Gradimo odprto družbo

VEČ ...|24. 5. 2020
Da bi delovali v korist ubogim in tistim, ki so na obrobju med pandemijo covid-19

V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce (JRS) v Sloveniji, je p. Robin Schweiger prebral pismo, ki ga je napisal p. Xavier Jeyeraj iz Sekretariata za socialno pravičnost in ekologijo iz Generalne kurije sobratom jezuitom ob pandemiji zaradi novega koronavirusa. V oddaji ste lahko slišali tudi različne novice z begunsko tematiko iz  domovine in tujine.

Da bi delovali v korist ubogim in tistim, ki so na obrobju med pandemijo covid-19

V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce (JRS) v Sloveniji, je p. Robin Schweiger prebral pismo, ki ga je napisal p. Xavier Jeyeraj iz Sekretariata za socialno pravičnost in ekologijo iz Generalne kurije sobratom jezuitom ob pandemiji zaradi novega koronavirusa. V oddaji ste lahko slišali tudi različne novice z begunsko tematiko iz  domovine in tujine.

begunci

Gradimo odprto družbo

Da bi delovali v korist ubogim in tistim, ki so na obrobju med pandemijo covid-19
V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce (JRS) v Sloveniji, je p. Robin Schweiger prebral pismo, ki ga je napisal p. Xavier Jeyeraj iz Sekretariata za socialno pravičnost in ekologijo iz Generalne kurije sobratom jezuitom ob pandemiji zaradi novega koronavirusa. V oddaji ste lahko slišali tudi različne novice z begunsko tematiko iz  domovine in tujine.
VEČ ...|24. 5. 2020
Da bi delovali v korist ubogim in tistim, ki so na obrobju med pandemijo covid-19
V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce (JRS) v Sloveniji, je p. Robin Schweiger prebral pismo, ki ga je napisal p. Xavier Jeyeraj iz Sekretariata za socialno pravičnost in ekologijo iz Generalne kurije sobratom jezuitom ob pandemiji zaradi novega koronavirusa. V oddaji ste lahko slišali tudi različne novice z begunsko tematiko iz  domovine in tujine.

JRSMatjaž Merljak

begunci

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|18. 5. 2020
Ustavni sodnik Klemen Jaklič

Zanimalo nas je njegovo delno odklonilno ločeno mnenje na odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja v času epidemije covid-19.

Ustavni sodnik Klemen Jaklič

Zanimalo nas je njegovo delno odklonilno ločeno mnenje na odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja v času epidemije covid-19.

komentardružbapolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Ustavni sodnik Klemen Jaklič
Zanimalo nas je njegovo delno odklonilno ločeno mnenje na odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja v času epidemije covid-19.
VEČ ...|18. 5. 2020
Ustavni sodnik Klemen Jaklič
Zanimalo nas je njegovo delno odklonilno ločeno mnenje na odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja v času epidemije covid-19.

Alen Salihović

komentardružbapolitika

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 5. 2020
Mitja Pucelj: Širjenje virusa covid-19, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, je v resnici zločin

Motiti se je človeško, »goniti svoje«, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, pa je v resnici zločin, za katerega bi morali odgovarjati pred sodiščem. Pa ne njihovim »ljudskim«, temveč sodiščem, ki deluje v smislu zaščite pravne države in s tem človekovih pravic.

Mitja Pucelj: Širjenje virusa covid-19, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, je v resnici zločin

Motiti se je človeško, »goniti svoje«, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, pa je v resnici zločin, za katerega bi morali odgovarjati pred sodiščem. Pa ne njihovim »ljudskim«, temveč sodiščem, ki deluje v smislu zaščite pravne države in s tem človekovih pravic.

politikakoronavirusdružbačlovekove pravicecovid-19demonstracijeepidemijagotof si

Komentar Časnik.si

Mitja Pucelj: Širjenje virusa covid-19, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, je v resnici zločin
Motiti se je človeško, »goniti svoje«, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, pa je v resnici zločin, za katerega bi morali odgovarjati pred sodiščem. Pa ne njihovim »ljudskim«, temveč sodiščem, ki deluje v smislu zaščite pravne države in s tem človekovih pravic.
VEČ ...|13. 5. 2020
Mitja Pucelj: Širjenje virusa covid-19, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, je v resnici zločin
Motiti se je človeško, »goniti svoje«, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, pa je v resnici zločin, za katerega bi morali odgovarjati pred sodiščem. Pa ne njihovim »ljudskim«, temveč sodiščem, ki deluje v smislu zaščite pravne države in s tem človekovih pravic.

