišljanju Slovencev, da bi morale biti plače čim bolj enotne in da so vsi, ki štrlijo iz povprečja, obsojanja vredni. Če smo si želeli postati druga Švica, se z njo primerjajmo tudi sedaj.

P. Branko Cestnik o sinodi o Amazoniji in pokopu umrlih

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo se s klaretincem p. Brankom Cestnikom pogovarjali o koncu izredne sinode o Amazoniji ter o prazniku vseh svetih in vernih rajnih. Spregovoril je o žarnem pokopu in odnosu do umrlih.

Rok Čakš: Lažnivi kljukci ustavnega sodišča

In zdaj bistveno – ni problem, če je dr. Matej Accetto tihi podpornik Mira Cerarja in njegove SMC. Velik problem pa je, če je Accetto tako tih podpornik, da tega ne pove niti kolegom ustavnim sodnikom, ko je na mizi vprašanje njegove izločitve pri primerih, povezanih s to stranko.

Urškina pot, Krašić 2019

Leto 2019 je v Grgárju zaznamovano kot Urškino leto, saj mineva 480 let od Marijinega prikazanja pastirici Urški. V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo kot osrednjo temo predstavili tematsko pešpot na Sveto Goro - Urškino pot.

O duševnem zdravju

V oddaji Za življenje ob 11. uri smo z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem govorili o duševnem zdravju. Tema, ki je tabu, a ob naraščanju tovrstnih bolezni ne bi smela biti. Vabljeni k poslušanju.

Celje, Posavje, Višnja Gora, Luče

V oddaji Iz naših krajev ste slišali o onesnaženju celjske kotline, razvojnih ciljih Posavja, 20-letnici nove šole v Višnji Gori in, da so Luče postale del pomembne mednarodne gorniške skupnosti.

dr. Hubert Požarnik: Poti in stran poti do sreče

Ogromno število tablet proti depresiji, tesnobi, notranjemu nemiru in brezvoljnosti zaužitih pri nas v letu dni, količina popitega alkohola in samomori, ter poskusi le-teh povedo svoje. Ljudje so se od vedno spraševali kako živeti, da bi bili srečni. In do česa so prišli?

Ljubljanska nadškofija prejme odškodnino, je odločilo Višje sodišče

V pogovoru s prokuristom Metropolitane Petrom Sušnikom smo govorili o odzivu na dosojeno odškodnino Ljubljanski nadškofiji zaradi zavlačevanja postopka denacionalizacije s strani Sklada kmetijskih zemlijšč in gozdov.