Kulturni utrinki

VEČ ...|1. 8. 2019
Balet v Piranu - Poletni koncert s Reinholdom Friderichom - Seviqc Brežice

Z baletom za otroke La Fontainove basni se je sinoči začel šesti Poletni festival Piran. Društvo SiBRASS pripravlja poletni koncert na katerem bosta nastopila trobentača Reinhold Friedrich in Franc Kosem ter organistka Eriko Takezawa.Festival stare glasbe Seviqc Brežice se bo letos začel 14. avgusta v Hudičevem turnu v Soteski.

Balet v Piranu - Poletni koncert s Reinholdom Friderichom - Seviqc Brežice

Z baletom za otroke La Fontainove basni se je sinoči začel šesti Poletni festival Piran. Društvo SiBRASS pripravlja poletni koncert na katerem bosta nastopila trobentača Reinhold Friedrich in Franc Kosem ter organistka Eriko Takezawa.Festival stare glasbe Seviqc Brežice se bo letos začel 14. avgusta v Hudičevem turnu v Soteski.

Klemen RamovšFranc Kosem

Kulturni utrinki

Balet v Piranu - Poletni koncert s Reinholdom Friderichom - Seviqc Brežice
Z baletom za otroke La Fontainove basni se je sinoči začel šesti Poletni festival Piran. Društvo SiBRASS pripravlja poletni koncert na katerem bosta nastopila trobentača Reinhold Friedrich in Franc Kosem ter organistka Eriko Takezawa.Festival stare glasbe Seviqc Brežice se bo letos začel 14. avgusta v Hudičevem turnu v Soteski.
VEČ ...|1. 8. 2019
Balet v Piranu - Poletni koncert s Reinholdom Friderichom - Seviqc Brežice
Z baletom za otroke La Fontainove basni se je sinoči začel šesti Poletni festival Piran. Društvo SiBRASS pripravlja poletni koncert na katerem bosta nastopila trobentača Reinhold Friedrich in Franc Kosem ter organistka Eriko Takezawa.Festival stare glasbe Seviqc Brežice se bo letos začel 14. avgusta v Hudičevem turnu v Soteski.

Jože Bartolj

Klemen RamovšFranc Kosem

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 7. 2019
Festival Shots v Slovenj Gradcu, Bach project na Ljubljana festivalu

Poletno dogajanje v Slovenj Gradcu bo tudi letos obogatil mednarodni festival kratkega filma Shots, na katerem bodo letos predstavili 22 kratkih filmov iz 14 držav. V sklopu Ljubljana festivala je v SNG Opera in balet Ljubljana gostovala italijanska plesna družba Aterballetto s sodobnim baletnim diptihom Bach project koreografov Jiržija Kyliana in Diega Tortellija.

Festival Shots v Slovenj Gradcu, Bach project na Ljubljana festivalu

Poletno dogajanje v Slovenj Gradcu bo tudi letos obogatil mednarodni festival kratkega filma Shots, na katerem bodo letos predstavili 22 kratkih filmov iz 14 držav. V sklopu Ljubljana festivala je v SNG Opera in balet Ljubljana gostovala italijanska plesna družba Aterballetto s sodobnim baletnim diptihom Bach project koreografov Jiržija Kyliana in Diega Tortellija.

kulturafilmfestivalbalet

Kulturni utrinki

Festival Shots v Slovenj Gradcu, Bach project na Ljubljana festivalu
Poletno dogajanje v Slovenj Gradcu bo tudi letos obogatil mednarodni festival kratkega filma Shots, na katerem bodo letos predstavili 22 kratkih filmov iz 14 držav. V sklopu Ljubljana festivala je v SNG Opera in balet Ljubljana gostovala italijanska plesna družba Aterballetto s sodobnim baletnim diptihom Bach project koreografov Jiržija Kyliana in Diega Tortellija.
VEČ ...|17. 7. 2019
Festival Shots v Slovenj Gradcu, Bach project na Ljubljana festivalu
Poletno dogajanje v Slovenj Gradcu bo tudi letos obogatil mednarodni festival kratkega filma Shots, na katerem bodo letos predstavili 22 kratkih filmov iz 14 držav. V sklopu Ljubljana festivala je v SNG Opera in balet Ljubljana gostovala italijanska plesna družba Aterballetto s sodobnim baletnim diptihom Bach project koreografov Jiržija Kyliana in Diega Tortellija.