Mitja Pucelj

politikakoronavirusdružbačlovekove pravicecovid-19demonstracijeepidemijagotof si

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 5. 2020
Rojaki v Argentini in pandemija covid-19

Kako se je življenje v slovenski skupnosti v Argentini prilagodilo pandemiji covid-19, kako zdaj potekajo sobotne slovenske šole; utrinka iz slovenskih domov v Karapačaju in Ramos Mejiji (naši sogovorniki so bili šolski referent Zedinjene Slovenije Marcelo Brula, ena od urednic tednika Svobodna Slovenija Mariana Poznič in predsednik slovenskega doma v Karapačaju Franci Žnidar).

Rojaki v Argentini in pandemija covid-19

Kako se je življenje v slovenski skupnosti v Argentini prilagodilo pandemiji covid-19, kako zdaj potekajo sobotne slovenske šole; utrinka iz slovenskih domov v Karapačaju in Ramos Mejiji (naši sogovorniki so bili šolski referent Zedinjene Slovenije Marcelo Brula, ena od urednic tednika Svobodna Slovenija Mariana Poznič in predsednik slovenskega doma v Karapačaju Franci Žnidar).

inforojakiargentina

Slovencem po svetu in domovini

Rojaki v Argentini in pandemija covid-19
Kako se je življenje v slovenski skupnosti v Argentini prilagodilo pandemiji covid-19, kako zdaj potekajo sobotne slovenske šole; utrinka iz slovenskih domov v Karapačaju in Ramos Mejiji (naši sogovorniki so bili šolski referent Zedinjene Slovenije Marcelo Brula, ena od urednic tednika Svobodna Slovenija Mariana Poznič in predsednik slovenskega doma v Karapačaju Franci Žnidar).
VEČ ...|10. 5. 2020
Rojaki v Argentini in pandemija covid-19
Kako se je življenje v slovenski skupnosti v Argentini prilagodilo pandemiji covid-19, kako zdaj potekajo sobotne slovenske šole; utrinka iz slovenskih domov v Karapačaju in Ramos Mejiji (naši sogovorniki so bili šolski referent Zedinjene Slovenije Marcelo Brula, ena od urednic tednika Svobodna Slovenija Mariana Poznič in predsednik slovenskega doma v Karapačaju Franci Žnidar).

Matjaž Merljak

inforojakiargentina

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|26. 4. 2020
JRS v času epidemije covid-19

Direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. dr. Robin Schweiger je povedal, kako poteka njihovo delo v času epidemije zaradi novega koronavirusa in o pomembnem srečanju o socialnem apostolatu, ki je bilo februarja v Belgiji.

JRS v času epidemije covid-19

Direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. dr. Robin Schweiger je povedal, kako poteka njihovo delo v času epidemije zaradi novega koronavirusa in o pomembnem srečanju o socialnem apostolatu, ki je bilo februarja v Belgiji.

begunci

Gradimo odprto družbo

JRS v času epidemije covid-19
Direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. dr. Robin Schweiger je povedal, kako poteka njihovo delo v času epidemije zaradi novega koronavirusa in o pomembnem srečanju o socialnem apostolatu, ki je bilo februarja v Belgiji.
VEČ ...|26. 4. 2020
JRS v času epidemije covid-19
Direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. dr. Robin Schweiger je povedal, kako poteka njihovo delo v času epidemije zaradi novega koronavirusa in o pomembnem srečanju o socialnem apostolatu, ki je bilo februarja v Belgiji.

JRSMatjaž Merljak

begunci

Pogovor o

VEČ ...|8. 4. 2020
Uršič, Tonin in Janša o ukrepih pri soočanju z epidemijo

Še v začetku leta bi vsakemu, ki bi govoril, da bodo čez tri mesece potrebni ukrepi, ki bodo morali na pomoč priskočiti milijonu državljanom Slovenije rekel, da ne živi na realnih tleh. V petek sprejet paket ukrepov pri soočanju z epidemijo koronavirusa pa to prinaša. Vlada Janeza Janše ga je pripravila skupaj z vsemi deležniki. Sedaj je v nastajanju že protikoronski zakon 2. Kaj prinaša prvi in kakšne so želje pri drugem smo se pogovarjali z državnim sekretarjem na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cvetom Uršičem in ministrom za obrambo Matejem Toninom. Ta je spregovoril tudi o potrebi po aktivaciji 37a člena zakona o obrambi. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali izjavo predsednika vlade Janeza Janše o stanju v državi v času epidemije bolezni covid-19 in o postopnem aktiviranju gospodars

