Duhovna misel

VEČ ...|27. 5. 2020
Kot Jezus?

Kakor si mene poslal v svet, sem tudi jaz nje poslal v svet.(Jn 17, 18)

Kot Jezus?

Kakor si mene poslal v svet, sem tudi jaz nje poslal v svet.(Jn 17, 18)

duhovnost

Duhovna misel

Kot Jezus?
Kakor si mene poslal v svet, sem tudi jaz nje poslal v svet.(Jn 17, 18)
VEČ ...|27. 5. 2020
Kot Jezus?
Kakor si mene poslal v svet, sem tudi jaz nje poslal v svet.(Jn 17, 18)

Gregor Čušin

duhovnost

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|24. 5. 2020
Praznik doma in v župniji

Na praznik Marijinega vnebovzetja je Polonin bratec Jošt postal Jezusov prijatelj. Prejel je dar svetega krsta. To je bil za vso družino velik praznik. Očka in mami sta spoznala, koliko ljudi je molilo za Jošta. Vsem sta se iskreno zahvalila.

Praznik doma in v župniji

Na praznik Marijinega vnebovzetja je Polonin bratec Jošt postal Jezusov prijatelj. Prejel je dar svetega krsta. To je bil za vso družino velik praznik. Očka in mami sta spoznala, koliko ljudi je molilo za Jošta. Vsem sta se iskreno zahvalila.

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Praznik doma in v župniji
Na praznik Marijinega vnebovzetja je Polonin bratec Jošt postal Jezusov prijatelj. Prejel je dar svetega krsta. To je bil za vso družino velik praznik. Očka in mami sta spoznala, koliko ljudi je molilo za Jošta. Vsem sta se iskreno zahvalila.
VEČ ...|24. 5. 2020
Praznik doma in v župniji
Na praznik Marijinega vnebovzetja je Polonin bratec Jošt postal Jezusov prijatelj. Prejel je dar svetega krsta. To je bil za vso družino velik praznik. Očka in mami sta spoznala, koliko ljudi je molilo za Jošta. Vsem sta se iskreno zahvalila.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Vstani in hodi

VEČ ...|24. 5. 2020
Marija Priprošnjica

Ker je maj Marijin mesec, smo oddajo posvetili liku Marije, naše priprošnjice pri Jezusu.

Marija Priprošnjica

Ker je maj Marijin mesec, smo oddajo posvetili liku Marije, naše priprošnjice pri Jezusu.

družbaduhovnost

Vstani in hodi

Marija Priprošnjica
Ker je maj Marijin mesec, smo oddajo posvetili liku Marije, naše priprošnjice pri Jezusu.
VEČ ...|24. 5. 2020
Marija Priprošnjica
Ker je maj Marijin mesec, smo oddajo posvetili liku Marije, naše priprošnjice pri Jezusu.

Tone Planinšek

družbaduhovnost

O klasiki drugače

VEČ ...|24. 5. 2020
Predstavitev treh blagoslovnih pesmi in Mozartove litanije Najsvetejšega oltarnega zakramenta.

Predstavili smo tri blagoslovne pesmi (Pred Jezusa ponižno pokleknimo, Vsi ponižno počastimo in Pridi molit, o kristjan) in poslušali Mozartove litanije Najsvetejšega oltarnega zakramenta, K 125.

Predstavitev treh blagoslovnih pesmi in Mozartove litanije Najsvetejšega oltarnega zakramenta.

Predstavili smo tri blagoslovne pesmi (Pred Jezusa ponižno pokleknimo, Vsi ponižno počastimo in Pridi molit, o kristjan) in poslušali Mozartove litanije Najsvetejšega oltarnega zakramenta, K 125.

glasbaduhovnostkultura

O klasiki drugače

Predstavitev treh blagoslovnih pesmi in Mozartove litanije Najsvetejšega oltarnega zakramenta.
Predstavili smo tri blagoslovne pesmi (Pred Jezusa ponižno pokleknimo, Vsi ponižno počastimo in Pridi molit, o kristjan) in poslušali Mozartove litanije Najsvetejšega oltarnega zakramenta, K 125.
VEČ ...|24. 5. 2020
Predstavitev treh blagoslovnih pesmi in Mozartove litanije Najsvetejšega oltarnega zakramenta.
Predstavili smo tri blagoslovne pesmi (Pred Jezusa ponižno pokleknimo, Vsi ponižno počastimo in Pridi molit, o kristjan) in poslušali Mozartove litanije Najsvetejšega oltarnega zakramenta, K 125.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

glasbaduhovnostkultura

Sveta maša

VEČ ...|21. 5. 2020
Prenos svete maše iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah dne 21.5.

Na praznik vnebohoda Jezusa Kristusa je maševal p. Robert Bahčič. Na orgle je igrala Metka Gregorič.

Prenos svete maše iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah dne 21.5.

Na praznik vnebohoda Jezusa Kristusa je maševal p. Robert Bahčič. Na orgle je igrala Metka Gregorič.

duhovnost

Sveta maša

Prenos svete maše iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah dne 21.5.
Na praznik vnebohoda Jezusa Kristusa je maševal p. Robert Bahčič. Na orgle je igrala Metka Gregorič.
VEČ ...|21. 5. 2020
Prenos svete maše iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah dne 21.5.
Na praznik vnebohoda Jezusa Kristusa je maševal p. Robert Bahčič. Na orgle je igrala Metka Gregorič.

Radio Ognjišče

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|21. 5. 2020
Odprto nebo prepriča?

Enajst učencev se je odpravilo v Galilejo na goro, kamor jim je Jezus naročil. Ko so ga zagledali, so se mu do tal priklonili, nekateri pa so dvomili.(Mt 28, 16-17)

Odprto nebo prepriča?

Enajst učencev se je odpravilo v Galilejo na goro, kamor jim je Jezus naročil. Ko so ga zagledali, so se mu do tal priklonili, nekateri pa so dvomili.(Mt 28, 16-17)

duhovnost

Duhovna misel

Odprto nebo prepriča?
Enajst učencev se je odpravilo v Galilejo na goro, kamor jim je Jezus naročil. Ko so ga zagledali, so se mu do tal priklonili, nekateri pa so dvomili.(Mt 28, 16-17)
VEČ ...|21. 5. 2020
Odprto nebo prepriča?
Enajst učencev se je odpravilo v Galilejo na goro, kamor jim je Jezus naročil. Ko so ga zagledali, so se mu do tal priklonili, nekateri pa so dvomili.(Mt 28, 16-17)

Gregor Čušin

duhovnost

O klasiki drugače

VEČ ...|17. 5. 2020
Predstavili smo tri blagoslovne pesmi in poslušali zadnji del Händlovega oratorija Vstajenje.

Predstavili smo tri blagoslovne pesmi (Najsvetejši, Tebe počastimo, O, hvalimo in molimo v zakramentu Jezusa in Pridi, pridi, duša verna) in poslušali zadnji del Händlovega oratorija Vstajenje.

Predstavili smo tri blagoslovne pesmi in poslušali zadnji del Händlovega oratorija Vstajenje.

Predstavili smo tri blagoslovne pesmi (Najsvetejši, Tebe počastimo, O, hvalimo in molimo v zakramentu Jezusa in Pridi, pridi, duša verna) in poslušali zadnji del Händlovega oratorija Vstajenje.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Predstavili smo tri blagoslovne pesmi in poslušali zadnji del Händlovega oratorija Vstajenje.
Predstavili smo tri blagoslovne pesmi (Najsvetejši, Tebe počastimo, O, hvalimo in molimo v zakramentu Jezusa in Pridi, pridi, duša verna) in poslušali zadnji del Händlovega oratorija Vstajenje.
VEČ ...|17. 5. 2020
Predstavili smo tri blagoslovne pesmi in poslušali zadnji del Händlovega oratorija Vstajenje.
Predstavili smo tri blagoslovne pesmi (Najsvetejši, Tebe počastimo, O, hvalimo in molimo v zakramentu Jezusa in Pridi, pridi, duša verna) in poslušali zadnji del Händlovega oratorija Vstajenje.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Duhovna misel

VEČ ...|11. 5. 2020
Pomemben odgovor za nas

Juda, ne Iškarijot, mu je rekel: Gospod, kaj se je zgodilo, da se hočeš razodeti nam, ne pa svetu? Jezus je odgovoril in rekel: Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede.(Jn 14, 22-23)

Pomemben odgovor za nas

Juda, ne Iškarijot, mu je rekel: Gospod, kaj se je zgodilo, da se hočeš razodeti nam, ne pa svetu? Jezus je odgovoril in rekel: Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede.(Jn 14, 22-23)

duhovnost

Duhovna misel

Pomemben odgovor za nas
Juda, ne Iškarijot, mu je rekel: Gospod, kaj se je zgodilo, da se hočeš razodeti nam, ne pa svetu? Jezus je odgovoril in rekel: Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede.(Jn 14, 22-23)
VEČ ...|11. 5. 2020
Pomemben odgovor za nas
Juda, ne Iškarijot, mu je rekel: Gospod, kaj se je zgodilo, da se hočeš razodeti nam, ne pa svetu? Jezus je odgovoril in rekel: Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede.(Jn 14, 22-23)

Gregor Čušin

duhovnost

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|10. 5. 2020
Blagoslov dóma

Polona je tokrat z nami delila svoj spomin na božični sveti večer. Postavili so jaslice, blagoslovili dom, hlev in vse okoli hiše. Ko so v jaslice položili Jezusa, si je mali Jaka zaželel, da bi dobili še enega dojenčka.

Blagoslov dóma

Polona je tokrat z nami delila svoj spomin na božični sveti večer. Postavili so jaslice, blagoslovili dom, hlev in vse okoli hiše. Ko so v jaslice položili Jezusa, si je mali Jaka zaželel, da bi dobili še enega dojenčka.

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Blagoslov dóma
Polona je tokrat z nami delila svoj spomin na božični sveti večer. Postavili so jaslice, blagoslovili dom, hlev in vse okoli hiše. Ko so v jaslice položili Jezusa, si je mali Jaka zaželel, da bi dobili še enega dojenčka.
VEČ ...|10. 5. 2020
Blagoslov dóma
Polona je tokrat z nami delila svoj spomin na božični sveti večer. Postavili so jaslice, blagoslovili dom, hlev in vse okoli hiše. Ko so v jaslice položili Jezusa, si je mali Jaka zaželel, da bi dobili še enega dojenčka.

Jure Sešek

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Srce se ne boji

VEČ ...|10. 5. 2020
Izidor Završnik

Prav tako kot Poljak sv. pater Maksimilijan Kolbe je slovenski duhovnik Izidor Završnik mučenec ljubezni do bližnjega. Ali mar ni rekel Gospod Jezus: Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo dá življenje za svoje prijatelje (Jn 15,13).

Izidor Završnik

Prav tako kot Poljak sv. pater Maksimilijan Kolbe je slovenski duhovnik Izidor Završnik mučenec ljubezni do bližnjega. Ali mar ni rekel Gospod Jezus: Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo dá življenje za svoje prijatelje (Jn 15,13).

družbaduhovnostslovenski mučenci 20. stoletjaizidor završnik

Srce se ne boji

Izidor Završnik
Prav tako kot Poljak sv. pater Maksimilijan Kolbe je slovenski duhovnik Izidor Završnik mučenec ljubezni do bližnjega. Ali mar ni rekel Gospod Jezus: Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo dá življenje za svoje prijatelje (Jn 15,13).
VEČ ...|10. 5. 2020
Izidor Završnik
Prav tako kot Poljak sv. pater Maksimilijan Kolbe je slovenski duhovnik Izidor Završnik mučenec ljubezni do bližnjega. Ali mar ni rekel Gospod Jezus: Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo dá življenje za svoje prijatelje (Jn 15,13).

p. Metod Benedik

družbaduhovnostslovenski mučenci 20. stoletjaizidor završnik

O klasiki drugače

VEČ ...|10. 5. 2020
Predstavili smo tri blagoslovne pesmi in poslušali del Händlovega oratorija Vstajenje.

Predstavili smo tri blagoslovne pesmi (Jezus, Ti si vinska trta, Ljubi Jezus, dan in noč in Nizko se kristjani priklonimo) in poslušali del Händlovega oratorija Vstajenje.

Predstavili smo tri blagoslovne pesmi in poslušali del Händlovega oratorija Vstajenje.