Marjan Bunič

kulturafilmfestivalbalet

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 5. 2019
Nagradi Patricku Quaggiatu in Mariju Čuku - 100 letnica baleta v Sloveniji - arheološka odkritja v Tišini

Podelili so prvo Nagrado Pavle Merkù, ki jo je prejel goriški skladatelj Patrick Quaggiato. Pred sto leti je Ljubljana dobila prvi poklicni baletni ansambel in ob tem so odprli razstavo v Cankarjevem domu.Literarno nagrado VSTAJENJE tokrat prejme Marij Čuk za roman PRAH.Arheologi so med raziskavami na Tišini odkrili srednjeveško grobišče.

Nagradi Patricku Quaggiatu in Mariju Čuku - 100 letnica baleta v Sloveniji - arheološka odkritja v Tišini

Podelili so prvo Nagrado Pavle Merkù, ki jo je prejel goriški skladatelj Patrick Quaggiato. Pred sto leti je Ljubljana dobila prvi poklicni baletni ansambel in ob tem so odprli razstavo v Cankarjevem domu.Literarno nagrado VSTAJENJE tokrat prejme Marij Čuk za roman PRAH.Arheologi so med raziskavami na Tišini odkrili srednjeveško grobišče.

Patrick QuaggatioMarij Čuk

Kulturni utrinki

Nagradi Patricku Quaggiatu in Mariju Čuku - 100 letnica baleta v Sloveniji - arheološka odkritja v Tišini
Podelili so prvo Nagrado Pavle Merkù, ki jo je prejel goriški skladatelj Patrick Quaggiato. Pred sto leti je Ljubljana dobila prvi poklicni baletni ansambel in ob tem so odprli razstavo v Cankarjevem domu.Literarno nagrado VSTAJENJE tokrat prejme Marij Čuk za roman PRAH.Arheologi so med raziskavami na Tišini odkrili srednjeveško grobišče.
VEČ ...|13. 5. 2019
Nagradi Patricku Quaggiatu in Mariju Čuku - 100 letnica baleta v Sloveniji - arheološka odkritja v Tišini
Podelili so prvo Nagrado Pavle Merkù, ki jo je prejel goriški skladatelj Patrick Quaggiato. Pred sto leti je Ljubljana dobila prvi poklicni baletni ansambel in ob tem so odprli razstavo v Cankarjevem domu.Literarno nagrado VSTAJENJE tokrat prejme Marij Čuk za roman PRAH.Arheologi so med raziskavami na Tišini odkrili srednjeveško grobišče.

Jože Bartolj

Patrick QuaggatioMarij Čuk

Sobotna iskrica

VEČ ...|11. 5. 2019
Grad, balet in glasbena šola

Sobotna iskrica je tokrat stopila v srednjeveški čas, med viteze in zmaje. Na Ljubljanskem gradu namreč tudi letos pripravljajo živahno dogajanje, ki vabi v časovni stroj. Naša otroška oddaja je gostila tudi Tanjo Pečenko in njene baletke, v zadnjem delu pa Glasbeno šolo v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Vabi namreč k vpisu v novo šolsko glasbeno leto.

Grad, balet in glasbena šola

Sobotna iskrica je tokrat stopila v srednjeveški čas, med viteze in zmaje. Na Ljubljanskem gradu namreč tudi letos pripravljajo živahno dogajanje, ki vabi v časovni stroj. Naša otroška oddaja je gostila tudi Tanjo Pečenko in njene baletke, v zadnjem delu pa Glasbeno šolo v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Vabi namreč k vpisu v novo šolsko glasbeno leto.

mladiotrocipogovorvzgojaLjubljanski gradTanja PečenkobaletGlasbena šolaZavod sv. Stanislava

Sobotna iskrica

Grad, balet in glasbena šola
Sobotna iskrica je tokrat stopila v srednjeveški čas, med viteze in zmaje. Na Ljubljanskem gradu namreč tudi letos pripravljajo živahno dogajanje, ki vabi v časovni stroj. Naša otroška oddaja je gostila tudi Tanjo Pečenko in njene baletke, v zadnjem delu pa Glasbeno šolo v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Vabi namreč k vpisu v novo šolsko glasbeno leto.
VEČ ...|11. 5. 2019
Grad, balet in glasbena šola
Sobotna iskrica je tokrat stopila v srednjeveški čas, med viteze in zmaje. Na Ljubljanskem gradu namreč tudi letos pripravljajo živahno dogajanje, ki vabi v časovni stroj. Naša otroška oddaja je gostila tudi Tanjo Pečenko in njene baletke, v zadnjem delu pa Glasbeno šolo v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Vabi namreč k vpisu v novo šolsko glasbeno leto.