Uršič, Tonin in Janša o ukrepih pri soočanju z epidemijo

Še v začetku leta bi vsakemu, ki bi govoril, da bodo čez tri mesece potrebni ukrepi, ki bodo morali na pomoč priskočiti milijonu državljanom Slovenije rekel, da ne živi na realnih tleh. V petek sprejet paket ukrepov pri soočanju z epidemijo koronavirusa pa to prinaša. Vlada Janeza Janše ga je pripravila skupaj z vsemi deležniki. Sedaj je v nastajanju že protikoronski zakon 2. Kaj prinaša prvi in kakšne so želje pri drugem smo se pogovarjali z državnim sekretarjem na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cvetom Uršičem in ministrom za obrambo Matejem Toninom. Ta je spregovoril tudi o potrebi po aktivaciji 37a člena zakona o obrambi. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali izjavo predsednika vlade Janeza Janše o stanju v državi v času epidemije bolezni covid-19 in o postopnem aktiviranju gospodars

pogovor okoronavirusinfopolitikaeu

Pogovor o

Uršič, Tonin in Janša o ukrepih pri soočanju z epidemijo
Še v začetku leta bi vsakemu, ki bi govoril, da bodo čez tri mesece potrebni ukrepi, ki bodo morali na pomoč priskočiti milijonu državljanom Slovenije rekel, da ne živi na realnih tleh. V petek sprejet paket ukrepov pri soočanju z epidemijo koronavirusa pa to prinaša. Vlada Janeza Janše ga je pripravila skupaj z vsemi deležniki. Sedaj je v nastajanju že protikoronski zakon 2. Kaj prinaša prvi in kakšne so želje pri drugem smo se pogovarjali z državnim sekretarjem na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cvetom Uršičem in ministrom za obrambo Matejem Toninom. Ta je spregovoril tudi o potrebi po aktivaciji 37a člena zakona o obrambi. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali izjavo predsednika vlade Janeza Janše o stanju v državi v času epidemije bolezni covid-19 in o postopnem aktiviranju gospodars
VEČ ...|8. 4. 2020
Uršič, Tonin in Janša o ukrepih pri soočanju z epidemijo
Še v začetku leta bi vsakemu, ki bi govoril, da bodo čez tri mesece potrebni ukrepi, ki bodo morali na pomoč priskočiti milijonu državljanom Slovenije rekel, da ne živi na realnih tleh. V petek sprejet paket ukrepov pri soočanju z epidemijo koronavirusa pa to prinaša. Vlada Janeza Janše ga je pripravila skupaj z vsemi deležniki. Sedaj je v nastajanju že protikoronski zakon 2. Kaj prinaša prvi in kakšne so želje pri drugem smo se pogovarjali z državnim sekretarjem na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cvetom Uršičem in ministrom za obrambo Matejem Toninom. Ta je spregovoril tudi o potrebi po aktivaciji 37a člena zakona o obrambi. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali izjavo predsednika vlade Janeza Janše o stanju v državi v času epidemije bolezni covid-19 in o postopnem aktiviranju gospodars

Alen Salihović

pogovor okoronavirusinfopolitikaeu

Ostanimo povezani

VEČ ...|8. 4. 2020
Milan Knep: Kdor vanj veruje, prebiva v Njem, covid-19 zanj nima edine in ne zadnje besede

Živeti v prestolnici. To je od nekdaj mitski sen večine ljudi. Kajti v mestih je življenje boljše in svobodnejše. To nagiba vladarje vseh časov, da izgrajujejo svoj Babilon in vanj pritegnejo znanost, umetnost in kapital.

Milan Knep: Kdor vanj veruje, prebiva v Njem, covid-19 zanj nima edine in ne zadnje besede

Živeti v prestolnici. To je od nekdaj mitski sen večine ljudi. Kajti v mestih je življenje boljše in svobodnejše. To nagiba vladarje vseh časov, da izgrajujejo svoj Babilon in vanj pritegnejo znanost, umetnost in kapital.

duhovnost

Ostanimo povezani

Milan Knep: Kdor vanj veruje, prebiva v Njem, covid-19 zanj nima edine in ne zadnje besede
Živeti v prestolnici. To je od nekdaj mitski sen večine ljudi. Kajti v mestih je življenje boljše in svobodnejše. To nagiba vladarje vseh časov, da izgrajujejo svoj Babilon in vanj pritegnejo znanost, umetnost in kapital.
VEČ ...|8. 4. 2020
Milan Knep: Kdor vanj veruje, prebiva v Njem, covid-19 zanj nima edine in ne zadnje besede
Živeti v prestolnici. To je od nekdaj mitski sen večine ljudi. Kajti v mestih je življenje boljše in svobodnejše. To nagiba vladarje vseh časov, da izgrajujejo svoj Babilon in vanj pritegnejo znanost, umetnost in kapital.

