Svetovalnica

VEČ ...|18. 11. 2019
Team building

Po svojem vatlu druge meri. Človek se med ljudmi obrusi kakor kamen po svetu. V slogi je moč.« Teh nekaj slovenskih pregovorov smo izbrali, da z njimi napravimo protiutež angleškemu naslovu, ki prevladuje predvsem v današnjem podjetniškem svetu, Team building. Z nami je bila strokovnjak na tem področju dr. Damjana Pondelek.

Team building

Po svojem vatlu druge meri. Človek se med ljudmi obrusi kakor kamen po svetu. V slogi je moč.« Teh nekaj slovenskih pregovorov smo izbrali, da z njimi napravimo protiutež angleškemu naslovu, ki prevladuje predvsem v današnjem podjetniškem svetu, Team building. Z nami je bila strokovnjak na tem področju dr. Damjana Pondelek.

družbaodnosipogovorsvetovanje

Svetovalnica

Team building
Po svojem vatlu druge meri. Človek se med ljudmi obrusi kakor kamen po svetu. V slogi je moč.« Teh nekaj slovenskih pregovorov smo izbrali, da z njimi napravimo protiutež angleškemu naslovu, ki prevladuje predvsem v današnjem podjetniškem svetu, Team building. Z nami je bila strokovnjak na tem področju dr. Damjana Pondelek.
VEČ ...|18. 11. 2019
Team building
Po svojem vatlu druge meri. Človek se med ljudmi obrusi kakor kamen po svetu. V slogi je moč.« Teh nekaj slovenskih pregovorov smo izbrali, da z njimi napravimo protiutež angleškemu naslovu, ki prevladuje predvsem v današnjem podjetniškem svetu, Team building. Z nami je bila strokovnjak na tem področju dr. Damjana Pondelek.

Mateja Subotičanec

družbaodnosipogovorsvetovanje

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|17. 11. 2019
Podoba Katoliške Cerkve v medijih in beatifikacija Chiare Lubich

Kako postati samozavesten katoličan, ki zna v medijih, pa tudi v družbi, odgovarjati na težka vprašanja o spolnih zlorabah, istospolnih porokah in podobno? S takšnim izobraževanjem laikov se ukvarja Jack Valero, ki je v Veliki Britaniji ustanovil projekt Catholic Voices, ki je danes razširjen že v 20 državah po svetu. V tokratni oddaji pa tudi o tem, kako se je sklenil škofijski postopek za beatifikacijo ustavnoviteljice Gibarnja fokolarov, Chiare Lubich.

Podoba Katoliške Cerkve v medijih in beatifikacija Chiare Lubich

Kako postati samozavesten katoličan, ki zna v medijih, pa tudi v družbi, odgovarjati na težka vprašanja o spolnih zlorabah, istospolnih porokah in podobno? S takšnim izobraževanjem laikov se ukvarja Jack Valero, ki je v Veliki Britaniji ustanovil projekt Catholic Voices, ki je danes razširjen že v 20 državah po svetu. V tokratni oddaji pa tudi o tem, kako se je sklenil škofijski postopek za beatifikacijo ustavnoviteljice Gibarnja fokolarov, Chiare Lubich.

duhovnostcerkevdružba

Iz življenja vesoljne Cerkve

Podoba Katoliške Cerkve v medijih in beatifikacija Chiare Lubich
Kako postati samozavesten katoličan, ki zna v medijih, pa tudi v družbi, odgovarjati na težka vprašanja o spolnih zlorabah, istospolnih porokah in podobno? S takšnim izobraževanjem laikov se ukvarja Jack Valero, ki je v Veliki Britaniji ustanovil projekt Catholic Voices, ki je danes razširjen že v 20 državah po svetu. V tokratni oddaji pa tudi o tem, kako se je sklenil škofijski postopek za beatifikacijo ustavnoviteljice Gibarnja fokolarov, Chiare Lubich.
VEČ ...|17. 11. 2019
Podoba Katoliške Cerkve v medijih in beatifikacija Chiare Lubich
Kako postati samozavesten katoličan, ki zna v medijih, pa tudi v družbi, odgovarjati na težka vprašanja o spolnih zlorabah, istospolnih porokah in podobno? S takšnim izobraževanjem laikov se ukvarja Jack Valero, ki je v Veliki Britaniji ustanovil projekt Catholic Voices, ki je danes razširjen že v 20 državah po svetu. V tokratni oddaji pa tudi o tem, kako se je sklenil škofijski postopek za beatifikacijo ustavnoviteljice Gibarnja fokolarov, Chiare Lubich.

Marta Jerebič

duhovnostcerkevdružba

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|17. 11. 2019
Kartitativne ustanove

Na svetovni dan ubogih smo v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji gostili predstavnike Koordinacije karitativnih ustanov. Kakšno je njihovo poslanstvo in kako jih pri tem nagovarja papež Frančišek?

Kartitativne ustanove

Na svetovni dan ubogih smo v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji gostili predstavnike Koordinacije karitativnih ustanov. Kakšno je njihovo poslanstvo in kako jih pri tem nagovarja papež Frančišek?

duhovnostcerkevdružba

Utrip Cerkve v Sloveniji

Kartitativne ustanove
Na svetovni dan ubogih smo v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji gostili predstavnike Koordinacije karitativnih ustanov. Kakšno je njihovo poslanstvo in kako jih pri tem nagovarja papež Frančišek?
VEČ ...|17. 11. 2019
Kartitativne ustanove
Na svetovni dan ubogih smo v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji gostili predstavnike Koordinacije karitativnih ustanov. Kakšno je njihovo poslanstvo in kako jih pri tem nagovarja papež Frančišek?

Petra Stopar

duhovnostcerkevdružba

Pojdite in učite

VEČ ...|17. 11. 2019
Projekt MIND in preseljevanja v Burundiju

Tokrat smo prek pogovora, ki je nastal v Burundiju, opozorili na triletni mednarodni projekt MIND – Migracije, povezanost., razvoj, ki je nastal kot odgovor na družbene razmere z namenom: da splošno javnost opozori na pomen univerzalnega trajnostnega razvoja, predstavi temeljne vzroke migracij in njihovo povezanost s trajnostnim razvojem. Vanj je vključena tudi Slovenska Karitas. Slišali ste pogovor, ki je nastal na misijonu Ruzo v Burundiju. Gostili smo sodelavko Karitas Jano Lampe.

Projekt MIND in preseljevanja v Burundiju

Tokrat smo prek pogovora, ki je nastal v Burundiju, opozorili na triletni mednarodni projekt MIND – Migracije, povezanost., razvoj, ki je nastal kot odgovor na družbene razmere z namenom: da splošno javnost opozori na pomen univerzalnega trajnostnega razvoja, predstavi temeljne vzroke migracij in njihovo povezanost s trajnostnim razvojem. Vanj je vključena tudi Slovenska Karitas. Slišali ste pogovor, ki je nastal na misijonu Ruzo v Burundiju. Gostili smo sodelavko Karitas Jano Lampe.

družbapogovormisijoniBurundiSlovenska Karitasprogram MINDJana Lampe

Pojdite in učite

Projekt MIND in preseljevanja v Burundiju
Tokrat smo prek pogovora, ki je nastal v Burundiju, opozorili na triletni mednarodni projekt MIND – Migracije, povezanost., razvoj, ki je nastal kot odgovor na družbene razmere z namenom: da splošno javnost opozori na pomen univerzalnega trajnostnega razvoja, predstavi temeljne vzroke migracij in njihovo povezanost s trajnostnim razvojem. Vanj je vključena tudi Slovenska Karitas. Slišali ste pogovor, ki je nastal na misijonu Ruzo v Burundiju. Gostili smo sodelavko Karitas Jano Lampe.
VEČ ...|17. 11. 2019
Projekt MIND in preseljevanja v Burundiju
Tokrat smo prek pogovora, ki je nastal v Burundiju, opozorili na triletni mednarodni projekt MIND – Migracije, povezanost., razvoj, ki je nastal kot odgovor na družbene razmere z namenom: da splošno javnost opozori na pomen univerzalnega trajnostnega razvoja, predstavi temeljne vzroke migracij in njihovo povezanost s trajnostnim razvojem. Vanj je vključena tudi Slovenska Karitas. Slišali ste pogovor, ki je nastal na misijonu Ruzo v Burundiju. Gostili smo sodelavko Karitas Jano Lampe.

Jure Sešek

družbapogovormisijoniBurundiSlovenska Karitasprogram MINDJana Lampe

Za življenje

VEČ ...|16. 11. 2019
Zakonca Perko o zvestobi

V tokratni oddaji Za življenje sta zakonca Perko načela temo zvestobe. Ne samo zakonske. Tudi zvestobe jeziku. Vrednotam. Narodu. Veri. Vabljeni k poslušanju.

Zakonca Perko o zvestobi

V tokratni oddaji Za življenje sta zakonca Perko načela temo zvestobe. Ne samo zakonske. Tudi zvestobe jeziku. Vrednotam. Narodu. Veri. Vabljeni k poslušanju.

družbaodnosipogovorsvetovanje

Za življenje

Zakonca Perko o zvestobi
V tokratni oddaji Za življenje sta zakonca Perko načela temo zvestobe. Ne samo zakonske. Tudi zvestobe jeziku. Vrednotam. Narodu. Veri. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|16. 11. 2019
Zakonca Perko o zvestobi
V tokratni oddaji Za življenje sta zakonca Perko načela temo zvestobe. Ne samo zakonske. Tudi zvestobe jeziku. Vrednotam. Narodu. Veri. Vabljeni k poslušanju.

Mateja Subotičanec

družbaodnosipogovorsvetovanje

Naš gost

VEČ ...|16. 11. 2019
Možgani so kot vesolje

Optimistečen, dejaven in znanja željan človek ohranja svoj um vitalen tudi v pozni starosti. Demenca je sindrom duševnih sprememb, ni bolezen, je posledica. Tako je zatrdil nevrolog, dr. Vojko Kavčič, ki smo ga pred odhodom v ZDA, kjer na državni univerzi Wayne v Detroitu, deluje že 30 let, povabili v studio. Velja za enega od vodilnih slovenskih kognitivnih nevroznanstvenikov. Začel je intenzivno raziskovati umovadbo.