Jure Sešek

mladiotrocipogovorvzgojaLjubljanski gradTanja PečenkobaletGlasbena šolaZavod sv. Stanislava

Kulturni utrinki

VEČ ...|30. 4. 2019
Mednarodni dan plesa, mednarodni dan jazza, Staš Ravter postal v. d. ravnatelja Opere in baleta SNG Ljubljana

Današnji dan je posvečen jazzovski glasbi. Mednarodno poslanico ob letošnjem dnevu podpisuje egiptovska plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja Karima Mansour. V.d. ravnatelja SNG Opera in balet Ljubljana je postal Staš Ravter, saj je dosedanjemu ravnatelju Rajku Meserku v petek potekel mandat.

Mednarodni dan plesa, mednarodni dan jazza, Staš Ravter postal v. d. ravnatelja Opere in baleta SNG Ljubljana

Današnji dan je posvečen jazzovski glasbi. Mednarodno poslanico ob letošnjem dnevu podpisuje egiptovska plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja Karima Mansour. V.d. ravnatelja SNG Opera in balet Ljubljana je postal Staš Ravter, saj je dosedanjemu ravnatelju Rajku Meserku v petek potekel mandat.

kulturaglasbaplesopera

Kulturni utrinki

Mednarodni dan plesa, mednarodni dan jazza, Staš Ravter postal v. d. ravnatelja Opere in baleta SNG Ljubljana
Današnji dan je posvečen jazzovski glasbi. Mednarodno poslanico ob letošnjem dnevu podpisuje egiptovska plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja Karima Mansour. V.d. ravnatelja SNG Opera in balet Ljubljana je postal Staš Ravter, saj je dosedanjemu ravnatelju Rajku Meserku v petek potekel mandat.
VEČ ...|30. 4. 2019
Mednarodni dan plesa, mednarodni dan jazza, Staš Ravter postal v. d. ravnatelja Opere in baleta SNG Ljubljana
Današnji dan je posvečen jazzovski glasbi. Mednarodno poslanico ob letošnjem dnevu podpisuje egiptovska plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja Karima Mansour. V.d. ravnatelja SNG Opera in balet Ljubljana je postal Staš Ravter, saj je dosedanjemu ravnatelju Rajku Meserku v petek potekel mandat.

Marjan Bunič

kulturaglasbaplesopera

Sobotna iskrica

VEČ ...|27. 4. 2019
Zmai in baletke

Sobotna iskrica je gostila prof. zmajeslovja in zmaje. Ena od teh prijaznih zverin je odšla celo v glasbeno šolo. Spremljali smo jo v pripovedi Zvezdane Majhen in Dominika Krta.

Zmai in baletke

Sobotna iskrica je gostila prof. zmajeslovja in zmaje. Ena od teh prijaznih zverin je odšla celo v glasbeno šolo. Spremljali smo jo v pripovedi Zvezdane Majhen in Dominika Krta.

otrocidružbaLjubljanski gradzmajeslovje

Sobotna iskrica

Zmai in baletke
Sobotna iskrica je gostila prof. zmajeslovja in zmaje. Ena od teh prijaznih zverin je odšla celo v glasbeno šolo. Spremljali smo jo v pripovedi Zvezdane Majhen in Dominika Krta.
VEČ ...|27. 4. 2019
Zmai in baletke
Sobotna iskrica je gostila prof. zmajeslovja in zmaje. Ena od teh prijaznih zverin je odšla celo v glasbeno šolo. Spremljali smo jo v pripovedi Zvezdane Majhen in Dominika Krta.

Jure Sešek

otrocidružbaLjubljanski gradzmajeslovje

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 4. 2019
Dr. Henrik Neubauer 90 let - Razstava Gradovi na slovenskem - Odzivi na požar v katedrali Notre Dame

Starosta slovenskega baleta dr. Henrik Neubauer je včeraj praznoval 90 let.Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava Mogočni varuhi preteklosti - gradovi na Slovenskem.Novice po požaru katedrale Notre Dame v Parizu, oglasil se je papež, v Franciji so zvonili zvonovi vseh cerkva.