Marjan Bunič

duhovnost

Karitas

VEČ ...|5. 4. 2020
Nagovor generalnega tajnika Petra Tomažiča

V oddaji ste slišali nagovor novega generalnega tajnika Slovenske karitas Petra Tomažiča, ki je položaj prevzel prav v času izrednih razmer zaradi epidemije Covid-19. Kako se prostovoljci trudijo kljub ukrepom za preprečevanje širjenja virusa ostati blizu ljudem v stiski? Kako lahko pomagamo tudi mi?

Nagovor generalnega tajnika Petra Tomažiča

V oddaji ste slišali nagovor novega generalnega tajnika Slovenske karitas Petra Tomažiča, ki je položaj prevzel prav v času izrednih razmer zaradi epidemije Covid-19. Kako se prostovoljci trudijo kljub ukrepom za preprečevanje širjenja virusa ostati blizu ljudem v stiski? Kako lahko pomagamo tudi mi?

družbaodnosiKaritas

Karitas

Nagovor generalnega tajnika Petra Tomažiča
V oddaji ste slišali nagovor novega generalnega tajnika Slovenske karitas Petra Tomažiča, ki je položaj prevzel prav v času izrednih razmer zaradi epidemije Covid-19. Kako se prostovoljci trudijo kljub ukrepom za preprečevanje širjenja virusa ostati blizu ljudem v stiski? Kako lahko pomagamo tudi mi?
VEČ ...|5. 4. 2020
Nagovor generalnega tajnika Petra Tomažiča
V oddaji ste slišali nagovor novega generalnega tajnika Slovenske karitas Petra Tomažiča, ki je položaj prevzel prav v času izrednih razmer zaradi epidemije Covid-19. Kako se prostovoljci trudijo kljub ukrepom za preprečevanje širjenja virusa ostati blizu ljudem v stiski? Kako lahko pomagamo tudi mi?

Petra Stopar

družbaodnosiKaritas

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 4. 2020
Mitja Iršič: V Evropi in Sloveniji smo bolezen covid-19 vzeli preveč lahkotno

Januarja, ko je novi koronavirus pustošil po Kitajski, se je na njenem jugu, točneje v mestu Guangdžov, mudil Slovenec Mitja Iršič. Za naš radio je v preteklosti že nekajkrat pokomentiral aktualno domače politično dogajanje. Oglasil se nam je tudi iz države, kjer se je vse skupaj začelo, in opisal takratne razmere. V domovino se je vrnil v začetku februarja. Čeprav je sprva kazalo, da ga pri tem morda čaka prava odisejada, je pot, kot nam je sporočil, minila brez posebnih pretresov. Z Mitjo Iršičem smo se povezali prek družbenega omrežja Facebook.

Mitja Iršič: V Evropi in Sloveniji smo bolezen covid-19 vzeli preveč lahkotno

Januarja, ko je novi koronavirus pustošil po Kitajski, se je na njenem jugu, točneje v mestu Guangdžov, mudil Slovenec Mitja Iršič. Za naš radio je v preteklosti že nekajkrat pokomentiral aktualno domače politično dogajanje. Oglasil se nam je tudi iz države, kjer se je vse skupaj začelo, in opisal takratne razmere. V domovino se je vrnil v začetku februarja. Čeprav je sprva kazalo, da ga pri tem morda čaka prava odisejada, je pot, kot nam je sporočil, minila brez posebnih pretresov. Z Mitjo Iršičem smo se povezali prek družbenega omrežja Facebook.