Predstavili smo tri blagoslovne pesmi (Jezus, Ti si vinska trta, Ljubi Jezus, dan in noč in Nizko se kristjani priklonimo) in poslušali del Händlovega oratorija Vstajenje.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Predstavili smo tri blagoslovne pesmi in poslušali del Händlovega oratorija Vstajenje.
Predstavili smo tri blagoslovne pesmi (Jezus, Ti si vinska trta, Ljubi Jezus, dan in noč in Nizko se kristjani priklonimo) in poslušali del Händlovega oratorija Vstajenje.
VEČ ...|10. 5. 2020
Predstavili smo tri blagoslovne pesmi in poslušali del Händlovega oratorija Vstajenje.
Predstavili smo tri blagoslovne pesmi (Jezus, Ti si vinska trta, Ljubi Jezus, dan in noč in Nizko se kristjani priklonimo) in poslušali del Händlovega oratorija Vstajenje.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Duhovna misel

VEČ ...|8. 5. 2020
Duhovni pomislek: Jezus je pot. Ne kaže nam poti, On sam je pot.

»Tomaž mu je rekel: Gospod, ne vemo, kam greš. Kako bi mogli vedeti za pot? Jezus mu je rekel: Jaz sem pot, resnica in življenje.« (Jn 14, 5-6)

Duhovni pomislek: Jezus je pot. Ne kaže nam poti, On sam je pot.

»Tomaž mu je rekel: Gospod, ne vemo, kam greš. Kako bi mogli vedeti za pot? Jezus mu je rekel: Jaz sem pot, resnica in življenje.« (Jn 14, 5-6)

duhovnost

Duhovna misel

Duhovni pomislek: Jezus je pot. Ne kaže nam poti, On sam je pot.
»Tomaž mu je rekel: Gospod, ne vemo, kam greš. Kako bi mogli vedeti za pot? Jezus mu je rekel: Jaz sem pot, resnica in življenje.« (Jn 14, 5-6)
VEČ ...|8. 5. 2020
Duhovni pomislek: Jezus je pot. Ne kaže nam poti, On sam je pot.
»Tomaž mu je rekel: Gospod, ne vemo, kam greš. Kako bi mogli vedeti za pot? Jezus mu je rekel: Jaz sem pot, resnica in življenje.« (Jn 14, 5-6)

Gregor Čušin

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|6. 5. 2020
Večno življenje - zapoved!

Jezus je zaklical in rekel: Kdor veruje vame, ne veruje vame, temveč v tistega, ki me je poslal … Zakaj jaz nisem govoril sam od sebe, ampak Oče, ki me je poslal, mi je zapovedal, kaj naj rečem in kaj naj govorim; in vem, da je njegova zapoved večno življenje.(Jn 12, 44 + 49)

Večno življenje - zapoved!

Jezus je zaklical in rekel: Kdor veruje vame, ne veruje vame, temveč v tistega, ki me je poslal … Zakaj jaz nisem govoril sam od sebe, ampak Oče, ki me je poslal, mi je zapovedal, kaj naj rečem in kaj naj govorim; in vem, da je njegova zapoved večno življenje.(Jn 12, 44 + 49)

duhovnost

Duhovna misel

Večno življenje - zapoved!
Jezus je zaklical in rekel: Kdor veruje vame, ne veruje vame, temveč v tistega, ki me je poslal … Zakaj jaz nisem govoril sam od sebe, ampak Oče, ki me je poslal, mi je zapovedal, kaj naj rečem in kaj naj govorim; in vem, da je njegova zapoved večno življenje.(Jn 12, 44 + 49)
VEČ ...|6. 5. 2020
Večno življenje - zapoved!
Jezus je zaklical in rekel: Kdor veruje vame, ne veruje vame, temveč v tistega, ki me je poslal … Zakaj jaz nisem govoril sam od sebe, ampak Oče, ki me je poslal, mi je zapovedal, kaj naj rečem in kaj naj govorim; in vem, da je njegova zapoved večno življenje.(Jn 12, 44 + 49)

Gregor Čušin

duhovnost

Komentar Časnik.si

VEČ ...|6. 5. 2020
Ivan Štuhec: Zgagarji pač ne znajo drugače

Pred prejšnjimi volitvami so kandidate za najvišja mesta v državi določali strici in tete v gostilnah, sedaj pa jih nominirajo kar novinarji in novinarke na nacionalni TV. Spoštovani novinarji in novinarke, na katerih volitvah vam je ljudstvo dalo mandat, da iščete mandatarja?

Vse, ki boste brali ta komentar, bi želel najprej vprašati, ali ste se po prvomajskih praznikih prebudili v diktaturi in avtokratskem režimu? V nasprotju z biciklisti, ki so krožili po Ljubljani in nekaj malega po Mariboru, jaz tega občutka nimam. Pogojno je možno, da se motim, ker sem deklarirani desničar, krščanar, po verziji komunistične zgodovine narodni izdajalec, klerofašist, kolaborant, nacionalist in verski fanatik. Po mnenju trenutno največjega strokovnjaka za ventilatorje, ki jih potrebujemo za predihavanje, spadam tudi med tiste, ki naj jim pomaga Jezus namesto slovenske medicinske stroke.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.

Ivan Štuhec: Zgagarji pač ne znajo drugače

Pred prejšnjimi volitvami so kandidate za najvišja mesta v državi določali strici in tete v gostilnah, sedaj pa jih nominirajo kar novinarji in novinarke na nacionalni TV. Spoštovani novinarji in novinarke, na katerih volitvah vam je ljudstvo dalo mandat, da iščete mandatarja?

Vse, ki boste brali ta komentar, bi želel najprej vprašati, ali ste se po prvomajskih praznikih prebudili v diktaturi in avtokratskem režimu? V nasprotju z biciklisti, ki so krožili po Ljubljani in nekaj malega po Mariboru, jaz tega občutka nimam. Pogojno je možno, da se motim, ker sem deklarirani desničar, krščanar, po verziji komunistične zgodovine narodni izdajalec, klerofašist, kolaborant, nacionalist in verski fanatik. Po mnenju trenutno največjega strokovnjaka za ventilatorje, ki jih potrebujemo za predihavanje, spadam tudi med tiste, ki naj jim pomaga Jezus namesto slovenske medicinske stroke.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.

komentardružbapolitikakoronavirus

Komentar Časnik.si

Ivan Štuhec: Zgagarji pač ne znajo drugače
Pred prejšnjimi volitvami so kandidate za najvišja mesta v državi določali strici in tete v gostilnah, sedaj pa jih nominirajo kar novinarji in novinarke na nacionalni TV. Spoštovani novinarji in novinarke, na katerih volitvah vam je ljudstvo dalo mandat, da iščete mandatarja?

Vse, ki boste brali ta komentar, bi želel najprej vprašati, ali ste se po prvomajskih praznikih prebudili v diktaturi in avtokratskem režimu? V nasprotju z biciklisti, ki so krožili po Ljubljani in nekaj malega po Mariboru, jaz tega občutka nimam. Pogojno je možno, da se motim, ker sem deklarirani desničar, krščanar, po verziji komunistične zgodovine narodni izdajalec, klerofašist, kolaborant, nacionalist in verski fanatik. Po mnenju trenutno največjega strokovnjaka za ventilatorje, ki jih potrebujemo za predihavanje, spadam tudi med tiste, ki naj jim pomaga Jezus namesto slovenske medicinske stroke.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.
VEČ ...|6. 5. 2020
Ivan Štuhec: Zgagarji pač ne znajo drugače
Pred prejšnjimi volitvami so kandidate za najvišja mesta v državi določali strici in tete v gostilnah, sedaj pa jih nominirajo kar novinarji in novinarke na nacionalni TV. Spoštovani novinarji in novinarke, na katerih volitvah vam je ljudstvo dalo mandat, da iščete mandatarja?

Vse, ki boste brali ta komentar, bi želel najprej vprašati, ali ste se po prvomajskih praznikih prebudili v diktaturi in avtokratskem režimu? V nasprotju z biciklisti, ki so krožili po Ljubljani in nekaj malega po Mariboru, jaz tega občutka nimam. Pogojno je možno, da se motim, ker sem deklarirani desničar, krščanar, po verziji komunistične zgodovine narodni izdajalec, klerofašist, kolaborant, nacionalist in verski fanatik. Po mnenju trenutno največjega strokovnjaka za ventilatorje, ki jih potrebujemo za predihavanje, spadam tudi med tiste, ki naj jim pomaga Jezus namesto slovenske medicinske stroke.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.

Ivan Štuhec

komentardružbapolitikakoronavirus

Duhovna misel

VEČ ...|2. 5. 2020
Hočete oditi? H komu?

Jezus je tedaj rekel dvanajsterim: Ali hočete tudi vi oditi? Simon Peter mu je odgovoril: Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš. (Jn 6, 67-68)

Hočete oditi? H komu?

Jezus je tedaj rekel dvanajsterim: Ali hočete tudi vi oditi? Simon Peter mu je odgovoril: Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš. (Jn 6, 67-68)

duhovnost

Duhovna misel

Hočete oditi? H komu?
Jezus je tedaj rekel dvanajsterim: Ali hočete tudi vi oditi? Simon Peter mu je odgovoril: Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš. (Jn 6, 67-68)
VEČ ...|2. 5. 2020
Hočete oditi? H komu?
Jezus je tedaj rekel dvanajsterim: Ali hočete tudi vi oditi? Simon Peter mu je odgovoril: Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš. (Jn 6, 67-68)

Gregor Čušin

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|28. 4. 2020
Nikoli jesti, piti? Nikakor!

Jezus jim je rekel: Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, ne bo lačen; in kdor vame veruje, nikoli ne bo žejen.

Nikoli jesti, piti? Nikakor!

Jezus jim je rekel: Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, ne bo lačen; in kdor vame veruje, nikoli ne bo žejen.

duhovnost

Duhovna misel

Nikoli jesti, piti? Nikakor!
Jezus jim je rekel: Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, ne bo lačen; in kdor vame veruje, nikoli ne bo žejen.
VEČ ...|28. 4. 2020
Nikoli jesti, piti? Nikakor!
Jezus jim je rekel: Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, ne bo lačen; in kdor vame veruje, nikoli ne bo žejen.

Gregor Čušin

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|25. 4. 2020
So šli. Oznanjali.

Potem ko je Gospod Jezus govoril z njimi, je bil vzet v nebo in je sedel na Božjo desnico. Oni pa so šli in povsod oznanjali in Gospod je deloval z njimi ter besedo potrjeval z znamenji, ki so jih spremljala. (Mr 16, 19-20)

So šli. Oznanjali.

Potem ko je Gospod Jezus govoril z njimi, je bil vzet v nebo in je sedel na Božjo desnico. Oni pa so šli in povsod oznanjali in Gospod je deloval z njimi ter besedo potrjeval z znamenji, ki so jih spremljala. (Mr 16, 19-20)

duhovnost

Duhovna misel

So šli. Oznanjali.
Potem ko je Gospod Jezus govoril z njimi, je bil vzet v nebo in je sedel na Božjo desnico. Oni pa so šli in povsod oznanjali in Gospod je deloval z njimi ter besedo potrjeval z znamenji, ki so jih spremljala. (Mr 16, 19-20)
VEČ ...|25. 4. 2020
So šli. Oznanjali.
Potem ko je Gospod Jezus govoril z njimi, je bil vzet v nebo in je sedel na Božjo desnico. Oni pa so šli in povsod oznanjali in Gospod je deloval z njimi ter besedo potrjeval z znamenji, ki so jih spremljala. (Mr 16, 19-20)

Gregor Čušin

duhovnost

Ostanimo povezani

VEČ ...|24. 4. 2020
Gregor Gorenc: Pravi kristjan živi iz nepremagljivega upanja!

Gregor Gorenc, župnik župnije Rakek in soupravitelj župnije Unec, nas v rubriki Ostanímo povezano občestvo med drugim nagovarja: Velikonočni kristjan mora biti živo, poosebljeno upanje. Ali smo res? Velikokrat, če smo iskreni, vse prej, kot to. Kristjan mora gledati na življenje skozi Jezusa Kristusa, ki je premagal smrt in vso hudobijo sveta, ter ima moč, da to hudobijo premaga tudi v nas. Pravi kristjan zato živi iz nepremagljivega upanja!

Gregor Gorenc: Pravi kristjan živi iz nepremagljivega upanja!

Gregor Gorenc, župnik župnije Rakek in soupravitelj župnije Unec, nas v rubriki Ostanímo povezano občestvo med drugim nagovarja: Velikonočni kristjan mora biti živo, poosebljeno upanje. Ali smo res? Velikokrat, če smo iskreni, vse prej, kot to. Kristjan mora gledati na življenje skozi Jezusa Kristusa, ki je premagal smrt in vso hudobijo sveta, ter ima moč, da to hudobijo premaga tudi v nas. Pravi kristjan zato živi iz nepremagljivega upanja!

duhovnost

Ostanimo povezani

Gregor Gorenc: Pravi kristjan živi iz nepremagljivega upanja!
Gregor Gorenc, župnik župnije Rakek in soupravitelj župnije Unec, nas v rubriki Ostanímo povezano občestvo med drugim nagovarja: Velikonočni kristjan mora biti živo, poosebljeno upanje. Ali smo res? Velikokrat, če smo iskreni, vse prej, kot to. Kristjan mora gledati na življenje skozi Jezusa Kristusa, ki je premagal smrt in vso hudobijo sveta, ter ima moč, da to hudobijo premaga tudi v nas. Pravi kristjan zato živi iz nepremagljivega upanja!
VEČ ...|24. 4. 2020
Gregor Gorenc: Pravi kristjan živi iz nepremagljivega upanja!
Gregor Gorenc, župnik župnije Rakek in soupravitelj župnije Unec, nas v rubriki Ostanímo povezano občestvo med drugim nagovarja: Velikonočni kristjan mora biti živo, poosebljeno upanje. Ali smo res? Velikokrat, če smo iskreni, vse prej, kot to. Kristjan mora gledati na življenje skozi Jezusa Kristusa, ki je premagal smrt in vso hudobijo sveta, ter ima moč, da to hudobijo premaga tudi v nas. Pravi kristjan zato živi iz nepremagljivega upanja!

Marjan Bunič

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|24. 4. 2020
Množilo? Delilo.

Ko je Jezus tedaj povzdignil oči in videl, da prihaja k njemu velika množica, je rekel Filipu: Kje naj kupimo kruha, da bodo tile jedli? To pa je rekel, ker ga je preizkušal; sam je namreč vedel, kaj bo storil. (Jn 6, 5-6)

Množilo? Delilo.

Ko je Jezus tedaj povzdignil oči in videl, da prihaja k njemu velika množica, je rekel Filipu: Kje naj kupimo kruha, da bodo tile jedli? To pa je rekel, ker ga je preizkušal; sam je namreč vedel, kaj bo storil. (Jn 6, 5-6)

duhovnost

Duhovna misel

Množilo? Delilo.
Ko je Jezus tedaj povzdignil oči in videl, da prihaja k njemu velika množica, je rekel Filipu: Kje naj kupimo kruha, da bodo tile jedli? To pa je rekel, ker ga je preizkušal; sam je namreč vedel, kaj bo storil. (Jn 6, 5-6)
VEČ ...|24. 4. 2020
Množilo? Delilo.
Ko je Jezus tedaj povzdignil oči in videl, da prihaja k njemu velika množica, je rekel Filipu: Kje naj kupimo kruha, da bodo tile jedli? To pa je rekel, ker ga je preizkušal; sam je namreč vedel, kaj bo storil. (Jn 6, 5-6)

Gregor Čušin

duhovnost

Ostanimo povezani

VEČ ...|21. 4. 2020
Janez Papa: V luči Jezusovega vstajenja je vse ostalo zanemarljivo!

Frančiškan Janez Papa nas v rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovarja: Sedanji čas izolacije je priložnost, da svoje življenje postavimo v nov okvir oziroma pogledamo na svoje življenje izven okvirja. V luči Jezusovega vstajenja in njegovega odrešenjskega daru je namreč vse ostalo zanemarljivo.

Janez Papa: V luči Jezusovega vstajenja je vse ostalo zanemarljivo!

Frančiškan Janez Papa nas v rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovarja: Sedanji čas izolacije je priložnost, da svoje življenje postavimo v nov okvir oziroma pogledamo na svoje življenje izven okvirja. V luči Jezusovega vstajenja in njegovega odrešenjskega daru je namreč vse ostalo zanemarljivo.

duhovnost

Ostanimo povezani

Janez Papa: V luči Jezusovega vstajenja je vse ostalo zanemarljivo!
Frančiškan Janez Papa nas v rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovarja: Sedanji čas izolacije je priložnost, da svoje življenje postavimo v nov okvir oziroma pogledamo na svoje življenje izven okvirja. V luči Jezusovega vstajenja in njegovega odrešenjskega daru je namreč vse ostalo zanemarljivo.
VEČ ...|21. 4. 2020
Janez Papa: V luči Jezusovega vstajenja je vse ostalo zanemarljivo!
Frančiškan Janez Papa nas v rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovarja: Sedanji čas izolacije je priložnost, da svoje življenje postavimo v nov okvir oziroma pogledamo na svoje življenje izven okvirja. V luči Jezusovega vstajenja in njegovega odrešenjskega daru je namreč vse ostalo zanemarljivo.

Marjan Bunič

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|20. 4. 2020
Ponovno rojstvo

Nikodem mu je rekel: Kako se more človek roditi, če je star? Mar more iti drugič v telo svoje matere in se roditi? Jezus je odgovoril: Resnično, resnično, povem ti: Če se kdo ne rodi iz vode in Duha, ne more priti v Božje kraljestvo.

Ponovno rojstvo

Nikodem mu je rekel: Kako se more človek roditi, če je star? Mar more iti drugič v telo svoje matere in se roditi? Jezus je odgovoril: Resnično, resnično, povem ti: Če se kdo ne rodi iz vode in Duha, ne more priti v Božje kraljestvo.

duhovnost

Duhovna misel

Ponovno rojstvo
Nikodem mu je rekel: Kako se more človek roditi, če je star? Mar more iti drugič v telo svoje matere in se roditi? Jezus je odgovoril: Resnično, resnično, povem ti: Če se kdo ne rodi iz vode in Duha, ne more priti v Božje kraljestvo.
VEČ ...|20. 4. 2020
Ponovno rojstvo
Nikodem mu je rekel: Kako se more človek roditi, če je star? Mar more iti drugič v telo svoje matere in se roditi? Jezus je odgovoril: Resnično, resnično, povem ti: Če se kdo ne rodi iz vode in Duha, ne more priti v Božje kraljestvo.

Gregor Čušin

duhovnost

O klasiki drugače

VEČ ...|19. 4. 2020
Evharistične pesmi in zaključek Velikonočnega oratorija Johanna Sebastiana Bacha.

Poslušali smo dve evharistični pesmi (Živo verjem Jezus v Te in O srečna duša, blagor ti), v drugem delu pa zaključek Velikonočnega oratorija Johanna Sebastiana Bacha.

Evharistične pesmi in zaključek Velikonočnega oratorija Johanna Sebastiana Bacha.

Poslušali smo dve evharistični pesmi (Živo verjem Jezus v Te in O srečna duša, blagor ti), v drugem delu pa zaključek Velikonočnega oratorija Johanna Sebastiana Bacha.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Evharistične pesmi in zaključek Velikonočnega oratorija Johanna Sebastiana Bacha.
Poslušali smo dve evharistični pesmi (Živo verjem Jezus v Te in O srečna duša, blagor ti), v drugem delu pa zaključek Velikonočnega oratorija Johanna Sebastiana Bacha.
VEČ ...|19. 4. 2020
Evharistične pesmi in zaključek Velikonočnega oratorija Johanna Sebastiana Bacha.
Poslušali smo dve evharistični pesmi (Živo verjem Jezus v Te in O srečna duša, blagor ti), v drugem delu pa zaključek Velikonočnega oratorija Johanna Sebastiana Bacha.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Duhovna misel

VEČ ...|17. 4. 2020
Ne na stara pota

Simon Peter jim je rekel: Ribe grem lovit. Rekli so mu: Tudi mi gremo s teboj. Odšli so in stopili v čoln, toda tisto noč niso nič ujeli. Ko se je zdanilo, je stal Jezus na bregu, vendar učenci niso vedeli, da je Jezus. Jezus jim je tedaj rekel: Otroci, imate kaj prigrizniti? Odgovorili so: Nič. On jim je rekel: Vrzite mrežo na desno stran čolna in boste našli. Vrgli so jo torej, pa je zaradi obilice rib niso mogli več izvleči.(Jn 21, 3-6)

Ne na stara pota

Simon Peter jim je rekel: Ribe grem lovit. Rekli so mu: Tudi mi gremo s teboj. Odšli so in stopili v čoln, toda tisto noč niso nič ujeli. Ko se je zdanilo, je stal Jezus na bregu, vendar učenci niso vedeli, da je Jezus. Jezus jim je tedaj rekel: Otroci, imate kaj prigrizniti? Odgovorili so: Nič. On jim je rekel: Vrzite mrežo na desno stran čolna in boste našli. Vrgli so jo torej, pa je zaradi obilice rib niso mogli več izvleči.(Jn 21, 3-6)

duhovnost

Duhovna misel

Ne na stara pota
Simon Peter jim je rekel: Ribe grem lovit. Rekli so mu: Tudi mi gremo s teboj. Odšli so in stopili v čoln, toda tisto noč niso nič ujeli. Ko se je zdanilo, je stal Jezus na bregu, vendar učenci niso vedeli, da je Jezus. Jezus jim je tedaj rekel: Otroci, imate kaj prigrizniti? Odgovorili so: Nič. On jim je rekel: Vrzite mrežo na desno stran čolna in boste našli. Vrgli so jo torej, pa je zaradi obilice rib niso mogli več izvleči.(Jn 21, 3-6)
VEČ ...|17. 4. 2020
Ne na stara pota
Simon Peter jim je rekel: Ribe grem lovit. Rekli so mu: Tudi mi gremo s teboj. Odšli so in stopili v čoln, toda tisto noč niso nič ujeli. Ko se je zdanilo, je stal Jezus na bregu, vendar učenci niso vedeli, da je Jezus. Jezus jim je tedaj rekel: Otroci, imate kaj prigrizniti? Odgovorili so: Nič. On jim je rekel: Vrzite mrežo na desno stran čolna in boste našli. Vrgli so jo torej, pa je zaradi obilice rib niso mogli več izvleči.(Jn 21, 3-6)

Gregor Čušin

duhovnost

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|13. 4. 2020
Kristus je vstal

Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs. V spomin na ta dogodek navadno obiščemo svoje bližnje. Letos pa se veselimo novice o Kristusovem vstajenju le v ožjem družinskem krogu. Za veselo razpoloženje so v praznični oddaji o ljudski glasbi poskrbeli godci.

Kristus je vstal

Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs. V spomin na ta dogodek navadno obiščemo svoje bližnje. Letos pa se veselimo novice o Kristusovem vstajenju le v ožjem družinskem krogu. Za veselo razpoloženje so v praznični oddaji o ljudski glasbi poskrbeli godci.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Kristus je vstal
Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs. V spomin na ta dogodek navadno obiščemo svoje bližnje. Letos pa se veselimo novice o Kristusovem vstajenju le v ožjem družinskem krogu. Za veselo razpoloženje so v praznični oddaji o ljudski glasbi poskrbeli godci.
VEČ ...|13. 4. 2020
Kristus je vstal
Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs. V spomin na ta dogodek navadno obiščemo svoje bližnje. Letos pa se veselimo novice o Kristusovem vstajenju le v ožjem družinskem krogu. Za veselo razpoloženje so v praznični oddaji o ljudski glasbi poskrbeli godci.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

O klasiki drugače

VEČ ...|12. 4. 2020
Tri evharistične pesmi in del Velikonočnega oratorija Johanna Sebastiana Bacha.

Poslušali bomo tri evharistične pesmi (V tabernaklju tiho bivaš, Za nas si Jezus se rodil, Zdaj se zbudi duša moja), v drugem delu pa prva polovica Velikonočnega oratorija Johanna Sebastiana Bacha.

Tri evharistične pesmi in del Velikonočnega oratorija Johanna Sebastiana Bacha.

Poslušali bomo tri evharistične pesmi (V tabernaklju tiho bivaš, Za nas si Jezus se rodil, Zdaj se zbudi duša moja), v drugem delu pa prva polovica Velikonočnega oratorija Johanna Sebastiana Bacha.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Tri evharistične pesmi in del Velikonočnega oratorija Johanna Sebastiana Bacha.
Poslušali bomo tri evharistične pesmi (V tabernaklju tiho bivaš, Za nas si Jezus se rodil, Zdaj se zbudi duša moja), v drugem delu pa prva polovica Velikonočnega oratorija Johanna Sebastiana Bacha.
VEČ ...|12. 4. 2020
Tri evharistične pesmi in del Velikonočnega oratorija Johanna Sebastiana Bacha.
Poslušali bomo tri evharistične pesmi (V tabernaklju tiho bivaš, Za nas si Jezus se rodil, Zdaj se zbudi duša moja), v drugem delu pa prva polovica Velikonočnega oratorija Johanna Sebastiana Bacha.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Dogodki

VEČ ...|12. 4. 2020
Tradicionalna protipotresna pobožnost

Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

Tradicionalna protipotresna pobožnost

Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

duhovnost

Dogodki

Tradicionalna protipotresna pobožnost
Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)
VEČ ...|12. 4. 2020
Tradicionalna protipotresna pobožnost
Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

Radio Ognjišče

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ...|11. 4. 2020
Velika noč

Koprski škof in strokovnjak za Sveto pismo msgr. dr. Jurij Bizjak nam preko razlage o načinu pokopavanja pri Judih pomaga pri verovanju v Jezusovo vstajenje.

Velika noč

Koprski škof in strokovnjak za Sveto pismo msgr. dr. Jurij Bizjak nam preko razlage o načinu pokopavanja pri Judih pomaga pri verovanju v Jezusovo vstajenje.

duhovnostvstajenjeizobraževanje

Duhovni nagovor

Velika noč
Koprski škof in strokovnjak za Sveto pismo msgr. dr. Jurij Bizjak nam preko razlage o načinu pokopavanja pri Judih pomaga pri verovanju v Jezusovo vstajenje.
VEČ ...|11. 4. 2020
Velika noč
Koprski škof in strokovnjak za Sveto pismo msgr. dr. Jurij Bizjak nam preko razlage o načinu pokopavanja pri Judih pomaga pri verovanju v Jezusovo vstajenje.

Jurij Bizjak

duhovnostvstajenjeizobraževanje

Petkov večer

VEČ ...|10. 4. 2020
Molitvena ura

V večeru velikega petka ob besedilih, ki jih je pripravil p. Marjan Čuden, ter ob glasbi razmišljamo o Jezusovi daritvi na križu.

Molitvena ura

V večeru velikega petka ob besedilih, ki jih je pripravil p. Marjan Čuden, ter ob glasbi razmišljamo o Jezusovi daritvi na križu.

duhovnostglasbaveliki petekmeditacijamolitev

Petkov večer

Molitvena ura
V večeru velikega petka ob besedilih, ki jih je pripravil p. Marjan Čuden, ter ob glasbi razmišljamo o Jezusovi daritvi na križu.
VEČ ...|10. 4. 2020
Molitvena ura
V večeru velikega petka ob besedilih, ki jih je pripravil p. Marjan Čuden, ter ob glasbi razmišljamo o Jezusovi daritvi na križu.

Marjan Bunič

duhovnostglasbaveliki petekmeditacijamolitev

Sveta maša

VEČ ...|10. 4. 2020
Prenos obredov velikega petka iz stolne cerkve škofije Murska Sobota

Veliki petek je dan Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Simbolika velikega petka predstavlja namero in razpoloženje, da se v odpovedi odpremo in postanemo bolj razpoložljivi za Božjo milost in spreobrnjenje srca. Obrede velikega petka je vodil stolni župnik Goran Kuhar.

Prenos obredov velikega petka iz stolne cerkve škofije Murska Sobota

Veliki petek je dan Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Simbolika velikega petka predstavlja namero in razpoloženje, da se v odpovedi odpremo in postanemo bolj razpoložljivi za Božjo milost in spreobrnjenje srca. Obrede velikega petka je vodil stolni župnik Goran Kuhar.

duhovnost

Sveta maša

Prenos obredov velikega petka iz stolne cerkve škofije Murska Sobota
Veliki petek je dan Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Simbolika velikega petka predstavlja namero in razpoloženje, da se v odpovedi odpremo in postanemo bolj razpoložljivi za Božjo milost in spreobrnjenje srca. Obrede velikega petka je vodil stolni župnik Goran Kuhar.
VEČ ...|10. 4. 2020
Prenos obredov velikega petka iz stolne cerkve škofije Murska Sobota
Veliki petek je dan Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Simbolika velikega petka predstavlja namero in razpoloženje, da se v odpovedi odpremo in postanemo bolj razpoložljivi za Božjo milost in spreobrnjenje srca. Obrede velikega petka je vodil stolni župnik Goran Kuhar.

Radio Ognjišče

duhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|10. 4. 2020
Andreja Eržen Firšt: Brez tišine Bog izgine v hrupu

»Kaj ste strahopetni? Kako, da še nimate vere?«V mojem spominu še vedno odzvanja slika izpred dveh tednov, sveti oče Frančišek sam na praznem trgu svetega Petra, dežuje. Kamera se ustavi na čudodelnem kužnem križu iz leta 1522, kaplje dežja polzijo po telesu križanega Jezusa. Kasneje, na monštranci, pa odsev ognja, ki je tlel pred baziliko svetega Petra

Andreja Eržen Firšt: Brez tišine Bog izgine v hrupu

»Kaj ste strahopetni? Kako, da še nimate vere?«V mojem spominu še vedno odzvanja slika izpred dveh tednov, sveti oče Frančišek sam na praznem trgu svetega Petra, dežuje. Kamera se ustavi na čudodelnem kužnem križu iz leta 1522, kaplje dežja polzijo po telesu križanega Jezusa. Kasneje, na monštranci, pa odsev ognja, ki je tlel pred baziliko svetega Petra

komentar

Komentar tedna

Andreja Eržen Firšt: Brez tišine Bog izgine v hrupu
»Kaj ste strahopetni? Kako, da še nimate vere?«V mojem spominu še vedno odzvanja slika izpred dveh tednov, sveti oče Frančišek sam na praznem trgu svetega Petra, dežuje. Kamera se ustavi na čudodelnem kužnem križu iz leta 1522, kaplje dežja polzijo po telesu križanega Jezusa. Kasneje, na monštranci, pa odsev ognja, ki je tlel pred baziliko svetega Petra
VEČ ...|10. 4. 2020
Andreja Eržen Firšt: Brez tišine Bog izgine v hrupu
»Kaj ste strahopetni? Kako, da še nimate vere?«V mojem spominu še vedno odzvanja slika izpred dveh tednov, sveti oče Frančišek sam na praznem trgu svetega Petra, dežuje. Kamera se ustavi na čudodelnem kužnem križu iz leta 1522, kaplje dežja polzijo po telesu križanega Jezusa. Kasneje, na monštranci, pa odsev ognja, ki je tlel pred baziliko svetega Petra

Andreja Eržen Firšt

komentar

Duhovna misel

VEČ ...|9. 4. 2020
Razlomil kruh ...

Pred velikonočnim praznikom je Jezus, ker je vedel, da je prišla njegova ura, ko pojde s tega sveta k Očetu, in ker je ljubil svoje, ki so bili na svetu, tem izkazal ljubezen do konca. (Jn 13, 1)

Razlomil kruh ...

Pred velikonočnim praznikom je Jezus, ker je vedel, da je prišla njegova ura, ko pojde s tega sveta k Očetu, in ker je ljubil svoje, ki so bili na svetu, tem izkazal ljubezen do konca. (Jn 13, 1)

duhovnost

Duhovna misel

Razlomil kruh ...
Pred velikonočnim praznikom je Jezus, ker je vedel, da je prišla njegova ura, ko pojde s tega sveta k Očetu, in ker je ljubil svoje, ki so bili na svetu, tem izkazal ljubezen do konca. (Jn 13, 1)
VEČ ...|9. 4. 2020
Razlomil kruh ...
Pred velikonočnim praznikom je Jezus, ker je vedel, da je prišla njegova ura, ko pojde s tega sveta k Očetu, in ker je ljubil svoje, ki so bili na svetu, tem izkazal ljubezen do konca. (Jn 13, 1)

Gregor Čušin

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|8. 4. 2020
Ste vprašali? Slišali? Upoštevali?

Prvi dan nekvašenega kruha so prišli k Jezusu učenci in mu rekli: Kje hočeš, da ti pripravimo, da boš jedel velikonočno večerjo?(Mt 26, 17)

Ste vprašali? Slišali? Upoštevali?

Prvi dan nekvašenega kruha so prišli k Jezusu učenci in mu rekli: Kje hočeš, da ti pripravimo, da boš jedel velikonočno večerjo?(Mt 26, 17)

duhovnost

Duhovna misel

Ste vprašali? Slišali? Upoštevali?
Prvi dan nekvašenega kruha so prišli k Jezusu učenci in mu rekli: Kje hočeš, da ti pripravimo, da boš jedel velikonočno večerjo?(Mt 26, 17)
VEČ ...|8. 4. 2020
Ste vprašali? Slišali? Upoštevali?
Prvi dan nekvašenega kruha so prišli k Jezusu učenci in mu rekli: Kje hočeš, da ti pripravimo, da boš jedel velikonočno večerjo?(Mt 26, 17)

Gregor Čušin

duhovnost

Komentar Časnik.si

VEČ ...|8. 4. 2020
Jezus je vstal in živi

Tisti, ki pravijo, da v dvatisočletni zgodovini krščanstva, še ni bilo take Velike noči, nimajo čisto prav. Prva Velika noč, verjetno najpomembnejša, se je odvijala v podobnih okoliščinah. Za vse naslednje nimamo natančnih poročil. Jezus na Veliki četrtek gre v osamitev na Oljsko goro. Bolj ko se bliža trenutek križanja, manj učencev je ob njem. Tudi ob praznem grobu ni nobenega navala množic. Najprej je tu peščica žena in za tem dva apostola. Po vstajenju, ko se Jezus prikazuje ženam in apostolom, med njimi ni fizičnega stika. Izjema je Tomaž, ki se sme dotakniti Jezusovih ran. Več dogodkov, ki opisujejo Jezusovo trpljenje in vstajenje, se dogaja v osami, nevidno očem, danes bi rekli kameram. Letošnja Velika noč nas tako približuje njenemu izvornemu dogajanju. To, česar ne bo zaradi virusa, je prisotnost pri liturgiji in etnografskih običajih. Drugače rečeno, celotna kulturna kulisa Velike noči odpade. Mnogi bodo to pogrešali za to, ker je človek simbolno bitje in potrebuje običaje, ki ga spominjajo na velikonočne dogodke. Težje bo tistim, ki so za te praznike potovali po svetu in uživali življenje kot turisti ali rekreativci. Ki so si izdelali svoje simbole verovanja, do katerih lahko prideš z denarjem in drugimi sodobnimi sredstvi potrošniške kulture. Nekateri, ki imajo svobodo za svojega malika, nam v zadnjih tednih hitijo dopovedovati, da korona epidemija predstavlja nevarnost za uveljavljanje avtokratskega in vojaškega režima. Razprava ne gre v smeri, katera vrednota je bolj temeljna, ali življenje ali svoboda, ampak v smeri politične ideologije, ki se je iz levičarskega totalitarizma prelevila v levičarski anarhizem. Anarhistom je tuja vsaka oblast, samo njihova lastna ne. Na današnji dan, 8. aprila 1990, pred tridesetimi leti smo imeli prve svobodne in demokratične volitve po letu 1945. Ali kakor je dejal dr. Lovro Šturm, bile so svobodne in demokratične, ne pa poštene. Da smo prišli do teh volitev, je bila v celoti zasluga novo nastalih političnih strank. Njihovi protagonisti, od katerih jih je le še peščica aktivnih v političnem življenju, so povzročili premik iz totalitarne, avtokratske države v svobodno in demokratično državo. Danes pa od ideoloških vnukov in nečakov komunističnega totalitarizma poslušamo svarila pred avtokratsko oblastjo sedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Ob teh ideoloških nebulozah si zastavimo nekaj vprašanja: kdo je koga zaprl, jugoslovanska armada četverico, med njimi Janšo, ali četverica JLA? Kdo je koga napadel, JLA Slovenijo ali Janša in Krkovič s slovensko vojsko komunistično Jugoslavijo? Kdo nam je priboril svobodo in demokracijo, komunistična partija Jugoslavije in Slovenije ali politične stranke DEMOSA? Od pravilnih odgovorov na ta vprašanja je popolnoma jasno, kdo je zgodovinski in genetski nosilec avtokratskega in diktatorskega sistema in kdo je njegov nasprotnik. Omejevanje svobode gibanja in druženja je v službi varovanja človeških življenj. Vsak agresor streže po življenjih. Vsaka dobra in poštena oblast pa naredi vse, da jih zavaruje. Po vojni s kakršnim koli agresorjem, je mogoče uveljaviti svobodo, če so ljudje preživeli, če ne, jim tudi svoboda ne koristi nič. Tokrat imamo opravka s čudnim in po svoje zanimivim pojavom. Še vedno ne vemo, od kot virus prihaja in ali prihaja sam od sebe ali je bil namerno sprožen. Vprašanje je, ali bomo to sploh kdaj vedeli. Vemo pa nekaj, da je najprej pobijal na Kitajskem in da Kitajska sedaj na veliko služi z vsemi protivirusnimi zaščitnimi sredstvi. Zanimivo, da je tudi tako razvpita donacija s Čeferinovo pomočjo prišla iz Kitajske. Od kitajskega komunističnega tajkuna. To, da nam tajkun nekaj podari je izpadlo kot največja dobrodelna akcija v novejši zgodovini, to pa, da je Toninova mama zaposlena v podjetju, ki bi naj izdelovalo zaščitne maske za slovenske potrebe, pa je razglašeno malo da ne, za vojno dobičkarstvo. Kje so Mesec in njegovi, da niso gospodu Čeferinu postavili vprašanje, od kot mu obraz, da sprejema donacijo od tajkuna iz totalitarne, torej avtokratske države? Mar ne bi bilo bolje žrtvovati nekaj primerkov lastnega naroda, kakor se spečati s tem komunističnim kapitalistom. Po tej logiki je tudi bolje žrtvovati življenjske razmere na naši južni meji, kakor pa okrepiti sodelovanje slovenske vojske s policijo. Gre za ono, že znano in zgodovinsko preverjeno logiko, da ima revolucija prednost pred življenji ljudi, pa naj bo brat ali sestra po krvi. A ne dovolimo si zagreniti, ne velikonočnih praznikov, ne obletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev od tistih, ki so svoj credo položili v rdečo zvezdo. Jezus je Davidovo zvezdo zamenjal s križem. Mi smo rdečo zvezdo zamenjali s Triglavom. Kljub karanteni in Janševi »avtokraciji« smo svobodni in živimo v demokraciji, ki je do vseh zvezd tolerantna, kdaj tudi preveč in neupravičeno. Eno pa je gotovo, brez sedanje vlade in njenih ekspresnih ukrepov, bi imeli danes več mrtvih. Kako je bilo rečeno na procesu proti Jezusu: nekdo mora umreti za narod, bolje eden kot vsi, bolje Jezus kot Baraba. Ampak Jezus je vstal in živi. Kje pa je Baraba?

Jezus je vstal in živi

Tisti, ki pravijo, da v dvatisočletni zgodovini krščanstva, še ni bilo take Velike noči, nimajo čisto prav. Prva Velika noč, verjetno najpomembnejša, se je odvijala v podobnih okoliščinah. Za vse naslednje nimamo natančnih poročil. Jezus na Veliki četrtek gre v osamitev na Oljsko goro. Bolj ko se bliža trenutek križanja, manj učencev je ob njem. Tudi ob praznem grobu ni nobenega navala množic. Najprej je tu peščica žena in za tem dva apostola. Po vstajenju, ko se Jezus prikazuje ženam in apostolom, med njimi ni fizičnega stika. Izjema je Tomaž, ki se sme dotakniti Jezusovih ran. Več dogodkov, ki opisujejo Jezusovo trpljenje in vstajenje, se dogaja v osami, nevidno očem, danes bi rekli kameram. Letošnja Velika noč nas tako približuje njenemu izvornemu dogajanju. To, česar ne bo zaradi virusa, je prisotnost pri liturgiji in etnografskih običajih. Drugače rečeno, celotna kulturna kulisa Velike noči odpade. Mnogi bodo to pogrešali za to, ker je človek simbolno bitje in potrebuje običaje, ki ga spominjajo na velikonočne dogodke. Težje bo tistim, ki so za te praznike potovali po svetu in uživali življenje kot turisti ali rekreativci. Ki so si izdelali svoje simbole verovanja, do katerih lahko prideš z denarjem in drugimi sodobnimi sredstvi potrošniške kulture. Nekateri, ki imajo svobodo za svojega malika, nam v zadnjih tednih hitijo dopovedovati, da korona epidemija predstavlja nevarnost za uveljavljanje avtokratskega in vojaškega režima. Razprava ne gre v smeri, katera vrednota je bolj temeljna, ali življenje ali svoboda, ampak v smeri politične ideologije, ki se je iz levičarskega totalitarizma prelevila v levičarski anarhizem. Anarhistom je tuja vsaka oblast, samo njihova lastna ne. Na današnji dan, 8. aprila 1990, pred tridesetimi leti smo imeli prve svobodne in demokratične volitve po letu 1945. Ali kakor je dejal dr. Lovro Šturm, bile so svobodne in demokratične, ne pa poštene. Da smo prišli do teh volitev, je bila v celoti zasluga novo nastalih političnih strank. Njihovi protagonisti, od katerih jih je le še peščica aktivnih v političnem življenju, so povzročili premik iz totalitarne, avtokratske države v svobodno in demokratično državo. Danes pa od ideoloških vnukov in nečakov komunističnega totalitarizma poslušamo svarila pred avtokratsko oblastjo sedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Ob teh ideoloških nebulozah si zastavimo nekaj vprašanja: kdo je koga zaprl, jugoslovanska armada četverico, med njimi Janšo, ali četverica JLA? Kdo je koga napadel, JLA Slovenijo ali Janša in Krkovič s slovensko vojsko komunistično Jugoslavijo? Kdo nam je priboril svobodo in demokracijo, komunistična partija Jugoslavije in Slovenije ali politične stranke DEMOSA? Od pravilnih odgovorov na ta vprašanja je popolnoma jasno, kdo je zgodovinski in genetski nosilec avtokratskega in diktatorskega sistema in kdo je njegov nasprotnik. Omejevanje svobode gibanja in druženja je v službi varovanja človeških življenj. Vsak agresor streže po življenjih. Vsaka dobra in poštena oblast pa naredi vse, da jih zavaruje. Po vojni s kakršnim koli agresorjem, je mogoče uveljaviti svobodo, če so ljudje preživeli, če ne, jim tudi svoboda ne koristi nič. Tokrat imamo opravka s čudnim in po svoje zanimivim pojavom. Še vedno ne vemo, od kot virus prihaja in ali prihaja sam od sebe ali je bil namerno sprožen. Vprašanje je, ali bomo to sploh kdaj vedeli. Vemo pa nekaj, da je najprej pobijal na Kitajskem in da Kitajska sedaj na veliko služi z vsemi protivirusnimi zaščitnimi sredstvi. Zanimivo, da je tudi tako razvpita donacija s Čeferinovo pomočjo prišla iz Kitajske. Od kitajskega komunističnega tajkuna. To, da nam tajkun nekaj podari je izpadlo kot največja dobrodelna akcija v novejši zgodovini, to pa, da je Toninova mama zaposlena v podjetju, ki bi naj izdelovalo zaščitne maske za slovenske potrebe, pa je razglašeno malo da ne, za vojno dobičkarstvo. Kje so Mesec in njegovi, da niso gospodu Čeferinu postavili vprašanje, od kot mu obraz, da sprejema donacijo od tajkuna iz totalitarne, torej avtokratske države? Mar ne bi bilo bolje žrtvovati nekaj primerkov lastnega naroda, kakor se spečati s tem komunističnim kapitalistom. Po tej logiki je tudi bolje žrtvovati življenjske razmere na naši južni meji, kakor pa okrepiti sodelovanje slovenske vojske s policijo. Gre za ono, že znano in zgodovinsko preverjeno logiko, da ima revolucija prednost pred življenji ljudi, pa naj bo brat ali sestra po krvi. A ne dovolimo si zagreniti, ne velikonočnih praznikov, ne obletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev od tistih, ki so svoj credo položili v rdečo zvezdo. Jezus je Davidovo zvezdo zamenjal s križem. Mi smo rdečo zvezdo zamenjali s Triglavom. Kljub karanteni in Janševi »avtokraciji« smo svobodni in živimo v demokraciji, ki je do vseh zvezd tolerantna, kdaj tudi preveč in neupravičeno. Eno pa je gotovo, brez sedanje vlade in njenih ekspresnih ukrepov, bi imeli danes več mrtvih. Kako je bilo rečeno na procesu proti Jezusu: nekdo mora umreti za narod, bolje eden kot vsi, bolje Jezus kot Baraba. Ampak Jezus je vstal in živi. Kje pa je Baraba?

časnikkomentarkoronavirusivan štuheccerkev

Komentar Časnik.si

Jezus je vstal in živi
Tisti, ki pravijo, da v dvatisočletni zgodovini krščanstva, še ni bilo take Velike noči, nimajo čisto prav. Prva Velika noč, verjetno najpomembnejša, se je odvijala v podobnih okoliščinah. Za vse naslednje nimamo natančnih poročil. Jezus na Veliki četrtek gre v osamitev na Oljsko goro. Bolj ko se bliža trenutek križanja, manj učencev je ob njem. Tudi ob praznem grobu ni nobenega navala množic. Najprej je tu peščica žena in za tem dva apostola. Po vstajenju, ko se Jezus prikazuje ženam in apostolom, med njimi ni fizičnega stika. Izjema je Tomaž, ki se sme dotakniti Jezusovih ran. Več dogodkov, ki opisujejo Jezusovo trpljenje in vstajenje, se dogaja v osami, nevidno očem, danes bi rekli kameram. Letošnja Velika noč nas tako približuje njenemu izvornemu dogajanju. To, česar ne bo zaradi virusa, je prisotnost pri liturgiji in etnografskih običajih. Drugače rečeno, celotna kulturna kulisa Velike noči odpade. Mnogi bodo to pogrešali za to, ker je človek simbolno bitje in potrebuje običaje, ki ga spominjajo na velikonočne dogodke. Težje bo tistim, ki so za te praznike potovali po svetu in uživali življenje kot turisti ali rekreativci. Ki so si izdelali svoje simbole verovanja, do katerih lahko prideš z denarjem in drugimi sodobnimi sredstvi potrošniške kulture. Nekateri, ki imajo svobodo za svojega malika, nam v zadnjih tednih hitijo dopovedovati, da korona epidemija predstavlja nevarnost za uveljavljanje avtokratskega in vojaškega režima. Razprava ne gre v smeri, katera vrednota je bolj temeljna, ali življenje ali svoboda, ampak v smeri politične ideologije, ki se je iz levičarskega totalitarizma prelevila v levičarski anarhizem. Anarhistom je tuja vsaka oblast, samo njihova lastna ne. Na današnji dan, 8. aprila 1990, pred tridesetimi leti smo imeli prve svobodne in demokratične volitve po letu 1945. Ali kakor je dejal dr. Lovro Šturm, bile so svobodne in demokratične, ne pa poštene. Da smo prišli do teh volitev, je bila v celoti zasluga novo nastalih političnih strank. Njihovi protagonisti, od katerih jih je le še peščica aktivnih v političnem življenju, so povzročili premik iz totalitarne, avtokratske države v svobodno in demokratično državo. Danes pa od ideoloških vnukov in nečakov komunističnega totalitarizma poslušamo svarila pred avtokratsko oblastjo sedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Ob teh ideoloških nebulozah si zastavimo nekaj vprašanja: kdo je koga zaprl, jugoslovanska armada četverico, med njimi Janšo, ali četverica JLA? Kdo je koga napadel, JLA Slovenijo ali Janša in Krkovič s slovensko vojsko komunistično Jugoslavijo? Kdo nam je priboril svobodo in demokracijo, komunistična partija Jugoslavije in Slovenije ali politične stranke DEMOSA? Od pravilnih odgovorov na ta vprašanja je popolnoma jasno, kdo je zgodovinski in genetski nosilec avtokratskega in diktatorskega sistema in kdo je njegov nasprotnik. Omejevanje svobode gibanja in druženja je v službi varovanja človeških življenj. Vsak agresor streže po življenjih. Vsaka dobra in poštena oblast pa naredi vse, da jih zavaruje. Po vojni s kakršnim koli agresorjem, je mogoče uveljaviti svobodo, če so ljudje preživeli, če ne, jim tudi svoboda ne koristi nič. Tokrat imamo opravka s čudnim in po svoje zanimivim pojavom. Še vedno ne vemo, od kot virus prihaja in ali prihaja sam od sebe ali je bil namerno sprožen. Vprašanje je, ali bomo to sploh kdaj vedeli. Vemo pa nekaj, da je najprej pobijal na Kitajskem in da Kitajska sedaj na veliko služi z vsemi protivirusnimi zaščitnimi sredstvi. Zanimivo, da je tudi tako razvpita donacija s Čeferinovo pomočjo prišla iz Kitajske. Od kitajskega komunističnega tajkuna. To, da nam tajkun nekaj podari je izpadlo kot največja dobrodelna akcija v novejši zgodovini, to pa, da je Toninova mama zaposlena v podjetju, ki bi naj izdelovalo zaščitne maske za slovenske potrebe, pa je razglašeno malo da ne, za vojno dobičkarstvo. Kje so Mesec in njegovi, da niso gospodu Čeferinu postavili vprašanje, od kot mu obraz, da sprejema donacijo od tajkuna iz totalitarne, torej avtokratske države? Mar ne bi bilo bolje žrtvovati nekaj primerkov lastnega naroda, kakor se spečati s tem komunističnim kapitalistom. Po tej logiki je tudi bolje žrtvovati življenjske razmere na naši južni meji, kakor pa okrepiti sodelovanje slovenske vojske s policijo. Gre za ono, že znano in zgodovinsko preverjeno logiko, da ima revolucija prednost pred življenji ljudi, pa naj bo brat ali sestra po krvi. A ne dovolimo si zagreniti, ne velikonočnih praznikov, ne obletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev od tistih, ki so svoj credo položili v rdečo zvezdo. Jezus je Davidovo zvezdo zamenjal s križem. Mi smo rdečo zvezdo zamenjali s Triglavom. Kljub karanteni in Janševi »avtokraciji« smo svobodni in živimo v demokraciji, ki je do vseh zvezd tolerantna, kdaj tudi preveč in neupravičeno. Eno pa je gotovo, brez sedanje vlade in njenih ekspresnih ukrepov, bi imeli danes več mrtvih. Kako je bilo rečeno na procesu proti Jezusu: nekdo mora umreti za narod, bolje eden kot vsi, bolje Jezus kot Baraba. Ampak Jezus je vstal in živi. Kje pa je Baraba?
VEČ ...|8. 4. 2020
Jezus je vstal in živi
Tisti, ki pravijo, da v dvatisočletni zgodovini krščanstva, še ni bilo take Velike noči, nimajo čisto prav. Prva Velika noč, verjetno najpomembnejša, se je odvijala v podobnih okoliščinah. Za vse naslednje nimamo natančnih poročil. Jezus na Veliki četrtek gre v osamitev na Oljsko goro. Bolj ko se bliža trenutek križanja, manj učencev je ob njem. Tudi ob praznem grobu ni nobenega navala množic. Najprej je tu peščica žena in za tem dva apostola. Po vstajenju, ko se Jezus prikazuje ženam in apostolom, med njimi ni fizičnega stika. Izjema je Tomaž, ki se sme dotakniti Jezusovih ran. Več dogodkov, ki opisujejo Jezusovo trpljenje in vstajenje, se dogaja v osami, nevidno očem, danes bi rekli kameram. Letošnja Velika noč nas tako približuje njenemu izvornemu dogajanju. To, česar ne bo zaradi virusa, je prisotnost pri liturgiji in etnografskih običajih. Drugače rečeno, celotna kulturna kulisa Velike noči odpade. Mnogi bodo to pogrešali za to, ker je človek simbolno bitje in potrebuje običaje, ki ga spominjajo na velikonočne dogodke. Težje bo tistim, ki so za te praznike potovali po svetu in uživali življenje kot turisti ali rekreativci. Ki so si izdelali svoje simbole verovanja, do katerih lahko prideš z denarjem in drugimi sodobnimi sredstvi potrošniške kulture. Nekateri, ki imajo svobodo za svojega malika, nam v zadnjih tednih hitijo dopovedovati, da korona epidemija predstavlja nevarnost za uveljavljanje avtokratskega in vojaškega režima. Razprava ne gre v smeri, katera vrednota je bolj temeljna, ali življenje ali svoboda, ampak v smeri politične ideologije, ki se je iz levičarskega totalitarizma prelevila v levičarski anarhizem. Anarhistom je tuja vsaka oblast, samo njihova lastna ne. Na današnji dan, 8. aprila 1990, pred tridesetimi leti smo imeli prve svobodne in demokratične volitve po letu 1945. Ali kakor je dejal dr. Lovro Šturm, bile so svobodne in demokratične, ne pa poštene. Da smo prišli do teh volitev, je bila v celoti zasluga novo nastalih političnih strank. Njihovi protagonisti, od katerih jih je le še peščica aktivnih v političnem življenju, so povzročili premik iz totalitarne, avtokratske države v svobodno in demokratično državo. Danes pa od ideoloških vnukov in nečakov komunističnega totalitarizma poslušamo svarila pred avtokratsko oblastjo sedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Ob teh ideoloških nebulozah si zastavimo nekaj vprašanja: kdo je koga zaprl, jugoslovanska armada četverico, med njimi Janšo, ali četverica JLA? Kdo je koga napadel, JLA Slovenijo ali Janša in Krkovič s slovensko vojsko komunistično Jugoslavijo? Kdo nam je priboril svobodo in demokracijo, komunistična partija Jugoslavije in Slovenije ali politične stranke DEMOSA? Od pravilnih odgovorov na ta vprašanja je popolnoma jasno, kdo je zgodovinski in genetski nosilec avtokratskega in diktatorskega sistema in kdo je njegov nasprotnik. Omejevanje svobode gibanja in druženja je v službi varovanja človeških življenj. Vsak agresor streže po življenjih. Vsaka dobra in poštena oblast pa naredi vse, da jih zavaruje. Po vojni s kakršnim koli agresorjem, je mogoče uveljaviti svobodo, če so ljudje preživeli, če ne, jim tudi svoboda ne koristi nič. Tokrat imamo opravka s čudnim in po svoje zanimivim pojavom. Še vedno ne vemo, od kot virus prihaja in ali prihaja sam od sebe ali je bil namerno sprožen. Vprašanje je, ali bomo to sploh kdaj vedeli. Vemo pa nekaj, da je najprej pobijal na Kitajskem in da Kitajska sedaj na veliko služi z vsemi protivirusnimi zaščitnimi sredstvi. Zanimivo, da je tudi tako razvpita donacija s Čeferinovo pomočjo prišla iz Kitajske. Od kitajskega komunističnega tajkuna. To, da nam tajkun nekaj podari je izpadlo kot največja dobrodelna akcija v novejši zgodovini, to pa, da je Toninova mama zaposlena v podjetju, ki bi naj izdelovalo zaščitne maske za slovenske potrebe, pa je razglašeno malo da ne, za vojno dobičkarstvo. Kje so Mesec in njegovi, da niso gospodu Čeferinu postavili vprašanje, od kot mu obraz, da sprejema donacijo od tajkuna iz totalitarne, torej avtokratske države? Mar ne bi bilo bolje žrtvovati nekaj primerkov lastnega naroda, kakor se spečati s tem komunističnim kapitalistom. Po tej logiki je tudi bolje žrtvovati življenjske razmere na naši južni meji, kakor pa okrepiti sodelovanje slovenske vojske s policijo. Gre za ono, že znano in zgodovinsko preverjeno logiko, da ima revolucija prednost pred življenji ljudi, pa naj bo brat ali sestra po krvi. A ne dovolimo si zagreniti, ne velikonočnih praznikov, ne obletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev od tistih, ki so svoj credo položili v rdečo zvezdo. Jezus je Davidovo zvezdo zamenjal s križem. Mi smo rdečo zvezdo zamenjali s Triglavom. Kljub karanteni in Janševi »avtokraciji« smo svobodni in živimo v demokraciji, ki je do vseh zvezd tolerantna, kdaj tudi preveč in neupravičeno. Eno pa je gotovo, brez sedanje vlade in njenih ekspresnih ukrepov, bi imeli danes več mrtvih. Kako je bilo rečeno na procesu proti Jezusu: nekdo mora umreti za narod, bolje eden kot vsi, bolje Jezus kot Baraba. Ampak Jezus je vstal in živi. Kje pa je Baraba?

Dr. Ivan Štuhec

časnikkomentarkoronavirusivan štuheccerkev

Ostanimo povezani

VEČ ...|7. 4. 2020
Martin Golob: Vam povem, velika noč BO!

»Glavno se bo zgodilo! Jezus bo vstal in nam vsem pokazal, kako ljubezen odpira grobove smrti. Odrešeni smo tudi znotraj svojih domov. Bo, boste videli.« Tako nas je v rubriki »Ostanimo povezano občestvo – pozdravi naših duhovnikov«, nagovoril župnik v Srednji vasi v Bohinju Martin Golob.

Martin Golob: Vam povem, velika noč BO!

»Glavno se bo zgodilo! Jezus bo vstal in nam vsem pokazal, kako ljubezen odpira grobove smrti. Odrešeni smo tudi znotraj svojih domov. Bo, boste videli.« Tako nas je v rubriki »Ostanimo povezano občestvo – pozdravi naših duhovnikov«, nagovoril župnik v Srednji vasi v Bohinju Martin Golob.

duhovnost

Ostanimo povezani

Martin Golob: Vam povem, velika noč BO!
»Glavno se bo zgodilo! Jezus bo vstal in nam vsem pokazal, kako ljubezen odpira grobove smrti. Odrešeni smo tudi znotraj svojih domov. Bo, boste videli.« Tako nas je v rubriki »Ostanimo povezano občestvo – pozdravi naših duhovnikov«, nagovoril župnik v Srednji vasi v Bohinju Martin Golob.
VEČ ...|7. 4. 2020
Martin Golob: Vam povem, velika noč BO!
»Glavno se bo zgodilo! Jezus bo vstal in nam vsem pokazal, kako ljubezen odpira grobove smrti. Odrešeni smo tudi znotraj svojih domov. Bo, boste videli.« Tako nas je v rubriki »Ostanimo povezano občestvo – pozdravi naših duhovnikov«, nagovoril župnik v Srednji vasi v Bohinju Martin Golob.

Marjan Bunič

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|7. 4. 2020
Ni treba čakati

Jezus je odgovoril: Svoje življenje daš zame? Resnično, resnično, povem ti: Petelin ne bo zapel, preden me trikrat ne zatajiš.

Ni treba čakati

Jezus je odgovoril: Svoje življenje daš zame? Resnično, resnično, povem ti: Petelin ne bo zapel, preden me trikrat ne zatajiš.

duhovnost

Duhovna misel

Ni treba čakati
Jezus je odgovoril: Svoje življenje daš zame? Resnično, resnično, povem ti: Petelin ne bo zapel, preden me trikrat ne zatajiš.
VEČ ...|7. 4. 2020
Ni treba čakati
Jezus je odgovoril: Svoje življenje daš zame? Resnično, resnično, povem ti: Petelin ne bo zapel, preden me trikrat ne zatajiš.

Gregor Čušin

duhovnost

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|6. 4. 2020
S pesmijo v predvelikonočni čas

V velikonočnem času, času premišljevanj in molitev, so se na Slovenskem pele rožnovenske pesmi. S postnimi napevi, ki so polni svetopisemskih pogledov na Jezusovo trpljenje in Marijino svetost, ter pripovednimi pesmimi, bomo pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

S pesmijo v predvelikonočni čas

V velikonočnem času, času premišljevanj in molitev, so se na Slovenskem pele rožnovenske pesmi. S postnimi napevi, ki so polni svetopisemskih pogledov na Jezusovo trpljenje in Marijino svetost, ter pripovednimi pesmimi, bomo pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

S pesmijo v predvelikonočni čas
V velikonočnem času, času premišljevanj in molitev, so se na Slovenskem pele rožnovenske pesmi. S postnimi napevi, ki so polni svetopisemskih pogledov na Jezusovo trpljenje in Marijino svetost, ter pripovednimi pesmimi, bomo pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|6. 4. 2020
S pesmijo v predvelikonočni čas
V velikonočnem času, času premišljevanj in molitev, so se na Slovenskem pele rožnovenske pesmi. S postnimi napevi, ki so polni svetopisemskih pogledov na Jezusovo trpljenje in Marijino svetost, ter pripovednimi pesmimi, bomo pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Duhovna misel

VEČ ...|6. 4. 2020
Dati vse

Tedaj je Marija vzela funt dragocenega dišavnega olja iz pristne narde, mazilila Jezusu noge in mu noge obrisala s svojimi lasmi.

Dati vse

Tedaj je Marija vzela funt dragocenega dišavnega olja iz pristne narde, mazilila Jezusu noge in mu noge obrisala s svojimi lasmi.

duhovnost

Duhovna misel

Dati vse
Tedaj je Marija vzela funt dragocenega dišavnega olja iz pristne narde, mazilila Jezusu noge in mu noge obrisala s svojimi lasmi.
VEČ ...|6. 4. 2020
Dati vse
Tedaj je Marija vzela funt dragocenega dišavnega olja iz pristne narde, mazilila Jezusu noge in mu noge obrisala s svojimi lasmi.

Gregor Čušin

duhovnost

O klasiki drugače

VEČ ...|5. 4. 2020
Tri evharistične pesmi in maša v čast sveti Trojici W. A. Mozarta.

V oddaji O klasiki drugače smo predstavili tri zborovske evharistične pesmi (Tu v kruhu vse svetosti, Usmiljeni Jezus, Velik je ta zakrament), v drugem delu pa poslušali mašo v čast sveti Trojici W. A. Mozarta.

Tri evharistične pesmi in maša v čast sveti Trojici W. A. Mozarta.

V oddaji O klasiki drugače smo predstavili tri zborovske evharistične pesmi (Tu v kruhu vse svetosti, Usmiljeni Jezus, Velik je ta zakrament), v drugem delu pa poslušali mašo v čast sveti Trojici W. A. Mozarta.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Tri evharistične pesmi in maša v čast sveti Trojici W. A. Mozarta.
V oddaji O klasiki drugače smo predstavili tri zborovske evharistične pesmi (Tu v kruhu vse svetosti, Usmiljeni Jezus, Velik je ta zakrament), v drugem delu pa poslušali mašo v čast sveti Trojici W. A. Mozarta.
VEČ ...|5. 4. 2020
Tri evharistične pesmi in maša v čast sveti Trojici W. A. Mozarta.
V oddaji O klasiki drugače smo predstavili tri zborovske evharistične pesmi (Tu v kruhu vse svetosti, Usmiljeni Jezus, Velik je ta zakrament), v drugem delu pa poslušali mašo v čast sveti Trojici W. A. Mozarta.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Duhovni nagovor

VEČ ...|5. 4. 2020
Cvetna nedelja

Jezus svoje učence vabi, naj vsak dan za njim nosijo svoj križ. Učenec nosi svoj križ, dokler križ ni pretežak. Ko pa postane pretežak, nosi križ učenca.Duhovni nagovor je pripravil koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak.

Cvetna nedelja

Jezus svoje učence vabi, naj vsak dan za njim nosijo svoj križ. Učenec nosi svoj križ, dokler križ ni pretežak. Ko pa postane pretežak, nosi križ učenca.Duhovni nagovor je pripravil koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak.

križduhovnost

Duhovni nagovor

Cvetna nedelja
Jezus svoje učence vabi, naj vsak dan za njim nosijo svoj križ. Učenec nosi svoj križ, dokler križ ni pretežak. Ko pa postane pretežak, nosi križ učenca.Duhovni nagovor je pripravil koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak.
VEČ ...|5. 4. 2020
Cvetna nedelja
Jezus svoje učence vabi, naj vsak dan za njim nosijo svoj križ. Učenec nosi svoj križ, dokler križ ni pretežak. Ko pa postane pretežak, nosi križ učenca.Duhovni nagovor je pripravil koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak.

Jurij Bizjak

križduhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|4. 4. 2020
Samoumevno.

Iskali so torej Jezusa in se med seboj pogovarjali, ko so bili v templju: Kaj se vam zdi? Ali ne bo prišel na praznik? (Jn 11, 56)

Samoumevno.

Iskali so torej Jezusa in se med seboj pogovarjali, ko so bili v templju: Kaj se vam zdi? Ali ne bo prišel na praznik? (Jn 11, 56)

duhovnost

Duhovna misel

Samoumevno.
Iskali so torej Jezusa in se med seboj pogovarjali, ko so bili v templju: Kaj se vam zdi? Ali ne bo prišel na praznik? (Jn 11, 56)
VEČ ...|4. 4. 2020
Samoumevno.
Iskali so torej Jezusa in se med seboj pogovarjali, ko so bili v templju: Kaj se vam zdi? Ali ne bo prišel na praznik? (Jn 11, 56)

Gregor Čušin

duhovnost

Komentar Družina

VEČ ...|2. 4. 2020
P. dr. Edvard Kovač: Hozana, Hozana!

»Hozana, hozana« so ob Jezusovem prihodu v Jeruzalem vzklikali njegovi rojaki. Hozana, ti, ki si rešitelj Izraela!

P. dr. Edvard Kovač: Hozana, Hozana!

»Hozana, hozana« so ob Jezusovem prihodu v Jeruzalem vzklikali njegovi rojaki. Hozana, ti, ki si rešitelj Izraela!

družbaduhovnostkomentar

Komentar Družina

P. dr. Edvard Kovač: Hozana, Hozana!
»Hozana, hozana« so ob Jezusovem prihodu v Jeruzalem vzklikali njegovi rojaki. Hozana, ti, ki si rešitelj Izraela!
VEČ ...|2. 4. 2020
P. dr. Edvard Kovač: Hozana, Hozana!
»Hozana, hozana« so ob Jezusovem prihodu v Jeruzalem vzklikali njegovi rojaki. Hozana, ti, ki si rešitelj Izraela!

Edvard Kovač

družbaduhovnostkomentar

Duhovna misel

VEČ ...|2. 4. 2020
Se spomnite, kaj je rekel?

Tedaj so pograbili kamne, da bi jih vrgli vanj; Jezus pa se je skril in odšel iz templja. (Jn 8, 59)

Se spomnite, kaj je rekel?

Tedaj so pograbili kamne, da bi jih vrgli vanj; Jezus pa se je skril in odšel iz templja. (Jn 8, 59)

duhovnost

Duhovna misel

Se spomnite, kaj je rekel?
Tedaj so pograbili kamne, da bi jih vrgli vanj; Jezus pa se je skril in odšel iz templja. (Jn 8, 59)
VEČ ...|2. 4. 2020
Se spomnite, kaj je rekel?
Tedaj so pograbili kamne, da bi jih vrgli vanj; Jezus pa se je skril in odšel iz templja. (Jn 8, 59)

Gregor Čušin

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|1. 4. 2020
Smo že tam

Tedaj je Jezus govoril Judom, ki so verovali vanj: Če ostanete v moji besedi, ste resnično moji učenci, in spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila. (Jn 8, 31-32)

Smo že tam

Tedaj je Jezus govoril Judom, ki so verovali vanj: Če ostanete v moji besedi, ste resnično moji učenci, in spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila. (Jn 8, 31-32)

duhovnost

Duhovna misel

Smo že tam
Tedaj je Jezus govoril Judom, ki so verovali vanj: Če ostanete v moji besedi, ste resnično moji učenci, in spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila. (Jn 8, 31-32)
VEČ ...|1. 4. 2020
Smo že tam
Tedaj je Jezus govoril Judom, ki so verovali vanj: Če ostanete v moji besedi, ste resnično moji učenci, in spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila. (Jn 8, 31-32)

Gregor Čušin

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|30. 3. 2020
In je šla.

In Jezus ji je rekel: Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne gréši več. (Jn 8, 11)

In je šla.

In Jezus ji je rekel: Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne gréši več. (Jn 8, 11)

duhovnost

Duhovna misel

In je šla.
In Jezus ji je rekel: Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne gréši več. (Jn 8, 11)
VEČ ...|30. 3. 2020
In je šla.
In Jezus ji je rekel: Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne gréši več. (Jn 8, 11)

Gregor Čušin

duhovnost

O klasiki drugače

VEČ ...|29. 3. 2020
Razlaga treh postnih pesmi in zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

V ponovljeni oddaji O klasiki drugače smo poslušali razlago treh postnih pesmi, (O grešna stvar, le premišljuj; Oh prizanesi in Milo dobri Jezus prosi), v drugem delu pa še zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

Razlaga treh postnih pesmi in zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

V ponovljeni oddaji O klasiki drugače smo poslušali razlago treh postnih pesmi, (O grešna stvar, le premišljuj; Oh prizanesi in Milo dobri Jezus prosi), v drugem delu pa še zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga treh postnih pesmi in zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.
V ponovljeni oddaji O klasiki drugače smo poslušali razlago treh postnih pesmi, (O grešna stvar, le premišljuj; Oh prizanesi in Milo dobri Jezus prosi), v drugem delu pa še zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.
VEČ ...|29. 3. 2020
Razlaga treh postnih pesmi in zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.
V ponovljeni oddaji O klasiki drugače smo poslušali razlago treh postnih pesmi, (O grešna stvar, le premišljuj; Oh prizanesi in Milo dobri Jezus prosi), v drugem delu pa še zadnji del pasijona po Janezu skladatelja Gottfrieda Augusta Homiliusa.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Duhovni nagovor

VEČ ...|29. 3. 2020
5. postna, ali tiha nedelja

Jezus je sicer dopustil smrti vso moč, da z boleznimi, pa naj bo to rak, Korona virus, kap, ali kaj drugega, izniči vse kar je živega na tem svetu. Toda s tem je smrt izničila tudi sebe. Reši nas nekega omejenega načina bivanja in nas odpre za neprimerno lepše obzorje.Duhovni nagovor je pripravil novomeški škof Andrej Glavan.

5. postna, ali tiha nedelja

Jezus je sicer dopustil smrti vso moč, da z boleznimi, pa naj bo to rak, Korona virus, kap, ali kaj drugega, izniči vse kar je živega na tem svetu. Toda s tem je smrt izničila tudi sebe. Reši nas nekega omejenega načina bivanja in nas odpre za neprimerno lepše obzorje.Duhovni nagovor je pripravil novomeški škof Andrej Glavan.

duhovnostsmrtvečno življenjeminljivost

Duhovni nagovor

5. postna, ali tiha nedelja
Jezus je sicer dopustil smrti vso moč, da z boleznimi, pa naj bo to rak, Korona virus, kap, ali kaj drugega, izniči vse kar je živega na tem svetu. Toda s tem je smrt izničila tudi sebe. Reši nas nekega omejenega načina bivanja in nas odpre za neprimerno lepše obzorje.Duhovni nagovor je pripravil novomeški škof Andrej Glavan.
VEČ ...|29. 3. 2020
5. postna, ali tiha nedelja
Jezus je sicer dopustil smrti vso moč, da z boleznimi, pa naj bo to rak, Korona virus, kap, ali kaj drugega, izniči vse kar je živega na tem svetu. Toda s tem je smrt izničila tudi sebe. Reši nas nekega omejenega načina bivanja in nas odpre za neprimerno lepše obzorje.Duhovni nagovor je pripravil novomeški škof Andrej Glavan.

Andrej Glavan

duhovnostsmrtvečno življenjeminljivost

Sveta maša

VEČ ...|28. 3. 2020
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev sester klaris iz Nazarij

Konventna maša iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev desetke in litanij Jezusovega trplenja, ki smo jih molili s sestrami klarisami iz Nazarij.

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev sester klaris iz Nazarij

Konventna maša iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev desetke in litanij Jezusovega trplenja, ki smo jih molili s sestrami klarisami iz Nazarij.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev sester klaris iz Nazarij
Konventna maša iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev desetke in litanij Jezusovega trplenja, ki smo jih molili s sestrami klarisami iz Nazarij.
VEČ ...|28. 3. 2020
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev sester klaris iz Nazarij
Konventna maša iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev desetke in litanij Jezusovega trplenja, ki smo jih molili s sestrami klarisami iz Nazarij.

Radio Ognjišče

duhovnost

Sveta maša

VEČ ...|27. 3. 2020
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev sestr Klaris iz Nazarij

Konventna maša iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev desetke in litanij Jezusovega trplenja, ki smo jih molili s sestrami klarisami iz Nazarij.