Dr. Henrik Neubauer 90 let - Razstava Gradovi na slovenskem - Odzivi na požar v katedrali Notre Dame

Starosta slovenskega baleta dr. Henrik Neubauer je včeraj praznoval 90 let.Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava Mogočni varuhi preteklosti - gradovi na Slovenskem.Novice po požaru katedrale Notre Dame v Parizu, oglasil se je papež, v Franciji so zvonili zvonovi vseh cerkva.

Henrik Neubauer

Kulturni utrinki

Dr. Henrik Neubauer 90 let - Razstava Gradovi na slovenskem - Odzivi na požar v katedrali Notre Dame
Starosta slovenskega baleta dr. Henrik Neubauer je včeraj praznoval 90 let.Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava Mogočni varuhi preteklosti - gradovi na Slovenskem.Novice po požaru katedrale Notre Dame v Parizu, oglasil se je papež, v Franciji so zvonili zvonovi vseh cerkva.
VEČ ...|18. 4. 2019
Dr. Henrik Neubauer 90 let - Razstava Gradovi na slovenskem - Odzivi na požar v katedrali Notre Dame
Starosta slovenskega baleta dr. Henrik Neubauer je včeraj praznoval 90 let.Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava Mogočni varuhi preteklosti - gradovi na Slovenskem.Novice po požaru katedrale Notre Dame v Parizu, oglasil se je papež, v Franciji so zvonili zvonovi vseh cerkva.

Jože Bartolj

Henrik Neubauer

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 3. 2019
Maša ob 100 letnici dirigenta Janeza Boleta - Monografija sveti Primož nad Kamnikom - Glasbena oplimpijada

Drevi, v četrtek, 7. marca, bo ob 18. uri v Baziliki Marije Pomagaj na Brezjah spominska maša ob 100-letnici rojstva dirigenta in nestorja slovenskega zborovskega petja Janeza Boleta.V Kamniku bodo jutri v petek 8. marca v dvorani Frančiškanskega samostana predstavili delo dr. Ferdinanda Šerbelja: Sv. Primož nad Kamnikom. V nedeljo, 10. marca, bo na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana potekala že 8. slovenska glasbena olimpijada

Maša ob 100 letnici dirigenta Janeza Boleta - Monografija sveti Primož nad Kamnikom - Glasbena oplimpijada

Drevi, v četrtek, 7. marca, bo ob 18. uri v Baziliki Marije Pomagaj na Brezjah spominska maša ob 100-letnici rojstva dirigenta in nestorja slovenskega zborovskega petja Janeza Boleta.V Kamniku bodo jutri v petek 8. marca v dvorani Frančiškanskega samostana predstavili delo dr. Ferdinanda Šerbelja: Sv. Primož nad Kamnikom. V nedeljo, 10. marca, bo na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana potekala že 8. slovenska glasbena olimpijada

Janez BoleFerdinand ŠerbeljSveti Primož nad Kamnikomglasbena olimpiada

Kulturni utrinki

Maša ob 100 letnici dirigenta Janeza Boleta - Monografija sveti Primož nad Kamnikom - Glasbena oplimpijada
Drevi, v četrtek, 7. marca, bo ob 18. uri v Baziliki Marije Pomagaj na Brezjah spominska maša ob 100-letnici rojstva dirigenta in nestorja slovenskega zborovskega petja Janeza Boleta.V Kamniku bodo jutri v petek 8. marca v dvorani Frančiškanskega samostana predstavili delo dr. Ferdinanda Šerbelja: Sv. Primož nad Kamnikom. V nedeljo, 10. marca, bo na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana potekala že 8. slovenska glasbena olimpijada
VEČ ...|7. 3. 2019
Maša ob 100 letnici dirigenta Janeza Boleta - Monografija sveti Primož nad Kamnikom - Glasbena oplimpijada
Drevi, v četrtek, 7. marca, bo ob 18. uri v Baziliki Marije Pomagaj na Brezjah spominska maša ob 100-letnici rojstva dirigenta in nestorja slovenskega zborovskega petja Janeza Boleta.V Kamniku bodo jutri v petek 8. marca v dvorani Frančiškanskega samostana predstavili delo dr. Ferdinanda Šerbelja: Sv. Primož nad Kamnikom. V nedeljo, 10. marca, bo na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana potekala že 8. slovenska glasbena olimpijada

Jože Bartolj

Janez BoleFerdinand ŠerbeljSveti Primož nad Kamnikomglasbena olimpiada

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|25. 2. 2019
Ljudsko v urbanem 2019

V začetku februarja je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ljubljana, pripravil območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Na prireditvi, ki so jo naslovili Ljudsko v urbanem, na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, je nastopilo osem skupin in posameznikov, ki delujejo znotraj različnih Kulturno - umetniških in folklornih društev v Ljubljani. Odlomke s srečanja smo poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Ljudsko v urbanem 2019

V začetku februarja je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ljubljana, pripravil območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Na prireditvi, ki so jo naslovili Ljudsko v urbanem, na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, je nastopilo osem skupin in posameznikov, ki delujejo znotraj različnih Kulturno - umetniških in folklornih društev v Ljubljani. Odlomke s srečanja smo poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Ljudsko v urbanem 2019
V začetku februarja je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ljubljana, pripravil območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Na prireditvi, ki so jo naslovili Ljudsko v urbanem, na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, je nastopilo osem skupin in posameznikov, ki delujejo znotraj različnih Kulturno - umetniških in folklornih društev v Ljubljani. Odlomke s srečanja smo poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
VEČ ...|25. 2. 2019
Ljudsko v urbanem 2019
V začetku februarja je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ljubljana, pripravil območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Na prireditvi, ki so jo naslovili Ljudsko v urbanem, na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, je nastopilo osem skupin in posameznikov, ki delujejo znotraj različnih Kulturno - umetniških in folklornih društev v Ljubljani. Odlomke s srečanja smo poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Petkov večer

VEČ ...|2. 11. 2018
35 let umetniškega ustvarjanja tenorista Branka Robinšaka

V Petkovem večeru smo gostili tenorista in prvaka ljubljanske Opere Branka Robinšaka ob njegovi 35-letnici opernega ustvarjanja. Prvo letošnjo premiero so v SNG Opera in balet Ljubljana posvetili njegovemu jubileju, v Hoffmannovih pripovedkah Jacquesa Offenbacha se je prvič spopadel z glavno vlogo v operi.

35 let umetniškega ustvarjanja tenorista Branka Robinšaka

V Petkovem večeru smo gostili tenorista in prvaka ljubljanske Opere Branka Robinšaka ob njegovi 35-letnici opernega ustvarjanja. Prvo letošnjo premiero so v SNG Opera in balet Ljubljana posvetili njegovemu jubileju, v Hoffmannovih pripovedkah Jacquesa Offenbacha se je prvič spopadel z glavno vlogo v operi.

pogovorizobraževanjekultura

Petkov večer

35 let umetniškega ustvarjanja tenorista Branka Robinšaka
V Petkovem večeru smo gostili tenorista in prvaka ljubljanske Opere Branka Robinšaka ob njegovi 35-letnici opernega ustvarjanja. Prvo letošnjo premiero so v SNG Opera in balet Ljubljana posvetili njegovemu jubileju, v Hoffmannovih pripovedkah Jacquesa Offenbacha se je prvič spopadel z glavno vlogo v operi.
VEČ ...|2. 11. 2018
35 let umetniškega ustvarjanja tenorista Branka Robinšaka
V Petkovem večeru smo gostili tenorista in prvaka ljubljanske Opere Branka Robinšaka ob njegovi 35-letnici opernega ustvarjanja. Prvo letošnjo premiero so v SNG Opera in balet Ljubljana posvetili njegovemu jubileju, v Hoffmannovih pripovedkah Jacquesa Offenbacha se je prvič spopadel z glavno vlogo v operi.

Nataša Ličen

pogovorizobraževanjekultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 7. 2018
Kitajska baletna zgodba na Ljubljana festivalu, Glasbeno poletje z biseri v Kopru, Najstarejši zapis Odiseje

V sklopu Ljubljana festivala se predstavlja kitajsko glasbeno gledališče s svojo baletno zgodbo. V Kopru se začenja glasbeno Poletje z biseri, ki ga odpirata Hamo in Rudi Bučar. Na Peloponezu so našli glineno ploščo z morda najstarejšim zapisom Homerjeve Odiseje.

Kitajska baletna zgodba na Ljubljana festivalu, Glasbeno poletje z biseri v Kopru, Najstarejši zapis Odiseje

V sklopu Ljubljana festivala se predstavlja kitajsko glasbeno gledališče s svojo baletno zgodbo. V Kopru se začenja glasbeno Poletje z biseri, ki ga odpirata Hamo in Rudi Bučar. Na Peloponezu so našli glineno ploščo z morda najstarejšim zapisom Homerjeve Odiseje.

glasbakulturadružbapleszgodovinaarheologija

Kulturni utrinki

Kitajska baletna zgodba na Ljubljana festivalu, Glasbeno poletje z biseri v Kopru, Najstarejši zapis Odiseje
V sklopu Ljubljana festivala se predstavlja kitajsko glasbeno gledališče s svojo baletno zgodbo. V Kopru se začenja glasbeno Poletje z biseri, ki ga odpirata Hamo in Rudi Bučar. Na Peloponezu so našli glineno ploščo z morda najstarejšim zapisom Homerjeve Odiseje.
VEČ ...|11. 7. 2018
Kitajska baletna zgodba na Ljubljana festivalu, Glasbeno poletje z biseri v Kopru, Najstarejši zapis Odiseje
V sklopu Ljubljana festivala se predstavlja kitajsko glasbeno gledališče s svojo baletno zgodbo. V Kopru se začenja glasbeno Poletje z biseri, ki ga odpirata Hamo in Rudi Bučar. Na Peloponezu so našli glineno ploščo z morda najstarejšim zapisom Homerjeve Odiseje.

Marjan Bunič

glasbakulturadružbapleszgodovinaarheologija

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 6. 2018
Nova sezona lLjubljanske opere in baleta - Arheologija izkopavanja na Kapiteljski njivi v NM in na Vojašniškem trgu v MB

Nova sezona lLjubljanske opere in baleta - Arheologija izkopavanja na Kapiteljski njivi v NM in na Vojašniškem trgu v MB

kultura

Kulturni utrinki

Nova sezona lLjubljanske opere in baleta - Arheologija izkopavanja na Kapiteljski njivi v NM in na Vojašniškem trgu v MB
VEČ ...|19. 6. 2018
Nova sezona lLjubljanske opere in baleta - Arheologija izkopavanja na Kapiteljski njivi v NM in na Vojašniškem trgu v MB

Jože Bartolj

kultura

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|5. 3. 2018
Ljudsko v urbanem

V začetku februarja je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ljubljana, pripravil območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Na prireditvi, ki so jo naslovili Ljudsko v urbanem, na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, je nastopilo deset skupin in posameznikov, ki delujejo znotraj različnih Kulturno - umetniških in folklornih društev v Ljubljani. Odlomke s srečanja smo slišali v tokratni oddaji.

Ljudsko v urbanem

V začetku februarja je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ljubljana, pripravil območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Na prireditvi, ki so jo naslovili Ljudsko v urbanem, na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, je nastopilo deset skupin in posameznikov, ki delujejo znotraj različnih Kulturno - umetniških in folklornih društev v Ljubljani. Odlomke s srečanja smo slišali v tokratni oddaji.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Ljudsko v urbanem
V začetku februarja je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ljubljana, pripravil območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Na prireditvi, ki so jo naslovili Ljudsko v urbanem, na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, je nastopilo deset skupin in posameznikov, ki delujejo znotraj različnih Kulturno - umetniških in folklornih društev v Ljubljani. Odlomke s srečanja smo slišali v tokratni oddaji.
VEČ ...|5. 3. 2018
Ljudsko v urbanem
V začetku februarja je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ljubljana, pripravil območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Na prireditvi, ki so jo naslovili Ljudsko v urbanem, na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, je nastopilo deset skupin in posameznikov, ki delujejo znotraj različnih Kulturno - umetniških in folklornih društev v Ljubljani. Odlomke s srečanja smo slišali v tokratni oddaji.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|18. 9. 2019
Živeti in preživeti z zvermi?

Ob pogledu na medijske objave zadnjih tednov se zdi, da obstaja več resnic o velikih zvereh in njihovem širjenju v slovenskem pa tudi širšem evropskem prostoru. In da se dnevno rojevajo nove. Tako smo včeraj zgodaj zjutraj dobili svarilo strokovnjakov biotehniške fakultete, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Zdi se, da je bilo bolj kot javnosti namenjeno tik pred zdajci sklicani Skupini za optimizacijo upravljanja z divjimi zvermi, ki je včeraj imela prvi sestanek. Dejstva pa so preprosta in resnica je le ena: Zveri so se prenamnožile in po zakonitostih svojega bivanja iščejo hrano in prostor pod soncem. Uradni podatki o približno 80 do 100 volkovih in 800 do 1000 medvedih z začetka letošnjega leta nujno potrebujejo uradni popravek z letošnjim prirastkom populacije, tako dobljene številke pa pametno ukrepanje, sicer nas prihodnjo pomlad čaka zlom živinoreje. A pri vsem tem bi bilo zdravilno, da kdaj pa kdaj pustimo ob strani stroko, in utišamo politiko, ter prisluhnemo ljudem, ki morajo s temi zvermi iz dneva v dan živeti in preživeti. V naš studio smo zato povabili predstavnike vseh štirih civilnih iniciativ.