Možgani so kot vesolje

Optimistečen, dejaven in znanja željan človek ohranja svoj um vitalen tudi v pozni starosti. Demenca je sindrom duševnih sprememb, ni bolezen, je posledica. Tako je zatrdil nevrolog, dr. Vojko Kavčič, ki smo ga pred odhodom v ZDA, kjer na državni univerzi Wayne v Detroitu, deluje že 30 let, povabili v studio. Velja za enega od vodilnih slovenskih kognitivnih nevroznanstvenikov. Začel je intenzivno raziskovati umovadbo.

družbaizobraževanjepogovorzdravstvo

Naš gost

Možgani so kot vesolje
Optimistečen, dejaven in znanja željan človek ohranja svoj um vitalen tudi v pozni starosti. Demenca je sindrom duševnih sprememb, ni bolezen, je posledica. Tako je zatrdil nevrolog, dr. Vojko Kavčič, ki smo ga pred odhodom v ZDA, kjer na državni univerzi Wayne v Detroitu, deluje že 30 let, povabili v studio. Velja za enega od vodilnih slovenskih kognitivnih nevroznanstvenikov. Začel je intenzivno raziskovati umovadbo.
VEČ ...|16. 11. 2019
Možgani so kot vesolje
Optimistečen, dejaven in znanja željan človek ohranja svoj um vitalen tudi v pozni starosti. Demenca je sindrom duševnih sprememb, ni bolezen, je posledica. Tako je zatrdil nevrolog, dr. Vojko Kavčič, ki smo ga pred odhodom v ZDA, kjer na državni univerzi Wayne v Detroitu, deluje že 30 let, povabili v studio. Velja za enega od vodilnih slovenskih kognitivnih nevroznanstvenikov. Začel je intenzivno raziskovati umovadbo.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovorzdravstvo

Iz naših krajev

VEČ ...|16. 11. 2019
Kranj, Laško, Idrija, Žiri

Poročali smo o vlaganjih v prometno infrastrukturo v Občini Žiri, pridobitvi Zdravstvenega doma Idrija, ureditvi kanjona reke Kokre v Kranju ter novi in varnejši podobi Rečiške planinske poti.

Kranj, Laško, Idrija, Žiri

Poročali smo o vlaganjih v prometno infrastrukturo v Občini Žiri, pridobitvi Zdravstvenega doma Idrija, ureditvi kanjona reke Kokre v Kranju ter novi in varnejši podobi Rečiške planinske poti.

družbainfopolitika

Iz naših krajev

Kranj, Laško, Idrija, Žiri
Poročali smo o vlaganjih v prometno infrastrukturo v Občini Žiri, pridobitvi Zdravstvenega doma Idrija, ureditvi kanjona reke Kokre v Kranju ter novi in varnejši podobi Rečiške planinske poti.
VEČ ...|16. 11. 2019
Kranj, Laško, Idrija, Žiri
Poročali smo o vlaganjih v prometno infrastrukturo v Občini Žiri, pridobitvi Zdravstvenega doma Idrija, ureditvi kanjona reke Kokre v Kranju ter novi in varnejši podobi Rečiške planinske poti.

Andrej Šinko

družbainfopolitika

Vabilo na pot

VEČ ...|15. 11. 2019
Pohod po poteh Soseske zidanice

V Vabilu na pot so na sporedu Pohod po poteh Soseske zidanice in pohoda po Vertovčevih [izg. vŕtovčevih] poteh ter radgonskih gričih.

Pohod po poteh Soseske zidanice

V Vabilu na pot so na sporedu Pohod po poteh Soseske zidanice in pohoda po Vertovčevih [izg. vŕtovčevih] poteh ter radgonskih gričih.

naravadružba

Vabilo na pot

Pohod po poteh Soseske zidanice
V Vabilu na pot so na sporedu Pohod po poteh Soseske zidanice in pohoda po Vertovčevih [izg. vŕtovčevih] poteh ter radgonskih gričih.
VEČ ...|15. 11. 2019
Pohod po poteh Soseske zidanice
V Vabilu na pot so na sporedu Pohod po poteh Soseske zidanice in pohoda po Vertovčevih [izg. vŕtovčevih] poteh ter radgonskih gričih.

Blaž Lesnik

naravadružba

Mladoskop

VEČ ...|15. 11. 2019
Center Aletti

V odmevu srečanja skupine sedmih radijcev s papežem Frančiškom smo v Mladoskop umestili pogovore, ki so nastali februarja istega leta, ko smo bili prvič v Rimu, takrat na snemanju s filipinskim kardinalom za Radijski misijon, ko je prišlo tudi do prvih izrečenih želja o srečanju s papežem. V Centru Aletti ustvarjata tudi Eva Osterman ter jezuit, arhitekt, p. Andrej Brozovič. V Rimu smo bili nastanjeni pri redovnih sestrah, v domu katerih je tudi kapela z mozaiki p. Marka Ivana Rupnika in njegove ekipe. O tej je spregovorila s. Elena.

Center Aletti

V odmevu srečanja skupine sedmih radijcev s papežem Frančiškom smo v Mladoskop umestili pogovore, ki so nastali februarja istega leta, ko smo bili prvič v Rimu, takrat na snemanju s filipinskim kardinalom za Radijski misijon, ko je prišlo tudi do prvih izrečenih želja o srečanju s papežem. V Centru Aletti ustvarjata tudi Eva Osterman ter jezuit, arhitekt, p. Andrej Brozovič. V Rimu smo bili nastanjeni pri redovnih sestrah, v domu katerih je tudi kapela z mozaiki p. Marka Ivana Rupnika in njegove ekipe. O tej je spregovorila s. Elena.

duhovnostdružbaizobraževanjeodnosimladipogovor

Mladoskop

Center Aletti
V odmevu srečanja skupine sedmih radijcev s papežem Frančiškom smo v Mladoskop umestili pogovore, ki so nastali februarja istega leta, ko smo bili prvič v Rimu, takrat na snemanju s filipinskim kardinalom za Radijski misijon, ko je prišlo tudi do prvih izrečenih želja o srečanju s papežem. V Centru Aletti ustvarjata tudi Eva Osterman ter jezuit, arhitekt, p. Andrej Brozovič. V Rimu smo bili nastanjeni pri redovnih sestrah, v domu katerih je tudi kapela z mozaiki p. Marka Ivana Rupnika in njegove ekipe. O tej je spregovorila s. Elena.
VEČ ...|15. 11. 2019
Center Aletti
V odmevu srečanja skupine sedmih radijcev s papežem Frančiškom smo v Mladoskop umestili pogovore, ki so nastali februarja istega leta, ko smo bili prvič v Rimu, takrat na snemanju s filipinskim kardinalom za Radijski misijon, ko je prišlo tudi do prvih izrečenih želja o srečanju s papežem. V Centru Aletti ustvarjata tudi Eva Osterman ter jezuit, arhitekt, p. Andrej Brozovič. V Rimu smo bili nastanjeni pri redovnih sestrah, v domu katerih je tudi kapela z mozaiki p. Marka Ivana Rupnika in njegove ekipe. O tej je spregovorila s. Elena.

Nataša Ličen

duhovnostdružbaizobraževanjeodnosimladipogovor

Komentar tedna

VEČ ...|15. 11. 2019
Ivan Štuhec: Politični oportunizem, rak rana slovenske politike

Svoboda je postala pretveza za barabije. Dobro načelo svobode se zlorablja za iluzije. Takšna iluzija je bil komunizem, takšna iluzija je današnji Meščev levičarski populizem, takšna iluzija so Šarčevi novi obrazi, takšna iluzija je Židanova rdečo zelena lubenica in Kučanova nova teorija o tem, kako je berlinski zid padel na obe strani, vzhodno in zahodno. O teh temah današnji komentator - teolog in filozof morale dr. Ivan Štuhec.

Ivan Štuhec: Politični oportunizem, rak rana slovenske politike

Svoboda je postala pretveza za barabije. Dobro načelo svobode se zlorablja za iluzije. Takšna iluzija je bil komunizem, takšna iluzija je današnji Meščev levičarski populizem, takšna iluzija so Šarčevi novi obrazi, takšna iluzija je Židanova rdečo zelena lubenica in Kučanova nova teorija o tem, kako je berlinski zid padel na obe strani, vzhodno in zahodno. O teh temah današnji komentator - teolog in filozof morale dr. Ivan Štuhec.

komentardružbapolitika

Komentar tedna

Ivan Štuhec: Politični oportunizem, rak rana slovenske politike
Svoboda je postala pretveza za barabije. Dobro načelo svobode se zlorablja za iluzije. Takšna iluzija je bil komunizem, takšna iluzija je današnji Meščev levičarski populizem, takšna iluzija so Šarčevi novi obrazi, takšna iluzija je Židanova rdečo zelena lubenica in Kučanova nova teorija o tem, kako je berlinski zid padel na obe strani, vzhodno in zahodno. O teh temah današnji komentator - teolog in filozof morale dr. Ivan Štuhec.
VEČ ...|15. 11. 2019
Ivan Štuhec: Politični oportunizem, rak rana slovenske politike
Svoboda je postala pretveza za barabije. Dobro načelo svobode se zlorablja za iluzije. Takšna iluzija je bil komunizem, takšna iluzija je današnji Meščev levičarski populizem, takšna iluzija so Šarčevi novi obrazi, takšna iluzija je Židanova rdečo zelena lubenica in Kučanova nova teorija o tem, kako je berlinski zid padel na obe strani, vzhodno in zahodno. O teh temah današnji komentator - teolog in filozof morale dr. Ivan Štuhec.

Ivan Štuhec

komentardružbapolitika

Iz Betanije

VEČ ...|15. 11. 2019
Kjer je volja, tam je pot

Društva Al-anon pomagajo svojcem, zasvojencev z alkoholomZgodbo nam je zaupala Julija

Kjer je volja, tam je pot

Društva Al-anon pomagajo svojcem, zasvojencev z alkoholomZgodbo nam je zaupala Julija

družbasvetovanje

Iz Betanije

Kjer je volja, tam je pot
Društva Al-anon pomagajo svojcem, zasvojencev z alkoholomZgodbo nam je zaupala Julija
VEČ ...|15. 11. 2019
Kjer je volja, tam je pot
Društva Al-anon pomagajo svojcem, zasvojencev z alkoholomZgodbo nam je zaupala Julija

Mateja Subotičanec

družbasvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|14. 11. 2019
Poročna in svečana moda

Za najlepše trenutke življenja se skrbneje oblečemo. Z obleko povdarimo dogodek, mu vlijemo spoštovanje in s prav izbrano obleko izkažemo odnos do sebe in vseh drugih ljudi, ki so del dogajanja. Martina Čižman vodi razstavno - prodajni salon ModArt v Domžalah, kjer že četrt stoletja svetuje za stilsko usklajenost in celostno podobo ob posebnih dogodkih, kot so poroka, krst, birma, gala večeri, koncerti, praznovanja, sprejemi in podobno.

Poročna in svečana moda

Za najlepše trenutke življenja se skrbneje oblečemo. Z obleko povdarimo dogodek, mu vlijemo spoštovanje in s prav izbrano obleko izkažemo odnos do sebe in vseh drugih ljudi, ki so del dogajanja. Martina Čižman vodi razstavno - prodajni salon ModArt v Domžalah, kjer že četrt stoletja svetuje za stilsko usklajenost in celostno podobo ob posebnih dogodkih, kot so poroka, krst, birma, gala večeri, koncerti, praznovanja, sprejemi in podobno.

družbaizobraževanjekulturamodasvetovanje

Svetovalnica

Poročna in svečana moda
Za najlepše trenutke življenja se skrbneje oblečemo. Z obleko povdarimo dogodek, mu vlijemo spoštovanje in s prav izbrano obleko izkažemo odnos do sebe in vseh drugih ljudi, ki so del dogajanja. Martina Čižman vodi razstavno - prodajni salon ModArt v Domžalah, kjer že četrt stoletja svetuje za stilsko usklajenost in celostno podobo ob posebnih dogodkih, kot so poroka, krst, birma, gala večeri, koncerti, praznovanja, sprejemi in podobno.
VEČ ...|14. 11. 2019
Poročna in svečana moda
Za najlepše trenutke življenja se skrbneje oblečemo. Z obleko povdarimo dogodek, mu vlijemo spoštovanje in s prav izbrano obleko izkažemo odnos do sebe in vseh drugih ljudi, ki so del dogajanja. Martina Čižman vodi razstavno - prodajni salon ModArt v Domžalah, kjer že četrt stoletja svetuje za stilsko usklajenost in celostno podobo ob posebnih dogodkih, kot so poroka, krst, birma, gala večeri, koncerti, praznovanja, sprejemi in podobno.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturamodasvetovanje

Via positiva

VEČ ...|14. 11. 2019
Stres na delovnem mestu

Sanda Jerman, Maša Ribnikar Kajtner in Tatjana Tušar so spregovorile o stresu na delovnem mestu. Oddaja nastaja skupaj z zaposlitvenim portalom Optius.

Stres na delovnem mestu

Sanda Jerman, Maša Ribnikar Kajtner in Tatjana Tušar so spregovorile o stresu na delovnem mestu. Oddaja nastaja skupaj z zaposlitvenim portalom Optius.

družbaizobraževanjesvetovanje

Via positiva

Stres na delovnem mestu
Sanda Jerman, Maša Ribnikar Kajtner in Tatjana Tušar so spregovorile o stresu na delovnem mestu. Oddaja nastaja skupaj z zaposlitvenim portalom Optius.
VEČ ...|14. 11. 2019
Stres na delovnem mestu
Sanda Jerman, Maša Ribnikar Kajtner in Tatjana Tušar so spregovorile o stresu na delovnem mestu. Oddaja nastaja skupaj z zaposlitvenim portalom Optius.

Mateja Feltrin Novljan

družbaizobraževanjesvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 11. 2019
O praznovanju v Zavodu sv. Stanislava

Ob godu sv. Stanislava Kostke goduje tudi hiša, v kateri deluje Radio Ognjišče. Vsako leto se udeležimo njihovega praznovanja, maše in slavnostne akademije. Tudi letos smo naleteli na različne navdušene sogovornike. Vtise boste slišali v prispevku.

O praznovanju v Zavodu sv. Stanislava

Ob godu sv. Stanislava Kostke goduje tudi hiša, v kateri deluje Radio Ognjišče. Vsako leto se udeležimo njihovega praznovanja, maše in slavnostne akademije. Tudi letos smo naleteli na različne navdušene sogovornike. Vtise boste slišali v prispevku.

mladikulturadružbaglasbaizobraževanje

Informativni prispevki

O praznovanju v Zavodu sv. Stanislava
Ob godu sv. Stanislava Kostke goduje tudi hiša, v kateri deluje Radio Ognjišče. Vsako leto se udeležimo njihovega praznovanja, maše in slavnostne akademije. Tudi letos smo naleteli na različne navdušene sogovornike. Vtise boste slišali v prispevku.
VEČ ...|14. 11. 2019
O praznovanju v Zavodu sv. Stanislava
Ob godu sv. Stanislava Kostke goduje tudi hiša, v kateri deluje Radio Ognjišče. Vsako leto se udeležimo njihovega praznovanja, maše in slavnostne akademije. Tudi letos smo naleteli na različne navdušene sogovornike. Vtise boste slišali v prispevku.

Tanja Dominko

mladikulturadružbaglasbaizobraževanje

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Komentar Časnik.si

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.
VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Franci Feltrin

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|12. 11. 2019
Z Valvasorjem za mizo

Etnolog prof. dr. Janez Bogataj je ob 330. obletnici izida znamenitega dela Slava vojvodine Kranjske polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689, napisal knjigo o prehranski kulturi na Kranjskem v drugi polovici 17. stoletja.

Z Valvasorjem za mizo

Etnolog prof. dr. Janez Bogataj je ob 330. obletnici izida znamenitega dela Slava vojvodine Kranjske polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689, napisal knjigo o prehranski kulturi na Kranjskem v drugi polovici 17. stoletja.

družbakulturadediščinakulinarikazgodovinaslovenstvo

Zakladi naše dediščine

Z Valvasorjem za mizo
Etnolog prof. dr. Janez Bogataj je ob 330. obletnici izida znamenitega dela Slava vojvodine Kranjske polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689, napisal knjigo o prehranski kulturi na Kranjskem v drugi polovici 17. stoletja.
VEČ ...|12. 11. 2019
Z Valvasorjem za mizo
Etnolog prof. dr. Janez Bogataj je ob 330. obletnici izida znamenitega dela Slava vojvodine Kranjske polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689, napisal knjigo o prehranski kulturi na Kranjskem v drugi polovici 17. stoletja.

Nataša Ličen

družbakulturadediščinakulinarikazgodovinaslovenstvo

Sol in luč

VEČ ...|12. 11. 2019
Gary John Bishop; »Zaživite življenje brez bremen – vzemite se v roke!«

Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.

Gary John Bishop; »Zaživite življenje brez bremen – vzemite se v roke!«

Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.

družbaodnosivzgoja

Sol in luč

Gary John Bishop; »Zaživite življenje brez bremen – vzemite se v roke!«
Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.
VEČ ...|12. 11. 2019
Gary John Bishop; »Zaživite življenje brez bremen – vzemite se v roke!«
Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.

Tadej Sadar

družbaodnosivzgoja

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|11. 11. 2019
Martinovo in vloga svetnikov v današnjem času

V oddaji smo gostili teologa in filozofa dr. Janeza Juhanta. Govorili smo o Martinovem in vlogi svetnikov v današnjem času, pa tudi o obletnici padca Berlinskega zidu in 100-letnici nastanka Univerze v Ljubljani ter vlogi teologov pri tem.

Martinovo in vloga svetnikov v današnjem času

V oddaji smo gostili teologa in filozofa dr. Janeza Juhanta. Govorili smo o Martinovem in vlogi svetnikov v današnjem času, pa tudi o obletnici padca Berlinskega zidu in 100-letnici nastanka Univerze v Ljubljani ter vlogi teologov pri tem.

družbaduhovnostkulturakomentarpogovor

Spoznanje več, predsodek manj

Martinovo in vloga svetnikov v današnjem času
V oddaji smo gostili teologa in filozofa dr. Janeza Juhanta. Govorili smo o Martinovem in vlogi svetnikov v današnjem času, pa tudi o obletnici padca Berlinskega zidu in 100-letnici nastanka Univerze v Ljubljani ter vlogi teologov pri tem.
VEČ ...|11. 11. 2019
Martinovo in vloga svetnikov v današnjem času
V oddaji smo gostili teologa in filozofa dr. Janeza Juhanta. Govorili smo o Martinovem in vlogi svetnikov v današnjem času, pa tudi o obletnici padca Berlinskega zidu in 100-letnici nastanka Univerze v Ljubljani ter vlogi teologov pri tem.

Tanja Dominko

družbaduhovnostkulturakomentarpogovor

Komentar Domovina.je

VEČ ...|11. 11. 2019
Martin Nahtigal: Zid je padel. Toda temelji so ostali in na njih ponovno gradimo

Slovenci smo pred kamerami morda zidove porušili, temelji pa so ostali. Koščke zidu pa marsikdo s ponosom razkazuje in govori o dobrih starih časih.

Martin Nahtigal: Zid je padel. Toda temelji so ostali in na njih ponovno gradimo

Slovenci smo pred kamerami morda zidove porušili, temelji pa so ostali. Koščke zidu pa marsikdo s ponosom razkazuje in govori o dobrih starih časih.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Martin Nahtigal: Zid je padel. Toda temelji so ostali in na njih ponovno gradimo
Slovenci smo pred kamerami morda zidove porušili, temelji pa so ostali. Koščke zidu pa marsikdo s ponosom razkazuje in govori o dobrih starih časih.
VEČ ...|11. 11. 2019
Martin Nahtigal: Zid je padel. Toda temelji so ostali in na njih ponovno gradimo
Slovenci smo pred kamerami morda zidove porušili, temelji pa so ostali. Koščke zidu pa marsikdo s ponosom razkazuje in govori o dobrih starih časih.

Martin Nahtigal

komentarpolitikadružba

Iz Betanije

VEČ ...|11. 11. 2019
Posledice alkoholizma

Posledic alkoholizma ne čuti samo oseba, ki pije, ampak vsa družina. Svojo zgodbo in rešitev nam je zaupala članica Al-anona Marija.

Posledice alkoholizma

Posledic alkoholizma ne čuti samo oseba, ki pije, ampak vsa družina. Svojo zgodbo in rešitev nam je zaupala članica Al-anona Marija.

družbaodnosipogovorsvetovanje

Iz Betanije

Posledice alkoholizma
Posledic alkoholizma ne čuti samo oseba, ki pije, ampak vsa družina. Svojo zgodbo in rešitev nam je zaupala članica Al-anona Marija.
VEČ ...|11. 11. 2019
Posledice alkoholizma
Posledic alkoholizma ne čuti samo oseba, ki pije, ampak vsa družina. Svojo zgodbo in rešitev nam je zaupala članica Al-anona Marija.

Mateja Subotičanec

družbaodnosipogovorsvetovanje

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|10. 11. 2019
Vtisi radijcev ob 25. obletnici Radia Ognjišče v osebnem srečanju s papežem Frančiškom

Vtisi sedmih radijcev, ki so se ob 25. obletnici Radia Ognjišče osebno srečali s papežem Frančiškom, bodo odmevali tudi v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve, prisluhnite oddaji.

Vtisi radijcev ob 25. obletnici Radia Ognjišče v osebnem srečanju s papežem Frančiškom

Vtisi sedmih radijcev, ki so se ob 25. obletnici Radia Ognjišče osebno srečali s papežem Frančiškom, bodo odmevali tudi v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve, prisluhnite oddaji.

duhovnostpapeždružba

Iz življenja vesoljne Cerkve

Vtisi radijcev ob 25. obletnici Radia Ognjišče v osebnem srečanju s papežem Frančiškom
Vtisi sedmih radijcev, ki so se ob 25. obletnici Radia Ognjišče osebno srečali s papežem Frančiškom, bodo odmevali tudi v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve, prisluhnite oddaji.
VEČ ...|10. 11. 2019
Vtisi radijcev ob 25. obletnici Radia Ognjišče v osebnem srečanju s papežem Frančiškom
Vtisi sedmih radijcev, ki so se ob 25. obletnici Radia Ognjišče osebno srečali s papežem Frančiškom, bodo odmevali tudi v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve, prisluhnite oddaji.

Marta Jerebič

duhovnostpapeždružba

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|10. 11. 2019
Dvajset let posvetitev Jezusovemu in Marijinemu srcu

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji sta bila z nami dr. Alojz Snoj in zaslužni stiški opat p. Anton Nadrah. Z njima smo se ozrli v dvajsetletno zgodovino prizadevanj za posvetitev tako posameznikov in družin kot župnij in škofij Jezusovemu in Marijinemu srcu.

Dvajset let posvetitev Jezusovemu in Marijinemu srcu

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji sta bila z nami dr. Alojz Snoj in zaslužni stiški opat p. Anton Nadrah. Z njima smo se ozrli v dvajsetletno zgodovino prizadevanj za posvetitev tako posameznikov in družin kot župnij in škofij Jezusovemu in Marijinemu srcu.

duhovnostdružba

Utrip Cerkve v Sloveniji

Dvajset let posvetitev Jezusovemu in Marijinemu srcu
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji sta bila z nami dr. Alojz Snoj in zaslužni stiški opat p. Anton Nadrah. Z njima smo se ozrli v dvajsetletno zgodovino prizadevanj za posvetitev tako posameznikov in družin kot župnij in škofij Jezusovemu in Marijinemu srcu.
VEČ ...|10. 11. 2019
Dvajset let posvetitev Jezusovemu in Marijinemu srcu
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji sta bila z nami dr. Alojz Snoj in zaslužni stiški opat p. Anton Nadrah. Z njima smo se ozrli v dvajsetletno zgodovino prizadevanj za posvetitev tako posameznikov in družin kot župnij in škofij Jezusovemu in Marijinemu srcu.

Petra Stopar

duhovnostdružba

Luč v temi

VEČ ...|10. 11. 2019
Programi za slepe in slabovidne otroke in mladostnike ter njihove družine

V oddaji Luč v temi smo gostili strokovni sodelavki Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Brigito Kosi in Karolino Doltar. Predstavili sta nam programe za slepe in slabovidne otroke in mladostnike ter njihove družine.

Programi za slepe in slabovidne otroke in mladostnike ter njihove družine

V oddaji Luč v temi smo gostili strokovni sodelavki Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Brigito Kosi in Karolino Doltar. Predstavili sta nam programe za slepe in slabovidne otroke in mladostnike ter njihove družine.

družbaizobraževanjemladi

Luč v temi

Programi za slepe in slabovidne otroke in mladostnike ter njihove družine
V oddaji Luč v temi smo gostili strokovni sodelavki Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Brigito Kosi in Karolino Doltar. Predstavili sta nam programe za slepe in slabovidne otroke in mladostnike ter njihove družine.
VEČ ...|10. 11. 2019
Programi za slepe in slabovidne otroke in mladostnike ter njihove družine
V oddaji Luč v temi smo gostili strokovni sodelavki Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Brigito Kosi in Karolino Doltar. Predstavili sta nam programe za slepe in slabovidne otroke in mladostnike ter njihove družine.

Sonja Pungertnik

družbaizobraževanjemladi

Za življenje

VEČ ...|9. 11. 2019
Delamo z otrokom in ne za otroka

Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.

Delamo z otrokom in ne za otroka

Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.

družbaizobraževanjekulturamladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Za življenje

Delamo z otrokom in ne za otroka
Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.
VEČ ...|9. 11. 2019
Delamo z otrokom in ne za otroka
Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturamladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Iz naših krajev

VEČ ...|9. 11. 2019
Ljubljana, Sevnica, Kočevje

V oddaji ste lahko slišali o urgentni oskrbi na Kočevskem, službi prvih posredovalcev pri reševanju življenja v Sevnici, onesnaženosti slovenskih podzemnih jam in praznovanju sv. Martina.

Ljubljana, Sevnica, Kočevje

V oddaji ste lahko slišali o urgentni oskrbi na Kočevskem, službi prvih posredovalcev pri reševanju življenja v Sevnici, onesnaženosti slovenskih podzemnih jam in praznovanju sv. Martina.

družbanarava

Iz naših krajev

Ljubljana, Sevnica, Kočevje
V oddaji ste lahko slišali o urgentni oskrbi na Kočevskem, službi prvih posredovalcev pri reševanju življenja v Sevnici, onesnaženosti slovenskih podzemnih jam in praznovanju sv. Martina.
VEČ ...|9. 11. 2019
Ljubljana, Sevnica, Kočevje
V oddaji ste lahko slišali o urgentni oskrbi na Kočevskem, službi prvih posredovalcev pri reševanju življenja v Sevnici, onesnaženosti slovenskih podzemnih jam in praznovanju sv. Martina.

Andrej Šinko

družbanarava

Vabilo na pot

VEČ ...|8. 11. 2019
Martinovi pohodi

Od Žužemberškega do Šumberskega gradu, Popotovanje po Levstikovi poti ali Martinova fura - bodo oblikovali pohodniško ponudbo konec tedna, lahko pa se udeležite tudi Dneva varnejšega gibanja v gorah pozimi.

Martinovi pohodi

Od Žužemberškega do Šumberskega gradu, Popotovanje po Levstikovi poti ali Martinova fura - bodo oblikovali pohodniško ponudbo konec tedna, lahko pa se udeležite tudi Dneva varnejšega gibanja v gorah pozimi.

naravadružbašportkulturavino

Vabilo na pot

Martinovi pohodi
Od Žužemberškega do Šumberskega gradu, Popotovanje po Levstikovi poti ali Martinova fura - bodo oblikovali pohodniško ponudbo konec tedna, lahko pa se udeležite tudi Dneva varnejšega gibanja v gorah pozimi.
VEČ ...|8. 11. 2019
Martinovi pohodi
Od Žužemberškega do Šumberskega gradu, Popotovanje po Levstikovi poti ali Martinova fura - bodo oblikovali pohodniško ponudbo konec tedna, lahko pa se udeležite tudi Dneva varnejšega gibanja v gorah pozimi.

Blaž Lesnik

naravadružbašportkulturavino

Komentar tedna

VEČ ...|8. 11. 2019
Lenart Rihar: Sodobna slovenska politična emigracija

Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.

Lenart Rihar: Sodobna slovenska politična emigracija

Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.

komentardružbapolitika

Komentar tedna

Lenart Rihar: Sodobna slovenska politična emigracija
Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.
VEČ ...|8. 11. 2019
Lenart Rihar: Sodobna slovenska politična emigracija
Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.

Radio Ognjišče

komentardružbapolitika

Via positiva

VEČ ...|7. 11. 2019
Etika družbe se začne pri posamezniku

Direktor ajdovskega podjetja Bio Separations dr. Aleš Štrancar pove, kar si misli, tudi, če si s tem lahko nakoplje nestrinjanja. To je bil prvi močan vtis ob srečanju z njim, ko smo ga poavbili na pogovor o genskih terapijah, o etiki, znanosti in kako družbo spodbuditi k izbiri kulture življenja.

Etika družbe se začne pri posamezniku

Direktor ajdovskega podjetja Bio Separations dr. Aleš Štrancar pove, kar si misli, tudi, če si s tem lahko nakoplje nestrinjanja. To je bil prvi močan vtis ob srečanju z njim, ko smo ga poavbili na pogovor o genskih terapijah, o etiki, znanosti in kako družbo spodbuditi k izbiri kulture življenja.

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorznanostgospodarstvozdravstvo

Via positiva

Etika družbe se začne pri posamezniku
Direktor ajdovskega podjetja Bio Separations dr. Aleš Štrancar pove, kar si misli, tudi, če si s tem lahko nakoplje nestrinjanja. To je bil prvi močan vtis ob srečanju z njim, ko smo ga poavbili na pogovor o genskih terapijah, o etiki, znanosti in kako družbo spodbuditi k izbiri kulture življenja.
VEČ ...|7. 11. 2019
Etika družbe se začne pri posamezniku
Direktor ajdovskega podjetja Bio Separations dr. Aleš Štrancar pove, kar si misli, tudi, če si s tem lahko nakoplje nestrinjanja. To je bil prvi močan vtis ob srečanju z njim, ko smo ga poavbili na pogovor o genskih terapijah, o etiki, znanosti in kako družbo spodbuditi k izbiri kulture življenja.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorznanostgospodarstvozdravstvo

Pogovor o

VEČ ...|6. 11. 2019
Analitiki o delovanju vlade in sporu z Levico

Spregovorili smo o aktualnem političnem dogajanju, vplivu tega na podporo vladi, posameznim koalicijskim strankah in sodelovanju teh z opozicijo. Gostje so bili politični analitiki Bernard Nežmah, Sebastjan Jeretič in Miloš Čirič.

Analitiki o delovanju vlade in sporu z Levico

Spregovorili smo o aktualnem političnem dogajanju, vplivu tega na podporo vladi, posameznim koalicijskim strankah in sodelovanju teh z opozicijo. Gostje so bili politični analitiki Bernard Nežmah, Sebastjan Jeretič in Miloš Čirič.

družbakomentarpolitika

Pogovor o

Analitiki o delovanju vlade in sporu z Levico
Spregovorili smo o aktualnem političnem dogajanju, vplivu tega na podporo vladi, posameznim koalicijskim strankah in sodelovanju teh z opozicijo. Gostje so bili politični analitiki Bernard Nežmah, Sebastjan Jeretič in Miloš Čirič.
VEČ ...|6. 11. 2019
Analitiki o delovanju vlade in sporu z Levico
Spregovorili smo o aktualnem političnem dogajanju, vplivu tega na podporo vladi, posameznim koalicijskim strankah in sodelovanju teh z opozicijo. Gostje so bili politični analitiki Bernard Nežmah, Sebastjan Jeretič in Miloš Čirič.

Andrej Šinko

družbakomentarpolitika

Sol in luč

VEČ ...|5. 11. 2019
Tanja Skaza: O osebni rasti in o medsebojnih odnosih.

Ljudje lahko hodijo samo po plačo, ampak takrat niso srečni, komaj čakajo da mine dan. Denar je posledica tvojih dobrih del. Tanja Skaza, dolgoletna direktorica Plastike Skaza se je nedavno podala na novo poslovno pot. Ob predstavitvi svoje knjige z naslovom »Spremembe vredna«, smo jo gostili tudi na radiu Ognjišče.

Tanja Skaza: O osebni rasti in o medsebojnih odnosih.

Ljudje lahko hodijo samo po plačo, ampak takrat niso srečni, komaj čakajo da mine dan. Denar je posledica tvojih dobrih del. Tanja Skaza, dolgoletna direktorica Plastike Skaza se je nedavno podala na novo poslovno pot. Ob predstavitvi svoje knjige z naslovom »Spremembe vredna«, smo jo gostili tudi na radiu Ognjišče.

družbaizobraževanjeodnosi

Sol in luč

Tanja Skaza: O osebni rasti in o medsebojnih odnosih.
Ljudje lahko hodijo samo po plačo, ampak takrat niso srečni, komaj čakajo da mine dan. Denar je posledica tvojih dobrih del. Tanja Skaza, dolgoletna direktorica Plastike Skaza se je nedavno podala na novo poslovno pot. Ob predstavitvi svoje knjige z naslovom »Spremembe vredna«, smo jo gostili tudi na radiu Ognjišče.
VEČ ...|5. 11. 2019
Tanja Skaza: O osebni rasti in o medsebojnih odnosih.
Ljudje lahko hodijo samo po plačo, ampak takrat niso srečni, komaj čakajo da mine dan. Denar je posledica tvojih dobrih del. Tanja Skaza, dolgoletna direktorica Plastike Skaza se je nedavno podala na novo poslovno pot. Ob predstavitvi svoje knjige z naslovom »Spremembe vredna«, smo jo gostili tudi na radiu Ognjišče.

Tadej SadarNataša Ličen

družbaizobraževanjeodnosi

Od slike do besede

VEČ ...|5. 11. 2019
Spomin na Justina Stanovnika

Od slike do besede

Spomin na Justina Stanovnika
VEČ ...|5. 11. 2019

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|4. 11. 2019
Meja s Hrvaško, razmere v Siriji in napetosti na ustavnem sodišču

Odločitev arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško je taka, da se da z njo živeti, pravi dr. Ernest Petrič. V pogovoru z njim tudi o zavrnitvi pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, o razmerah na severu Sirije, o napetostih na ustavnem sodišču ter med Sovo in Knovsom.

Meja s Hrvaško, razmere v Siriji in napetosti na ustavnem sodišču

Odločitev arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško je taka, da se da z njo živeti, pravi dr. Ernest Petrič. V pogovoru z njim tudi o zavrnitvi pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, o razmerah na severu Sirije, o napetostih na ustavnem sodišču ter med Sovo in Knovsom.

družbapolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Meja s Hrvaško, razmere v Siriji in napetosti na ustavnem sodišču
Odločitev arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško je taka, da se da z njo živeti, pravi dr. Ernest Petrič. V pogovoru z njim tudi o zavrnitvi pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, o razmerah na severu Sirije, o napetostih na ustavnem sodišču ter med Sovo in Knovsom.
VEČ ...|4. 11. 2019
Meja s Hrvaško, razmere v Siriji in napetosti na ustavnem sodišču
Odločitev arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško je taka, da se da z njo živeti, pravi dr. Ernest Petrič. V pogovoru z njim tudi o zavrnitvi pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, o razmerah na severu Sirije, o napetostih na ustavnem sodišču ter med Sovo in Knovsom.

Tone Gorjup

družbapolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 11. 2019
Aleš Meden: Enakost v revščini. Ali, kaj rešuje vladna davčna reforma.

Habemus Papam ali če to preoblikujemo v slovenske razmere, imamo reformo. Več kot leto dni je Šarčeva vlada porabila za pripravo davčne reforme. Sicer tako skromne, da bi bilo spremembam spodobneje reči popravki, ampak v sili zlodej še muhe žre, zato se bomo pač razveselili celo drobtinic.

Aleš Meden: Enakost v revščini. Ali, kaj rešuje vladna davčna reforma.

Habemus Papam ali če to preoblikujemo v slovenske razmere, imamo reformo. Več kot leto dni je Šarčeva vlada porabila za pripravo davčne reforme. Sicer tako skromne, da bi bilo spremembam spodobneje reči popravki, ampak v sili zlodej še muhe žre, zato se bomo pač razveselili celo drobtinic.

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

Aleš Meden: Enakost v revščini. Ali, kaj rešuje vladna davčna reforma.
Habemus Papam ali če to preoblikujemo v slovenske razmere, imamo reformo. Več kot leto dni je Šarčeva vlada porabila za pripravo davčne reforme. Sicer tako skromne, da bi bilo spremembam spodobneje reči popravki, ampak v sili zlodej še muhe žre, zato se bomo pač razveselili celo drobtinic.
VEČ ...|4. 11. 2019
Aleš Meden: Enakost v revščini. Ali, kaj rešuje vladna davčna reforma.
Habemus Papam ali če to preoblikujemo v slovenske razmere, imamo reformo. Več kot leto dni je Šarčeva vlada porabila za pripravo davčne reforme. Sicer tako skromne, da bi bilo spremembam spodobneje reči popravki, ampak v sili zlodej še muhe žre, zato se bomo pač razveselili celo drobtinic.

Aleš Meden

politikadružbakomentar

Pojdite in učite

VEČ ...|3. 11. 2019
Pogovor ob sklepu Izrednega misijonskega meseca oktobra 2019

Tone Gorjup je ob sklepu Izrednega misijonskega meseca 2019 pred mikrofon povabil narodnega voditelja misijonov Matjaža Križnarja. Osvetlil je pomembnejše dogodke, ki so zaznamovali mesec in, upamo, vsadili nove sadove misijonskega duha v Sloveniji.

Pogovor ob sklepu Izrednega misijonskega meseca oktobra 2019

Tone Gorjup je ob sklepu Izrednega misijonskega meseca 2019 pred mikrofon povabil narodnega voditelja misijonov Matjaža Križnarja. Osvetlil je pomembnejše dogodke, ki so zaznamovali mesec in, upamo, vsadili nove sadove misijonskega duha v Sloveniji.

misijoniodnosidružbaduhovnostMatjaž Križnarmisijonski mesec

Pojdite in učite

Pogovor ob sklepu Izrednega misijonskega meseca oktobra 2019
Tone Gorjup je ob sklepu Izrednega misijonskega meseca 2019 pred mikrofon povabil narodnega voditelja misijonov Matjaža Križnarja. Osvetlil je pomembnejše dogodke, ki so zaznamovali mesec in, upamo, vsadili nove sadove misijonskega duha v Sloveniji.
VEČ ...|3. 11. 2019
Pogovor ob sklepu Izrednega misijonskega meseca oktobra 2019
Tone Gorjup je ob sklepu Izrednega misijonskega meseca 2019 pred mikrofon povabil narodnega voditelja misijonov Matjaža Križnarja. Osvetlil je pomembnejše dogodke, ki so zaznamovali mesec in, upamo, vsadili nove sadove misijonskega duha v Sloveniji.