infokoronaviruszdravstvo

Informativni prispevki

Mitja Iršič: V Evropi in Sloveniji smo bolezen covid-19 vzeli preveč lahkotno
Januarja, ko je novi koronavirus pustošil po Kitajski, se je na njenem jugu, točneje v mestu Guangdžov, mudil Slovenec Mitja Iršič. Za naš radio je v preteklosti že nekajkrat pokomentiral aktualno domače politično dogajanje. Oglasil se nam je tudi iz države, kjer se je vse skupaj začelo, in opisal takratne razmere. V domovino se je vrnil v začetku februarja. Čeprav je sprva kazalo, da ga pri tem morda čaka prava odisejada, je pot, kot nam je sporočil, minila brez posebnih pretresov. Z Mitjo Iršičem smo se povezali prek družbenega omrežja Facebook.
VEČ ...|2. 4. 2020
Mitja Iršič: V Evropi in Sloveniji smo bolezen covid-19 vzeli preveč lahkotno
Januarja, ko je novi koronavirus pustošil po Kitajski, se je na njenem jugu, točneje v mestu Guangdžov, mudil Slovenec Mitja Iršič. Za naš radio je v preteklosti že nekajkrat pokomentiral aktualno domače politično dogajanje. Oglasil se nam je tudi iz države, kjer se je vse skupaj začelo, in opisal takratne razmere. V domovino se je vrnil v začetku februarja. Čeprav je sprva kazalo, da ga pri tem morda čaka prava odisejada, je pot, kot nam je sporočil, minila brez posebnih pretresov. Z Mitjo Iršičem smo se povezali prek družbenega omrežja Facebook.

Helena Križnik

infokoronaviruszdravstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|22. 3. 2020
Covid-19 in rojaki

Prisluhnite, kako epidemijo zaradi novega koronavirusa doživljajo rojaki v zamejstvu, Argentini, na Švedskem in v Avstraliji. Med drugim smo poklicali eno od urednic Svobodne Slovenije Mariano Poznič ter slovenska župnika Zvoneta Podvinskega in p. Darka Žnidaršiča. Povezani smo bili tudi s Parizom.

Covid-19 in rojaki

Prisluhnite, kako epidemijo zaradi novega koronavirusa doživljajo rojaki v zamejstvu, Argentini, na Švedskem in v Avstraliji. Med drugim smo poklicali eno od urednic Svobodne Slovenije Mariano Poznič ter slovenska župnika Zvoneta Podvinskega in p. Darka Žnidaršiča. Povezani smo bili tudi s Parizom.

inforojakiargentinašvedskaavstralija

Slovencem po svetu in domovini

Covid-19 in rojaki
Prisluhnite, kako epidemijo zaradi novega koronavirusa doživljajo rojaki v zamejstvu, Argentini, na Švedskem in v Avstraliji. Med drugim smo poklicali eno od urednic Svobodne Slovenije Mariano Poznič ter slovenska župnika Zvoneta Podvinskega in p. Darka Žnidaršiča. Povezani smo bili tudi s Parizom.
VEČ ...|22. 3. 2020
Covid-19 in rojaki
Prisluhnite, kako epidemijo zaradi novega koronavirusa doživljajo rojaki v zamejstvu, Argentini, na Švedskem in v Avstraliji. Med drugim smo poklicali eno od urednic Svobodne Slovenije Mariano Poznič ter slovenska župnika Zvoneta Podvinskega in p. Darka Žnidaršiča. Povezani smo bili tudi s Parizom.

Matjaž Merljak

inforojakiargentinašvedskaavstralija

Svetovalnica

VEČ ...|17. 3. 2020
Infektolog o novem koronavirusu

O novem koronavirusu, ki je ustavil javno življenje, bomo govorili po telefonu z akademikom dr. Francem Strletom. Odgovarjal je tudi na vprašanja poslušalcev, kot npr. o možnostih prenosa okužbe v trgovini, prek živil in dotikov nakupovalne košarice.

Infektolog o novem koronavirusu

O novem koronavirusu, ki je ustavil javno življenje, bomo govorili po telefonu z akademikom dr. Francem Strletom. Odgovarjal je tudi na vprašanja poslušalcev, kot npr. o možnostih prenosa okužbe v trgovini, prek živil in dotikov nakupovalne košarice.

zdravstvovirusprenos okužbecovid-19zdravjeepidemija

Svetovalnica

Infektolog o novem koronavirusu
O novem koronavirusu, ki je ustavil javno življenje, bomo govorili po telefonu z akademikom dr. Francem Strletom. Odgovarjal je tudi na vprašanja poslušalcev, kot npr. o možnostih prenosa okužbe v trgovini, prek živil in dotikov nakupovalne košarice.
VEČ ...|17. 3. 2020
Infektolog o novem koronavirusu
O novem koronavirusu, ki je ustavil javno življenje, bomo govorili po telefonu z akademikom dr. Francem Strletom. Odgovarjal je tudi na vprašanja poslušalcev, kot npr. o možnostih prenosa okužbe v trgovini, prek živil in dotikov nakupovalne košarice.