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev sestr Klaris iz Nazarij

Konventna maša iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev desetke in litanij Jezusovega trplenja, ki smo jih molili s sestrami klarisami iz Nazarij.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev sestr Klaris iz Nazarij
Konventna maša iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev desetke in litanij Jezusovega trplenja, ki smo jih molili s sestrami klarisami iz Nazarij.
VEČ ...|27. 3. 2020
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev sestr Klaris iz Nazarij
Konventna maša iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev desetke in litanij Jezusovega trplenja, ki smo jih molili s sestrami klarisami iz Nazarij.

Radio Ognjišče

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|24. 3. 2020
Da. Prosim!

Tam pa je bil neki človek, ki je bil bolan osemintrideset let. Jezus ga je videl, kako leži, in ker je vedel, da je že dolgo bolan, mu je rekel: Bi rad ozdravel? Bolnik mu je odgovoril: Gospod, nimam človeka, ki bi me dal v kopel, kadar se voda vzburka. (Jn 5, 5 – 7)

Da. Prosim!

Tam pa je bil neki človek, ki je bil bolan osemintrideset let. Jezus ga je videl, kako leži, in ker je vedel, da je že dolgo bolan, mu je rekel: Bi rad ozdravel? Bolnik mu je odgovoril: Gospod, nimam človeka, ki bi me dal v kopel, kadar se voda vzburka. (Jn 5, 5 – 7)

duhovnost

Duhovna misel

Da. Prosim!
Tam pa je bil neki človek, ki je bil bolan osemintrideset let. Jezus ga je videl, kako leži, in ker je vedel, da je že dolgo bolan, mu je rekel: Bi rad ozdravel? Bolnik mu je odgovoril: Gospod, nimam človeka, ki bi me dal v kopel, kadar se voda vzburka. (Jn 5, 5 – 7)
VEČ ...|24. 3. 2020
Da. Prosim!
Tam pa je bil neki človek, ki je bil bolan osemintrideset let. Jezus ga je videl, kako leži, in ker je vedel, da je že dolgo bolan, mu je rekel: Bi rad ozdravel? Bolnik mu je odgovoril: Gospod, nimam človeka, ki bi me dal v kopel, kadar se voda vzburka. (Jn 5, 5 – 7)

Gregor Čušin

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|23. 3. 2020
Kot ta mož.

In v Kafarnaumu je bil neki kraljevi uradnik, ki je imel bolnega sina. Ko je slišal, da je prišel Jezus iz Judeje v Galilejo, se je odpravil k njemu in ga prosil, naj pride dol in mu ozdravi sina, ki že umira. Jezus mu je tedaj rekel: Če ne vidite znamenj in čudežev, ne verujete. Kraljevi uradnik pa mu je rekel: Gospod, stopi dol, preden moj otrok umre. Jezus mu je rekel: Pojdi, tvoj sin živi. Mož je veroval besedi, ki mu jo je rekel Jezus, in je odšel. (Jn 5, 46 – 50)

Kot ta mož.

In v Kafarnaumu je bil neki kraljevi uradnik, ki je imel bolnega sina. Ko je slišal, da je prišel Jezus iz Judeje v Galilejo, se je odpravil k njemu in ga prosil, naj pride dol in mu ozdravi sina, ki že umira. Jezus mu je tedaj rekel: Če ne vidite znamenj in čudežev, ne verujete. Kraljevi uradnik pa mu je rekel: Gospod, stopi dol, preden moj otrok umre. Jezus mu je rekel: Pojdi, tvoj sin živi. Mož je veroval besedi, ki mu jo je rekel Jezus, in je odšel. (Jn 5, 46 – 50)

duhovnost

Duhovna misel

Kot ta mož.
In v Kafarnaumu je bil neki kraljevi uradnik, ki je imel bolnega sina. Ko je slišal, da je prišel Jezus iz Judeje v Galilejo, se je odpravil k njemu in ga prosil, naj pride dol in mu ozdravi sina, ki že umira. Jezus mu je tedaj rekel: Če ne vidite znamenj in čudežev, ne verujete. Kraljevi uradnik pa mu je rekel: Gospod, stopi dol, preden moj otrok umre. Jezus mu je rekel: Pojdi, tvoj sin živi. Mož je veroval besedi, ki mu jo je rekel Jezus, in je odšel. (Jn 5, 46 – 50)
VEČ ...|23. 3. 2020
Kot ta mož.
In v Kafarnaumu je bil neki kraljevi uradnik, ki je imel bolnega sina. Ko je slišal, da je prišel Jezus iz Judeje v Galilejo, se je odpravil k njemu in ga prosil, naj pride dol in mu ozdravi sina, ki že umira. Jezus mu je tedaj rekel: Če ne vidite znamenj in čudežev, ne verujete. Kraljevi uradnik pa mu je rekel: Gospod, stopi dol, preden moj otrok umre. Jezus mu je rekel: Pojdi, tvoj sin živi. Mož je veroval besedi, ki mu jo je rekel Jezus, in je odšel. (Jn 5, 46 – 50)

Gregor Čušin

duhovnost

Priporočamo
|
Aktualno

Dogodki

VEČ ...|12. 4. 2020
Tradicionalna protipotresna pobožnost

Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

Tradicionalna protipotresna pobožnost

Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

Radio Ognjišče

duhovnost

Globine

VEČ ...|12. 5. 2020
O evangeliju po sv. Janezu

Torkat smo se srečali z Janezovim evangelijem, ki ga prebiramo v velikonočnem času. Že Cerkveni očetje so ga imenovali duhovni evangelij. Zanimalo nas je, zakaj in predvsem kako v njem iskati vzporednice s svojim duhovnim življenjem. Naš gost je bil duhovnik Janez Rus.

O evangeliju po sv. Janezu

Torkat smo se srečali z Janezovim evangelijem, ki ga prebiramo v velikonočnem času. Že Cerkveni očetje so ga imenovali duhovni evangelij. Zanimalo nas je, zakaj in predvsem kako v njem iskati vzporednice s svojim duhovnim življenjem. Naš gost je bil duhovnik Janez Rus.

Blaž Lesnik

duhovnostevangelijisv. Janez

Doživetja narave

VEČ ...|22. 5. 2020
O biodiverziteti z mag. Teom Hrvojem Oršaničem

Konec maja obeležujemo pomembne okoljske dneve. Ker smo v jubilejnem letu okoljevarstva pri nas, saj je januarja minilo 100 let od prve pobude za organizirano varstvo slovenske narave, smo v oddajo Doživetja narave povabili direktorja Zavoda za varstvo narave mag. Tea Hrvoja Oršaniča.

O biodiverziteti z mag. Teom Hrvojem Oršaničem

Konec maja obeležujemo pomembne okoljske dneve. Ker smo v jubilejnem letu okoljevarstva pri nas, saj je januarja minilo 100 let od prve pobude za organizirano varstvo slovenske narave, smo v oddajo Doživetja narave povabili direktorja Zavoda za varstvo narave mag. Tea Hrvoja Oršaniča.

Blaž Lesnik

naravabiotska pestrostdan parkovnaravovarstvoekologija

Za življenje

VEČ ...|23. 5. 2020
O doživljanju časa svetovne epidemije

Z gostom Karlom Gržanom smo se pogovarjali o tem kako smo doživljali »čas odmika«, katera spoznanja smo pridobili, predvsem pa kaj nam je dajalo in nam še daje notranjo moč in oporo. V oddaji so s klici sodelovali tudi poslušalci.

O doživljanju časa svetovne epidemije

Z gostom Karlom Gržanom smo se pogovarjali o tem kako smo doživljali »čas odmika«, katera spoznanja smo pridobili, predvsem pa kaj nam je dajalo in nam še daje notranjo moč in oporo. V oddaji so s klici sodelovali tudi poslušalci.

Mateja Feltrin Novljan

družbakoronaviruspogovorklepet

Pogovor o

VEČ ...|20. 5. 2020
Korona pastorala

Kako obnoviti pastoralno življenje v župnijah, ki je v času epidemije precej zastalo in kaj smo se v tednih, ko smo bili podvrženi številnim ukrepom, naučili? O tem smo razmišljali v tokratni oddaji »Pogovor o«. Sodelovala sta župnik župnije Dol Sv. Marjeta, obenem dekan dekanije Ljubljana - Moste Alojz Grebenc in župnik v Šmartnem pod Šmarno goro Sebastjan Likar.

Korona pastorala

Kako obnoviti pastoralno življenje v župnijah, ki je v času epidemije precej zastalo in kaj smo se v tednih, ko smo bili podvrženi številnim ukrepom, naučili? O tem smo razmišljali v tokratni oddaji »Pogovor o«. Sodelovala sta župnik župnije Dol Sv. Marjeta, obenem dekan dekanije Ljubljana - Moste Alojz Grebenc in župnik v Šmartnem pod Šmarno goro Sebastjan Likar.

Tone Gorjup

koronaviruspogovor

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|27. 5. 2020
Izziv za otroke

Dedku se je zdravstveno stanje začelo izboljševati, vendar je bila pot do okrevanja in popolnega zdravja še dolga. Babi je sklenila, da bodo v družini opravili devetdnevnico za njegovo zdravje. To je bil za otroke velik izziv.

Izziv za otroke

Dedku se je zdravstveno stanje začelo izboljševati, vendar je bila pot do okrevanja in popolnega zdravja še dolga. Babi je sklenila, da bodo v družini opravili devetdnevnico za njegovo zdravje. To je bil za otroke velik izziv.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|27. 5. 2020
Teden gozdov - letošnji izpostavlja skrb in upoštevanje gozdnega bontona

Že tradicionalno je zadnji teden v maju teden gozdov. Letošnji izpostavlja skrb in upoštevanje gozdnega bontona in na ZGS skupaj z ostalimi organizacijami, ki pri obeležitvi vsako leto sodelujejo, posebej poudarjajo da se mora vsak obiskovalec gozdov zavedati, da je v gozdu gost in se mora temu primerno tudi obnašati.

Teden gozdov - letošnji izpostavlja skrb in upoštevanje gozdnega bontona

Že tradicionalno je zadnji teden v maju teden gozdov. Letošnji izpostavlja skrb in upoštevanje gozdnega bontona in na ZGS skupaj z ostalimi organizacijami, ki pri obeležitvi vsako leto sodelujejo, posebej poudarjajo da se mora vsak obiskovalec gozdov zavedati, da je v gozdu gost in se mora temu primerno tudi obnašati.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|27. 5. 2020
Monika Mohar: Rožice sadimo da bodo razveseljevale nas, ne zaradi sosedov!

Pred nami so še zadnji majski dnevi, ki bi jih lahko zamenjali tudi z aprilskimi, saj se hitro izmenjuje dež in sonce, pa tudi temperature so kar nizke. Na kaj biti pozoren, kako dobro poskrbeti za cvetje in seveda na mnoga druga vaša vprašanja s področja vzgoje cvetja je v današnji Svetovalnici odgovarjala Monika Mohar iz vrtnarstva Hortika iz Goričan pri Medvodah.

Monika Mohar: Rožice sadimo da bodo razveseljevale nas, ne zaradi sosedov!

Pred nami so še zadnji majski dnevi, ki bi jih lahko zamenjali tudi z aprilskimi, saj se hitro izmenjuje dež in sonce, pa tudi temperature so kar nizke. Na kaj biti pozoren, kako dobro poskrbeti za cvetje in seveda na mnoga druga vaša vprašanja s področja vzgoje cvetja je v današnji Svetovalnici odgovarjala Monika Mohar iz vrtnarstva Hortika iz Goričan pri Medvodah.

Robert Božič

izobraževanjekmetijstvosvetovanjevrt

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|27. 5. 2020
Izziv za otroke

Dedku se je zdravstveno stanje začelo izboljševati, vendar je bila pot do okrevanja in popolnega zdravja še dolga. Babi je sklenila, da bodo v družini opravili devetdnevnico za njegovo zdravje. To je bil za otroke velik izziv.

Izziv za otroke

Dedku se je zdravstveno stanje začelo izboljševati, vendar je bila pot do okrevanja in popolnega zdravja še dolga. Babi je sklenila, da bodo v družini opravili devetdnevnico za njegovo zdravje. To je bil za otroke velik izziv.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Duhovna misel

VEČ ...|27. 5. 2020
Kot Jezus?

Kakor si mene poslal v svet, sem tudi jaz nje poslal v svet.(Jn 17, 18)

Kot Jezus?

Kakor si mene poslal v svet, sem tudi jaz nje poslal v svet.(Jn 17, 18)

Gregor Čušin

duhovnost