Jure SešekTone Gorjup

misijoniodnosidružbaduhovnostMatjaž Križnarmisijonski mesec

Naš gost

VEČ ...|2. 11. 2019
Indijski misijonar Tom Uzhunnalil

Gostili smo indijskega misijonarja očeta Toma, ki je v minulih dneh pričeval v Sloveniji, ki je, prek založbe Salve, dobila tudi njegovo knjigo o preživetju po čudežu. Salezijanski duhovnik se namreč veseli svobode po 557-ih dneh ujetništva v Jemnu. Islamski teroristi, ki so ga ugrabili in pred tem kruto ubili dvanajst njegovih sodelavcev, so mu vlili spoznanje: „Ni pomembno kje in kdaj bom umrl. To, kar največ šteje, je tisto za kar živim, za kar delam in umrem.“

Indijski misijonar Tom Uzhunnalil

Gostili smo indijskega misijonarja očeta Toma, ki je v minulih dneh pričeval v Sloveniji, ki je, prek založbe Salve, dobila tudi njegovo knjigo o preživetju po čudežu. Salezijanski duhovnik se namreč veseli svobode po 557-ih dneh ujetništva v Jemnu. Islamski teroristi, ki so ga ugrabili in pred tem kruto ubili dvanajst njegovih sodelavcev, so mu vlili spoznanje: „Ni pomembno kje in kdaj bom umrl. To, kar največ šteje, je tisto za kar živim, za kar delam in umrem.“

pogovorodnosidružbaduhovnostmisijoniTom Uzhunnalil

Naš gost

Indijski misijonar Tom Uzhunnalil
Gostili smo indijskega misijonarja očeta Toma, ki je v minulih dneh pričeval v Sloveniji, ki je, prek založbe Salve, dobila tudi njegovo knjigo o preživetju po čudežu. Salezijanski duhovnik se namreč veseli svobode po 557-ih dneh ujetništva v Jemnu. Islamski teroristi, ki so ga ugrabili in pred tem kruto ubili dvanajst njegovih sodelavcev, so mu vlili spoznanje: „Ni pomembno kje in kdaj bom umrl. To, kar največ šteje, je tisto za kar živim, za kar delam in umrem.“
VEČ ...|2. 11. 2019
Indijski misijonar Tom Uzhunnalil
Gostili smo indijskega misijonarja očeta Toma, ki je v minulih dneh pričeval v Sloveniji, ki je, prek založbe Salve, dobila tudi njegovo knjigo o preživetju po čudežu. Salezijanski duhovnik se namreč veseli svobode po 557-ih dneh ujetništva v Jemnu. Islamski teroristi, ki so ga ugrabili in pred tem kruto ubili dvanajst njegovih sodelavcev, so mu vlili spoznanje: „Ni pomembno kje in kdaj bom umrl. To, kar največ šteje, je tisto za kar živim, za kar delam in umrem.“

Jure Sešek

pogovorodnosidružbaduhovnostmisijoniTom Uzhunnalil

Sobotna iskrica

VEČ ...|2. 11. 2019
Z Mavrico in jesenjo na Vseh vernih duš dan

Z urednico Mavrice smo prelistali novembrsko številko, prebrali zgodbo o dečku in slamici, se zahvaljevali in se veselili Zahvalne nedelje. Pripravili smo kratko anketo o počitnicah in jeseni in prebrali zgodbo o jeseni listka Timija.

Z Mavrico in jesenjo na Vseh vernih duš dan

Z urednico Mavrice smo prelistali novembrsko številko, prebrali zgodbo o dečku in slamici, se zahvaljevali in se veselili Zahvalne nedelje. Pripravili smo kratko anketo o počitnicah in jeseni in prebrali zgodbo o jeseni listka Timija.

mladiotrocinaravaodnosidružbavzgoja

Sobotna iskrica

Z Mavrico in jesenjo na Vseh vernih duš dan
Z urednico Mavrice smo prelistali novembrsko številko, prebrali zgodbo o dečku in slamici, se zahvaljevali in se veselili Zahvalne nedelje. Pripravili smo kratko anketo o počitnicah in jeseni in prebrali zgodbo o jeseni listka Timija.
VEČ ...|2. 11. 2019
Z Mavrico in jesenjo na Vseh vernih duš dan
Z urednico Mavrice smo prelistali novembrsko številko, prebrali zgodbo o dečku in slamici, se zahvaljevali in se veselili Zahvalne nedelje. Pripravili smo kratko anketo o počitnicah in jeseni in prebrali zgodbo o jeseni listka Timija.

Jure Sešek

mladiotrocinaravaodnosidružbavzgoja

Vabilo na pot

VEČ ...|1. 11. 2019
Evropski pohod prijateljstva, jesenski pohod na Trstelj, Martinov pohod v Podbočje

V oddaji smo vas povabili na Evropski pohod prijateljstva, na prvo novembrsko nedeljo se lahko odpravite na jesenski pohod na Trstelj ali pa v soboto na Martinov pohod v Podbočje.

Evropski pohod prijateljstva, jesenski pohod na Trstelj, Martinov pohod v Podbočje

V oddaji smo vas povabili na Evropski pohod prijateljstva, na prvo novembrsko nedeljo se lahko odpravite na jesenski pohod na Trstelj ali pa v soboto na Martinov pohod v Podbočje.

družbanaravašport

Vabilo na pot

Evropski pohod prijateljstva, jesenski pohod na Trstelj, Martinov pohod v Podbočje
V oddaji smo vas povabili na Evropski pohod prijateljstva, na prvo novembrsko nedeljo se lahko odpravite na jesenski pohod na Trstelj ali pa v soboto na Martinov pohod v Podbočje.
VEČ ...|1. 11. 2019
Evropski pohod prijateljstva, jesenski pohod na Trstelj, Martinov pohod v Podbočje
V oddaji smo vas povabili na Evropski pohod prijateljstva, na prvo novembrsko nedeljo se lahko odpravite na jesenski pohod na Trstelj ali pa v soboto na Martinov pohod v Podbočje.

Blaž Lesnik

družbanaravašport

Mladoskop

VEČ ...|1. 11. 2019
Aktualno pri Katoliški mladini

Jure Čehovin, Monika Gril in Luka Marinko so povabili na novembrsko romanje po poteh apostolov v večno mesto, na slovaški glasbeni festival mladih in k preverjanju vsebin novega portala za mlade v Cerkvi na Slovenskem. Pogovor pa smo začeli z vsebino praznika Vseh svetih.

Aktualno pri Katoliški mladini

Jure Čehovin, Monika Gril in Luka Marinko so povabili na novembrsko romanje po poteh apostolov v večno mesto, na slovaški glasbeni festival mladih in k preverjanju vsebin novega portala za mlade v Cerkvi na Slovenskem. Pogovor pa smo začeli z vsebino praznika Vseh svetih.

družbaduhovnostizobraževanjekulturamladiodnosipogovor

Mladoskop

Aktualno pri Katoliški mladini
Jure Čehovin, Monika Gril in Luka Marinko so povabili na novembrsko romanje po poteh apostolov v večno mesto, na slovaški glasbeni festival mladih in k preverjanju vsebin novega portala za mlade v Cerkvi na Slovenskem. Pogovor pa smo začeli z vsebino praznika Vseh svetih.
VEČ ...|1. 11. 2019
Aktualno pri Katoliški mladini
Jure Čehovin, Monika Gril in Luka Marinko so povabili na novembrsko romanje po poteh apostolov v večno mesto, na slovaški glasbeni festival mladih in k preverjanju vsebin novega portala za mlade v Cerkvi na Slovenskem. Pogovor pa smo začeli z vsebino praznika Vseh svetih.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekulturamladiodnosipogovor

Via positiva

VEČ ...|31. 10. 2019
Žalovanje nima pravil

Pozitivno govoriti o žalovanju se zdi na prvi pogled paradoksalno. P. dr. Ivan Platovnjak je predstavil nova razmišljanja o tem procesu, ki je med najtežjimi v življenju, s katerim se soočamo ljudje. Vsak lahko žaluje nekoliko drugače, ker smo edinstveni, se nas tudi slovo ljubljenih drugače dotakne, to si moramo dopustiti.

Žalovanje nima pravil

Pozitivno govoriti o žalovanju se zdi na prvi pogled paradoksalno. P. dr. Ivan Platovnjak je predstavil nova razmišljanja o tem procesu, ki je med najtežjimi v življenju, s katerim se soočamo ljudje. Vsak lahko žaluje nekoliko drugače, ker smo edinstveni, se nas tudi slovo ljubljenih drugače dotakne, to si moramo dopustiti.

družbaduhovnostizobraževanjesvetovanjevzgojaodnosikulturapogovor

Via positiva

Žalovanje nima pravil
Pozitivno govoriti o žalovanju se zdi na prvi pogled paradoksalno. P. dr. Ivan Platovnjak je predstavil nova razmišljanja o tem procesu, ki je med najtežjimi v življenju, s katerim se soočamo ljudje. Vsak lahko žaluje nekoliko drugače, ker smo edinstveni, se nas tudi slovo ljubljenih drugače dotakne, to si moramo dopustiti.
VEČ ...|31. 10. 2019
Žalovanje nima pravil
Pozitivno govoriti o žalovanju se zdi na prvi pogled paradoksalno. P. dr. Ivan Platovnjak je predstavil nova razmišljanja o tem procesu, ki je med najtežjimi v življenju, s katerim se soočamo ljudje. Vsak lahko žaluje nekoliko drugače, ker smo edinstveni, se nas tudi slovo ljubljenih drugače dotakne, to si moramo dopustiti.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjesvetovanjevzgojaodnosikulturapogovor

Svetovalnica

VEČ ...|30. 10. 2019
Finančno svetovanje

V tokratni Svetovalnici sta bila z nami neodvisna finančna svetovalca Ana in Mitja Vezovišek.

Finančno svetovanje

V tokratni Svetovalnici sta bila z nami neodvisna finančna svetovalca Ana in Mitja Vezovišek.

svetovanjedružbaizobraževanjedenar

Svetovalnica

Finančno svetovanje
V tokratni Svetovalnici sta bila z nami neodvisna finančna svetovalca Ana in Mitja Vezovišek.
VEČ ...|30. 10. 2019
Finančno svetovanje
V tokratni Svetovalnici sta bila z nami neodvisna finančna svetovalca Ana in Mitja Vezovišek.

Mateja Feltrin Novljan

svetovanjedružbaizobraževanjedenar

Iz Betanije

VEČ ...|30. 10. 2019
Odnos do pokojnih

Misli v teh dneh odhajajo k našim pokojnim, ki se jih običajno spominjamo tudi na pokopališčih. Nekaj o tem nam je povedal jezuit p. Mio Kekič.

Odnos do pokojnih

Misli v teh dneh odhajajo k našim pokojnim, ki se jih običajno spominjamo tudi na pokopališčih. Nekaj o tem nam je povedal jezuit p. Mio Kekič.

družbaduhovnostpogovor

Iz Betanije

Odnos do pokojnih
Misli v teh dneh odhajajo k našim pokojnim, ki se jih običajno spominjamo tudi na pokopališčih. Nekaj o tem nam je povedal jezuit p. Mio Kekič.
VEČ ...|30. 10. 2019
Odnos do pokojnih
Misli v teh dneh odhajajo k našim pokojnim, ki se jih običajno spominjamo tudi na pokopališčih. Nekaj o tem nam je povedal jezuit p. Mio Kekič.

Mateja Subotičanec

družbaduhovnostpogovor

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|29. 10. 2019
Leseni glavniki

Lestetikom je blagovna znamka, del nje so tudi leseni glavniki. Slobodana Slak skupaj z možem širi drugačno kakovost bivanja. Njena družina se je lotila tudi gradnje svojega doma.

Leseni glavniki

Lestetikom je blagovna znamka, del nje so tudi leseni glavniki. Slobodana Slak skupaj z možem širi drugačno kakovost bivanja. Njena družina se je lotila tudi gradnje svojega doma.

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružbavzgoja

Zakladi naše dediščine

Leseni glavniki
Lestetikom je blagovna znamka, del nje so tudi leseni glavniki. Slobodana Slak skupaj z možem širi drugačno kakovost bivanja. Njena družina se je lotila tudi gradnje svojega doma.
VEČ ...|29. 10. 2019
Leseni glavniki
Lestetikom je blagovna znamka, del nje so tudi leseni glavniki. Slobodana Slak skupaj z možem širi drugačno kakovost bivanja. Njena družina se je lotila tudi gradnje svojega doma.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružbavzgoja

Naš pogled

VEČ ...|29. 10. 2019
Sistemska napaka Slovencev

Tanja Dominko v komentarju razmišlja o prevladujočem razmišljanju Slovencev, da bi morale biti plače čim bolj enotne in da so vsi, ki štrlijo iz povprečja, obsojanja vredni. Če smo si želeli postati druga Švica, se z njo primerjajmo tudi sedaj.

Sistemska napaka Slovencev

Tanja Dominko v komentarju razmišlja o prevladujočem razmišljanju Slovencev, da bi morale biti plače čim bolj enotne in da so vsi, ki štrlijo iz povprečja, obsojanja vredni. Če smo si želeli postati druga Švica, se z njo primerjajmo tudi sedaj.

družbakomentar

Naš pogled

Sistemska napaka Slovencev
Tanja Dominko v komentarju razmišlja o prevladujočem razmišljanju Slovencev, da bi morale biti plače čim bolj enotne in da so vsi, ki štrlijo iz povprečja, obsojanja vredni. Če smo si želeli postati druga Švica, se z njo primerjajmo tudi sedaj.
VEČ ...|29. 10. 2019
Sistemska napaka Slovencev
Tanja Dominko v komentarju razmišlja o prevladujočem razmišljanju Slovencev, da bi morale biti plače čim bolj enotne in da so vsi, ki štrlijo iz povprečja, obsojanja vredni. Če smo si želeli postati druga Švica, se z njo primerjajmo tudi sedaj.

Tanja Dominko

družbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|28. 10. 2019
P. Branko Cestnik o sinodi o Amazoniji in pokopu umrlih

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo se s klaretincem p. Brankom Cestnikom pogovarjali o koncu izredne sinode o Amazoniji ter o prazniku vseh svetih in vernih rajnih. Spregovoril je o žarnem pokopu in odnosu do umrlih.

P. Branko Cestnik o sinodi o Amazoniji in pokopu umrlih

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo se s klaretincem p. Brankom Cestnikom pogovarjali o koncu izredne sinode o Amazoniji ter o prazniku vseh svetih in vernih rajnih. Spregovoril je o žarnem pokopu in odnosu do umrlih.

duhovnostkomentarkulturadružbapolitika

Spoznanje več, predsodek manj

P. Branko Cestnik o sinodi o Amazoniji in pokopu umrlih
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo se s klaretincem p. Brankom Cestnikom pogovarjali o koncu izredne sinode o Amazoniji ter o prazniku vseh svetih in vernih rajnih. Spregovoril je o žarnem pokopu in odnosu do umrlih.
VEČ ...|28. 10. 2019
P. Branko Cestnik o sinodi o Amazoniji in pokopu umrlih
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo se s klaretincem p. Brankom Cestnikom pogovarjali o koncu izredne sinode o Amazoniji ter o prazniku vseh svetih in vernih rajnih. Spregovoril je o žarnem pokopu in odnosu do umrlih.

Alen Salihović

duhovnostkomentarkulturadružbapolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|28. 10. 2019
Rok Čakš: Lažnivi kljukci ustavnega sodišča

In zdaj bistveno – ni problem, če je dr. Matej Accetto tihi podpornik Mira Cerarja in njegove SMC. Velik problem pa je, če je Accetto tako tih podpornik, da tega ne pove niti kolegom ustavnim sodnikom, ko je na mizi vprašanje njegove izločitve pri primerih, povezanih s to stranko.

Rok Čakš: Lažnivi kljukci ustavnega sodišča

In zdaj bistveno – ni problem, če je dr. Matej Accetto tihi podpornik Mira Cerarja in njegove SMC. Velik problem pa je, če je Accetto tako tih podpornik, da tega ne pove niti kolegom ustavnim sodnikom, ko je na mizi vprašanje njegove izločitve pri primerih, povezanih s to stranko.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Lažnivi kljukci ustavnega sodišča
In zdaj bistveno – ni problem, če je dr. Matej Accetto tihi podpornik Mira Cerarja in njegove SMC. Velik problem pa je, če je Accetto tako tih podpornik, da tega ne pove niti kolegom ustavnim sodnikom, ko je na mizi vprašanje njegove izločitve pri primerih, povezanih s to stranko.
VEČ ...|28. 10. 2019
Rok Čakš: Lažnivi kljukci ustavnega sodišča
In zdaj bistveno – ni problem, če je dr. Matej Accetto tihi podpornik Mira Cerarja in njegove SMC. Velik problem pa je, če je Accetto tako tih podpornik, da tega ne pove niti kolegom ustavnim sodnikom, ko je na mizi vprašanje njegove izločitve pri primerih, povezanih s to stranko.

Rok Čakš

komentarpolitikadružba

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|27. 10. 2019
Urškina pot, Krašić 2019

Leto 2019 je v Grgárju zaznamovano kot Urškino leto, saj mineva 480 let od Marijinega prikazanja pastirici Urški. V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo kot osrednjo temo predstavili tematsko pešpot na Sveto Goro - Urškino pot.

Urškina pot, Krašić 2019

Leto 2019 je v Grgárju zaznamovano kot Urškino leto, saj mineva 480 let od Marijinega prikazanja pastirici Urški. V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo kot osrednjo temo predstavili tematsko pešpot na Sveto Goro - Urškino pot.

duhovnostdružbaSlovenija

Utrip Cerkve v Sloveniji

Urškina pot, Krašić 2019
Leto 2019 je v Grgárju zaznamovano kot Urškino leto, saj mineva 480 let od Marijinega prikazanja pastirici Urški. V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo kot osrednjo temo predstavili tematsko pešpot na Sveto Goro - Urškino pot.
VEČ ...|27. 10. 2019
Urškina pot, Krašić 2019
Leto 2019 je v Grgárju zaznamovano kot Urškino leto, saj mineva 480 let od Marijinega prikazanja pastirici Urški. V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo kot osrednjo temo predstavili tematsko pešpot na Sveto Goro - Urškino pot.

Petra Stopar

duhovnostdružbaSlovenija

Za življenje

VEČ ...|26. 10. 2019
O duševnem zdravju

V oddaji Za življenje ob 11. uri smo z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem govorili o duševnem zdravju. Tema, ki je tabu, a ob naraščanju tovrstnih bolezni ne bi smela biti. Vabljeni k poslušanju.

O duševnem zdravju

V oddaji Za življenje ob 11. uri smo z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem govorili o duševnem zdravju. Tema, ki je tabu, a ob naraščanju tovrstnih bolezni ne bi smela biti. Vabljeni k poslušanju.

družbaduhovnostodnosisvetovanjezdravstvo

Za življenje

O duševnem zdravju
V oddaji Za življenje ob 11. uri smo z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem govorili o duševnem zdravju. Tema, ki je tabu, a ob naraščanju tovrstnih bolezni ne bi smela biti. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|26. 10. 2019
O duševnem zdravju
V oddaji Za življenje ob 11. uri smo z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem govorili o duševnem zdravju. Tema, ki je tabu, a ob naraščanju tovrstnih bolezni ne bi smela biti. Vabljeni k poslušanju.

Mateja Feltrin Novljan

družbaduhovnostodnosisvetovanjezdravstvo

Iz naših krajev

VEČ ...|26. 10. 2019
Celje, Posavje, Višnja Gora, Luče

V oddaji Iz naših krajev ste slišali o onesnaženju celjske kotline, razvojnih ciljih Posavja, 20-letnici nove šole v Višnji Gori in, da so Luče postale del pomembne mednarodne gorniške skupnosti.

Celje, Posavje, Višnja Gora, Luče

V oddaji Iz naših krajev ste slišali o onesnaženju celjske kotline, razvojnih ciljih Posavja, 20-letnici nove šole v Višnji Gori in, da so Luče postale del pomembne mednarodne gorniške skupnosti.

družbainfopolitika

Iz naših krajev

Celje, Posavje, Višnja Gora, Luče
V oddaji Iz naših krajev ste slišali o onesnaženju celjske kotline, razvojnih ciljih Posavja, 20-letnici nove šole v Višnji Gori in, da so Luče postale del pomembne mednarodne gorniške skupnosti.
VEČ ...|26. 10. 2019
Celje, Posavje, Višnja Gora, Luče
V oddaji Iz naših krajev ste slišali o onesnaženju celjske kotline, razvojnih ciljih Posavja, 20-letnici nove šole v Višnji Gori in, da so Luče postale del pomembne mednarodne gorniške skupnosti.

Andrej Šinko

družbainfopolitika

Komentar tedna

VEČ ...|25. 10. 2019
dr. Hubert Požarnik: Poti in stran poti do sreče

Ogromno število tablet proti depresiji, tesnobi, notranjemu nemiru in brezvoljnosti zaužitih pri nas v letu dni, količina popitega alkohola in samomori, ter poskusi le-teh povedo svoje. Ljudje so se od vedno spraševali kako živeti, da bi bili srečni. In do česa so prišli?

dr. Hubert Požarnik: Poti in stran poti do sreče

Ogromno število tablet proti depresiji, tesnobi, notranjemu nemiru in brezvoljnosti zaužitih pri nas v letu dni, količina popitega alkohola in samomori, ter poskusi le-teh povedo svoje. Ljudje so se od vedno spraševali kako živeti, da bi bili srečni. In do česa so prišli?

komentardružba

Komentar tedna

dr. Hubert Požarnik: Poti in stran poti do sreče
Ogromno število tablet proti depresiji, tesnobi, notranjemu nemiru in brezvoljnosti zaužitih pri nas v letu dni, količina popitega alkohola in samomori, ter poskusi le-teh povedo svoje. Ljudje so se od vedno spraševali kako živeti, da bi bili srečni. In do česa so prišli?
VEČ ...|25. 10. 2019
dr. Hubert Požarnik: Poti in stran poti do sreče
Ogromno število tablet proti depresiji, tesnobi, notranjemu nemiru in brezvoljnosti zaužitih pri nas v letu dni, količina popitega alkohola in samomori, ter poskusi le-teh povedo svoje. Ljudje so se od vedno spraševali kako živeti, da bi bili srečni. In do česa so prišli?

Hubert Požarnik

komentardružba

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 10. 2019
Ljubljanska nadškofija prejme odškodnino, je odločilo Višje sodišče

V pogovoru s prokuristom Metropolitane Petrom Sušnikom smo govorili o odzivu na dosojeno odškodnino Ljubljanski nadškofiji zaradi zavlačevanja postopka denacionalizacije s strani Sklada kmetijskih zemlijšč in gozdov.

Ljubljanska nadškofija prejme odškodnino, je odločilo Višje sodišče

V pogovoru s prokuristom Metropolitane Petrom Sušnikom smo govorili o odzivu na dosojeno odškodnino Ljubljanski nadškofiji zaradi zavlačevanja postopka denacionalizacije s strani Sklada kmetijskih zemlijšč in gozdov.

družbainfopogovorpolitikavzgoja

Informativni prispevki

Ljubljanska nadškofija prejme odškodnino, je odločilo Višje sodišče
V pogovoru s prokuristom Metropolitane Petrom Sušnikom smo govorili o odzivu na dosojeno odškodnino Ljubljanski nadškofiji zaradi zavlačevanja postopka denacionalizacije s strani Sklada kmetijskih zemlijšč in gozdov.
VEČ ...|25. 10. 2019
Ljubljanska nadškofija prejme odškodnino, je odločilo Višje sodišče
V pogovoru s prokuristom Metropolitane Petrom Sušnikom smo govorili o odzivu na dosojeno odškodnino Ljubljanski nadškofiji zaradi zavlačevanja postopka denacionalizacije s strani Sklada kmetijskih zemlijšč in gozdov.

Tanja Dominko

družbainfopogovorpolitikavzgoja

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|16. 11. 2019
Možgani so kot vesolje

Optimistečen, dejaven in znanja željan človek ohranja svoj um vitalen tudi v pozni starosti. Demenca je sindrom duševnih sprememb, ni bolezen, je posledica. Tako je zatrdil nevrolog, dr. Vojko Kavčič, ki smo ga pred odhodom v ZDA, kjer na državni univerzi Wayne v Detroitu, deluje že 30 let, povabili v studio. Velja za enega od vodilnih slovenskih kognitivnih nevroznanstvenikov. Začel je intenzivno raziskovati umovadbo.

Možgani so kot vesolje

Optimistečen, dejaven in znanja željan človek ohranja svoj um vitalen tudi v pozni starosti. Demenca je sindrom duševnih sprememb, ni bolezen, je posledica. Tako je zatrdil nevrolog, dr. Vojko Kavčič, ki smo ga pred odhodom v ZDA, kjer na državni univerzi Wayne v Detroitu, deluje že 30 let, povabili v studio. Velja za enega od vodilnih slovenskih kognitivnih nevroznanstvenikov. Začel je intenzivno raziskovati umovadbo.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovorzdravstvo

Dogodki

VEČ ...|8. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici

Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici

Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

Jure Sešek

kolesarjenje 2019

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|17. 11. 2019
Anica Drobnič (1898-1943)

Učiteljica Anica Drobnič je bila edina ženska obsojena na smrt na Kočevskem procesu 1943. O njenem življenju in mučeništvu pa v prispevku p. dr. Metoda Benedika.

Anica Drobnič (1898-1943)

Učiteljica Anica Drobnič je bila edina ženska obsojena na smrt na Kočevskem procesu 1943. O njenem življenju in mučeništvu pa v prispevku p. dr. Metoda Benedika.

Jože Bartolj

Anica Drobnič

Kmetijska oddaja

VEČ ...|17. 11. 2019
Poudarki posveta o Dopolnilnih dejavnostih na kmetiji

24. oktobra se je na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije odvijal Posvet o Dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Andrejka Krt je v oddaji povzela najbolj pomembne poudarke in ponovno izpostavila pomen Dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.

Poudarki posveta o Dopolnilnih dejavnostih na kmetiji

24. oktobra se je na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije odvijal Posvet o Dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Andrejka Krt je v oddaji povzela najbolj pomembne poudarke in ponovno izpostavila pomen Dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.

Slavi Košir

kmetijstvo

Program zadnjega tedna

VEČ ...|18. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. november 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. november 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 11. 2019
Kantata Misijonar ob 200 letnici Ignacija Knobleharja

Pogovor s skladateljico Aleksandra Naumovski Potisk in avtorjem besedila Sašom Potiskom o kantati Misijonar, ki je bila napisana ob 200. obletnici rojstva misijonarja Ignacija Knobleharja.

Kantata Misijonar ob 200 letnici Ignacija Knobleharja

Pogovor s skladateljico Aleksandra Naumovski Potisk in avtorjem besedila Sašom Potiskom o kantati Misijonar, ki je bila napisana ob 200. obletnici rojstva misijonarja Ignacija Knobleharja.

Jože Bartolj

kulturaIgnacij KnobleharmisijonarAleksandra Naumovski PotiskSaša Potisk

Iz Betanije

VEČ ...|18. 11. 2019
Na cesti

Program Karitas za otroke, učenje in zabava

Na cesti

Program Karitas za otroke, učenje in zabava

Mateja Subotičanec

izobraževanjeodnosi

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|18. 11. 2019
Izteka se rok za prijavo pridelka grozdja in vina

Pridelek so v skladu z Zakonom o vinu dolžni prijaviti vsi, ki obdelujejo vsaj 10 arov vinogradov in tudi tisti, ki obdelujejo manjšo površino, če pridelke tržijo. Prijavo pridelka se izvede na upravni enoti najpozneje do 20. novembra.

Izteka se rok za prijavo pridelka grozdja in vina

Pridelek so v skladu z Zakonom o vinu dolžni prijaviti vsi, ki obdelujejo vsaj 10 arov vinogradov in tudi tisti, ki obdelujejo manjšo površino, če pridelke tržijo. Prijavo pridelka se izvede na upravni enoti najpozneje do 20. novembra.

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Svetovalnica

VEČ ...|18. 11. 2019
Team building

Po svojem vatlu druge meri. Človek se med ljudmi obrusi kakor kamen po svetu. V slogi je moč.« Teh nekaj slovenskih pregovorov smo izbrali, da z njimi napravimo protiutež angleškemu naslovu, ki prevladuje predvsem v današnjem podjetniškem svetu, Team building. Z nami je bila strokovnjak na tem področju dr. Damjana Pondelek.

Team building

Po svojem vatlu druge meri. Človek se med ljudmi obrusi kakor kamen po svetu. V slogi je moč.« Teh nekaj slovenskih pregovorov smo izbrali, da z njimi napravimo protiutež angleškemu naslovu, ki prevladuje predvsem v današnjem podjetniškem svetu, Team building. Z nami je bila strokovnjak na tem področju dr. Damjana Pondelek.

Mateja Subotičanec

družbaodnosipogovorsvetovanje

Bim bam bom

VEČ ...|18. 11. 2019
Bim bam bom dne 18. 11.

Bim bam bom dne 18. 11.

Jure Sešek