Živeti in preživeti z zvermi?

Ob pogledu na medijske objave zadnjih tednov se zdi, da obstaja več resnic o velikih zvereh in njihovem širjenju v slovenskem pa tudi širšem evropskem prostoru. In da se dnevno rojevajo nove. Tako smo včeraj zgodaj zjutraj dobili svarilo strokovnjakov biotehniške fakultete, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Zdi se, da je bilo bolj kot javnosti namenjeno tik pred zdajci sklicani Skupini za optimizacijo upravljanja z divjimi zvermi, ki je včeraj imela prvi sestanek. Dejstva pa so preprosta in resnica je le ena: Zveri so se prenamnožile in po zakonitostih svojega bivanja iščejo hrano in prostor pod soncem. Uradni podatki o približno 80 do 100 volkovih in 800 do 1000 medvedih z začetka letošnjega leta nujno potrebujejo uradni popravek z letošnjim prirastkom populacije, tako dobljene številke pa pametno ukrepanje, sicer nas prihodnjo pomlad čaka zlom živinoreje. A pri vsem tem bi bilo zdravilno, da kdaj pa kdaj pustimo ob strani stroko, in utišamo politiko, ter prisluhnemo ljudem, ki morajo s temi zvermi iz dneva v dan živeti in preživeti. V naš studio smo zato povabili predstavnike vseh štirih civilnih iniciativ.

Petra Stopar

kmetijstvopolitikanarava

Komentar tedna

VEČ ...|13. 9. 2019
Dovolj je!

Komentar tedna Lenarta Riharja.

Dovolj je!

Komentar tedna Lenarta Riharja.

Lenart Rihar

komentarpolitikaslovenija

Naš gost

VEČ ...|14. 9. 2019
Dr. Ljudmila Miklavčič

Dr. Ljudmila Miklavčič je desetega oktobra 2019 dopolnila devetdeset let. Njena zgodba je, kot pravi sama, vodena od Boga. Kot zdravnica je bdela tudi nad zdravjem nekaterih škofov. Pot jo je vodila skozi številne ostre čeri, a nikoli ni izgubila pristne vere in upanja v dobro.

Dr. Ljudmila Miklavčič

Dr. Ljudmila Miklavčič je desetega oktobra 2019 dopolnila devetdeset let. Njena zgodba je, kot pravi sama, vodena od Boga. Kot zdravnica je bdela tudi nad zdravjem nekaterih škofov. Pot jo je vodila skozi številne ostre čeri, a nikoli ni izgubila pristne vere in upanja v dobro.

Nataša Ličen

družbaduhovnostodnosipogovorspominpričevanje

Svetovalnica

VEČ ...|18. 9. 2019
Pravne zagate

Z nami je bila naša redna gostja odvetnica Mateja Maček, ki je odgovarjala na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

Pravne zagate

Z nami je bila naša redna gostja odvetnica Mateja Maček, ki je odgovarjala na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

Jože Bartolj

svetovanjepogovor

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|16. 9. 2019
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o »slabih« in »dobrih« ideologijah

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je v oddaji spregovoril o »slabih« in »dobrih« ideologijah, potrebi po ločenih mnenjih in o človekovih pravicah.

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o »slabih« in »dobrih« ideologijah

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je v oddaji spregovoril o »slabih« in »dobrih« ideologijah, potrebi po ločenih mnenjih in o človekovih pravicah.

Alen Salihović

infopogovorsvpmklemen jakličustavno sodišče

Pogovor o

VEČ ...|18. 9. 2019
Živeti in preživeti z zvermi?

Ob pogledu na medijske objave zadnjih tednov se zdi, da obstaja več resnic o velikih zvereh in njihovem širjenju v slovenskem pa tudi širšem evropskem prostoru. In da se dnevno rojevajo nove. Tako smo včeraj zgodaj zjutraj dobili svarilo strokovnjakov biotehniške fakultete, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Zdi se, da je bilo bolj kot javnosti namenjeno tik pred zdajci sklicani Skupini za optimizacijo upravljanja z divjimi zvermi, ki je včeraj imela prvi sestanek. Dejstva pa so preprosta in resnica je le ena: Zveri so se prenamnožile in po zakonitostih svojega bivanja iščejo hrano in prostor pod soncem. Uradni podatki o približno 80 do 100 volkovih in 800 do 1000 medvedih z začetka letošnjega leta nujno potrebujejo uradni popravek z letošnjim prirastkom populacije, tako dobljene številke pa pametno ukrepanje, sicer nas prihodnjo pomlad čaka zlom živinoreje. A pri vsem tem bi bilo zdravilno, da kdaj pa kdaj pustimo ob strani stroko, in utišamo politiko, ter prisluhnemo ljudem, ki morajo s temi zvermi iz dneva v dan živeti in preživeti. V naš studio smo zato povabili predstavnike vseh štirih civilnih iniciativ.

Živeti in preživeti z zvermi?

Ob pogledu na medijske objave zadnjih tednov se zdi, da obstaja več resnic o velikih zvereh in njihovem širjenju v slovenskem pa tudi širšem evropskem prostoru. In da se dnevno rojevajo nove. Tako smo včeraj zgodaj zjutraj dobili svarilo strokovnjakov biotehniške fakultete, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Zdi se, da je bilo bolj kot javnosti namenjeno tik pred zdajci sklicani Skupini za optimizacijo upravljanja z divjimi zvermi, ki je včeraj imela prvi sestanek. Dejstva pa so preprosta in resnica je le ena: Zveri so se prenamnožile in po zakonitostih svojega bivanja iščejo hrano in prostor pod soncem. Uradni podatki o približno 80 do 100 volkovih in 800 do 1000 medvedih z začetka letošnjega leta nujno potrebujejo uradni popravek z letošnjim prirastkom populacije, tako dobljene številke pa pametno ukrepanje, sicer nas prihodnjo pomlad čaka zlom živinoreje. A pri vsem tem bi bilo zdravilno, da kdaj pa kdaj pustimo ob strani stroko, in utišamo politiko, ter prisluhnemo ljudem, ki morajo s temi zvermi iz dneva v dan živeti in preživeti. V naš studio smo zato povabili predstavnike vseh štirih civilnih iniciativ.

Petra Stopar

kmetijstvopolitikanarava

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 9. 2019
Kustos za en dan Rafko Valenčič - Razstava Aleša Novaka - KD Mohorjan Prevalje vabi na glasbeno jesen

Narodna galerija vabi jutri na javno vodstvo v okviru cikla Kustos za en dan, ko bo nastopil prof. dr. Rafko Valenčič.Galerija Kemijskega inštituta v Ljubljani vabi na razstavo kiparskih del Boštjana Novaka z naslovom »Abstraktni ključ«.Prihaja bogata glasbena jesen KD Mohorjan Prevalje, ki jo posvečajo sto letnici prihoda Mohorjeve iz Celovca na Prevalje in 85. letnici rojstva Lojzeta Lebiča.

Kustos za en dan Rafko Valenčič - Razstava Aleša Novaka - KD Mohorjan Prevalje vabi na glasbeno jesen

Narodna galerija vabi jutri na javno vodstvo v okviru cikla Kustos za en dan, ko bo nastopil prof. dr. Rafko Valenčič.Galerija Kemijskega inštituta v Ljubljani vabi na razstavo kiparskih del Boštjana Novaka z naslovom »Abstraktni ključ«.Prihaja bogata glasbena jesen KD Mohorjan Prevalje, ki jo posvečajo sto letnici prihoda Mohorjeve iz Celovca na Prevalje in 85. letnici rojstva Lojzeta Lebiča.

Jože Bartolj

kulturaRafko ValenčičJožko KertBoštjan Novak

Komentar Časnik.si

VEČ ...|18. 9. 2019
Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo

29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo

29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

Toni Mrvič

infokomentarčasnikpolitika

Iz Betanije

VEČ ...|18. 9. 2019
Vzgoja za vrednote

Helena Alenka Bizjak govori o knjigi Učna ura pod cvetočo češnjo.

Vzgoja za vrednote

Helena Alenka Bizjak govori o knjigi Učna ura pod cvetočo češnjo.

Mateja Subotičanec

mladivzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|18. 9. 2019
Pravne zagate

Z nami je bila naša redna gostja odvetnica Mateja Maček, ki je odgovarjala na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

Pravne zagate

Z nami je bila naša redna gostja odvetnica Mateja Maček, ki je odgovarjala na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

Jože Bartolj

svetovanjepogovor