Blaž Lesnik

zdravstvovirusprenos okužbecovid-19zdravjeepidemija

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|15. 3. 2020
Cerkev in koronavirus

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo objavili posnetek pogovora z nadškofom Stanislavom Zoretom o vplivu bolezni Covid-19 na naše življenje.

Cerkev in koronavirus

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo objavili posnetek pogovora z nadškofom Stanislavom Zoretom o vplivu bolezni Covid-19 na naše življenje.

družbaduhovnostsvetovanje

Utrip Cerkve v Sloveniji

Cerkev in koronavirus
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo objavili posnetek pogovora z nadškofom Stanislavom Zoretom o vplivu bolezni Covid-19 na naše življenje.
VEČ ...|15. 3. 2020
Cerkev in koronavirus
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo objavili posnetek pogovora z nadškofom Stanislavom Zoretom o vplivu bolezni Covid-19 na naše življenje.

Petra StoparSilvestra Sadar

družbaduhovnostsvetovanje

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|2. 6. 2020
Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Alen Salihović

komentarkoronavirusinfopolitika

Doživetja narave

VEČ ...|5. 6. 2020
Pogled v nočno nebo

V oddaji smo s pogledom v nočno nebo skočili proti koncu letošnjega leta. 21. decembra bosta namreč planeta velikana Jupiter in Saturn navidezno tako blizu skupaj, da ju bo moč videti v zornem polju daljnogleda. Povabili smo vas, da že poleti opazujete, kako se počasi bližata drug drugemu.

Pogled v nočno nebo

V oddaji smo s pogledom v nočno nebo skočili proti koncu letošnjega leta. 21. decembra bosta namreč planeta velikana Jupiter in Saturn navidezno tako blizu skupaj, da ju bo moč videti v zornem polju daljnogleda. Povabili smo vas, da že poleti opazujete, kako se počasi bližata drug drugemu.

Blaž Lesnik

naravanočno neboJupiterSaturn

Svetovalnica

VEČ ...|5. 6. 2020
Simona Perčič z NIJZ o ukrepih po epidemiji

Ukrepi po epidemiji se sproščajo in poletni tabori, oratoriji, delavnice tujih jezikov za otroke in mladino so spet postali izvedljivi. Ostaja pa mnogo vprašajev. Kakšne omejitve je potrebno upoštevati? Kako varno in odgovorno izpeljati počitniški teden? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z zdravnico z NIJZ Simono Perčič.

Simona Perčič z NIJZ o ukrepih po epidemiji

Ukrepi po epidemiji se sproščajo in poletni tabori, oratoriji, delavnice tujih jezikov za otroke in mladino so spet postali izvedljivi. Ostaja pa mnogo vprašajev. Kakšne omejitve je potrebno upoštevati? Kako varno in odgovorno izpeljati počitniški teden? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z zdravnico z NIJZ Simono Perčič.

Blaž Lesnik

svetovanjezdravstvodružbakoronavirus

Naš gost

VEČ ...|6. 6. 2020
Naš gost: p. Miran Špelič

Oddaja Naš gost je bila nekoliko drugačna. V gosteh smo imeli p. Mirana Špeliča in revijo Magnifikat. To pa še ni vse. V pogovor so se vključili tudi Tone Rode, Barbara Kastelec in Jana Podjavoršek.

Naš gost: p. Miran Špelič

Oddaja Naš gost je bila nekoliko drugačna. V gosteh smo imeli p. Mirana Špeliča in revijo Magnifikat. To pa še ni vse. V pogovor so se vključili tudi Tone Rode, Barbara Kastelec in Jana Podjavoršek.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Dogodki

VEČ ...|12. 4. 2020
Tradicionalna protipotresna pobožnost

Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

Tradicionalna protipotresna pobožnost

Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

Radio Ognjišče

duhovnost

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Svetnik dneva

VEČ ...|7. 6. 2020
Sv. Robert

Sv. Robert

Jure Sešek

duhovnost

Za nasmeh

VEČ ...|7. 6. 2020
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Vremenska napoved

VEČ ...|7. 6. 2020
Vremenska napoved 07. junij 2020

Vremenska napoved 07. junij 2020

Radio Ognjišče

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|6. 6. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 6. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 6. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan