Tvoja vera te bo rešila!

Jezus je tedaj obstal in rekel, naj ga pripeljejo k njemu. Ko se je približal, ga je vprašal: Kaj hočeš, da ti storim? On pa je rekel: Gospod, da spregledam. (Lk 18, 41-41)

Kdaj pride?

Ko so farizeji vprašali Jezusa, kdaj pride Božje kraljestvo, jim je odgovoril: Božje kraljestvo ne pride tako, da bi zbujalo pozornost. (Lk 17, 20)

O evangelizaciji

»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

Kakšen zgled sem?

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Ni mogoče, da bi pohujšanje ne prišlo; toda gorjé temu, po komer pride! Bolje bi bilo zanj, da bi se mu obesil mlinski kamen na vrat in bi bil vržen v morje, kakor da bi pohujšal katerega teh malih. (Lk 17, 1-2)

Dvajset let posvetitev Jezusovemu in Marijinemu srcu

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji sta bila z nami dr. Alojz Snoj in zaslužni stiški opat p. Anton Nadrah. Z njima smo se ozrli v dvajsetletno zgodovino prizadevanj za posvetitev tako posameznikov in družin kot župnij in škofij Jezusovemu in Marijinemu srcu.

Gre za kuhinjo srca

Tisti čas je govoril Jezus prvaku med farizeji, kateri ga je bil povabil: Kadar napravljaš kosilo ali večerjo, ne vabi svojih prijateljev, ne svojih bratov ne sorodnikov ne bogatih sosedov. (Lk 14, 12)

Takšni ali drugačni Herodi

Tisto uro so pristopili k Jezusu nekateri farizeji in mu govorili: Odidi in umakni se od tod, Herod te hoče umoriti. (Lk 13, 31)

Božje kraljestvoje dejstvo

Tisti čas je Jezus govoril: Čému je podobno Božje kraljestvo in čému naj ga primerjam? (Lk 13, 18)

Móli! Kadarkoli in kjerkoli!

Tisti čas je šel Jezus na goro molit in je noč prečul v molitvi k Bogu. (Lk 6, 12)

Jezusov odgovor

Ta čas je bilo nekaj navzočih, ki so Jezusu poročali o Galilejcih, katerih kri je bil Pilat pomešal z njih daritvami. Odgovoril jim je: Ali mislite, da so bili ti Galilejci zato, ker jih je to trpljenje zadelo, večji grešniki ko vsi drugi Galilejci?  Ne, vam pravim. (Lk 13, 1-2)

Gospodov plamen

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Prišel sem, da ogenj vržem na zemljo, in kaj hočem? Da bi se že vnel! (Lk 12, 49)

Sv. Terezija Jezusova Avilska

Ko Jezus vstopi v naš dom

Ko je Jezus govoril, ga je neki farizej prosil, naj obeduje pri njem. Vstopil je in sédel k mizi. Ko je farizej to videl, se je začudil, da se pred kosilom ni umil. (Lk 11, 37-38)

Bodimo zbrana množica

Tisti čas je začel Jezus govoriti zbranim množicam. (Lk 11, 29)

Priča čudežem

Tisti čas je rekel Jezus: Gorje ti, Korozáin, gorje ti, Betsájda! Kajti ko bi se bili v Tiru in Sidonu zgodili čudeži, ki so se zgodili v vama, bi že zdavnaj sedela v raševini in pepelu in se spokorila. (Lk 10, 13)

Sv. Terezija Deteta Jezusa

Hecno. Logično. Pravično.

Tisti čas je slišal četrtni oblastnik Herod o vsem, kar se je godilo; bil je v skrbeh, ker so nekateri govorili, da je Janez Krstnik vstal od mrtvih …  In želel je videti Jezusa. (Lk 9, 7+9)

Sem Jezusov sodelavec?

Nič ne jemljite na pot, ne palice ne torbe ne kruha ne denarja; tudi ne imejte dveh oblek. In v katero koli hišo pridete, tam ostanite in od tam odhajajte. In kjer koli vas ne sprejmejo, pojdite iz tistega mesta in otresite prah s svojih nog v pričevanje zoper nje. (Lk 9, 3-5)

Ko bi prišel Jezus?

Jezus je hodil od mesta do mesta in od vasi do vasi in jih učil ter oznanjal Božje kraljestvo.  Z njim so bili dvanajsteri in nekatere žene, ki so bile ozdravljene od hudih duhov in bolezni. (Lk 8, 1)

Ne jokaj!

Ko se je približal mestnim vratom, glej, so nesli ven mrliča, edinega sina matere, ki je bila vdova; in z njo je bilo mnogo ljudi iz mesta. Ko jo je Jezus videl, se mu je v srce zasmilila in ji je rekel: Ne jokaj! (Lk 7, 12-13)

Občudujem vero!

Ko je Jezus to slišal, ga je občudoval; in obrnil se je ter možici, ki ga je spremljala, rekel: Povem vam, še v Izraelu nisem našel tolike vere. (Lk 7, 9)

O izpuščanju

Zakaj je včasih (ali vedno) tako težko nekaj izpustiti? Menda bo na oni svet vse nagrabljeno premoženje težko prinesti, a se ga kljub temu otepamo. Kot bogati mladenič, ki se je ob srečanju z Jezusom pohvalil, da izpolnjuje vse zapovedi, le bogastvu se ne bi odpovedal. Z nami je bil idrijski župnik Marko Rijavec.

Z besedo in dejanjem

V tistih dneh je šel Jezus na goro molit in je noč prečul v molitvi k Bogu. Ko se je zdanilo, je poklical svoje učence in si jih je izmed njih izbral dvanajst. (Lk 6, 12-13)

Vem, kdo si, Jezus

V shodnici je bil človek, ki je imel duha nečistega demona. Z močnim glasom je zavpil: Ej, kaj imamo s teboj, Jezus Nazarečan? Si nas prišel pokončat? Vem, kdo si: Sveti, Božji. (Lk 4, 33-34)

Jezusova logika ni človeška. Je Božja.

Vsakemu, ki ima, se bo dalo in bo imel obilo, tistemu, ki nima, se bo vzelo še to, kar ima! (Mt 25, 29)

Uganete? Veste? Poznate?

Natanael ga vpraša: Od kod me poznaš? Jezus mu odgovori: Preden te je Filip poklical, ko si bil pod smokvinim drevesom, sem te videl. (Jn 1, 48)

Ena sama zapoved_ ljubi!

Učenik, katera je največja zapoved v postavi? Jezus mu je odgovoril: Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe. (Mt 22, 36-39)

Hôdi za menoj!

Jezus mu je rekel: Ako hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih; potem pridi in hodi za menoj! Ko je mladenič slišal to besedo, je odšel žalosten; imel je namreč veliko premoženje. (Mt 19, 21-22)

Če bi vsi upoštevali te besede ...

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Ako greši tvoj brat zoper tebe, pojdi in ga posvári med štirimi očmi. (Mt 18, 15)

V kraljestvu je največji - kralj.

V tistem času so učenci pristopili k Jezusu in rekli: Kdo je največji v nebeškem kraljestvu? (Mt 18, 1)

Al mi smo pa romarji, romarce

Kakšno mesto zavzema Marija v pesemskem izročilu, kako je bila povezana z življenjem slovenskega ljudstva in na kakšen način je ljudska ustvarjalna domišljija upodobila Jezusovo mater razodevajo številni napevi o Mariji. Te so pred prihajajočim Marijinim praznikom zapele Mlade pevke AFS France Marolt iz Ljubljane

Tudi Jezus se je podvrgel davkariji

Ko so prišli v Kafarnaum, so k Petru pristopili tisti, ki so pobirali davek dveh drahem, in so rekli: Ali vaš učenik ne plačuje davka dveh drahem? (Mt 17, 24)

Tri evharistične pesmi in Čandoška himna G. F. Haendla.

Poslušali smo razlago treh evharističnih pesmi (in tudi poslušali dva posnetka: O, Jezus, sladki moj spomin in O kam Gospod), v drugem delu pa še uglasbitev prepesnjenega Psalma št. 27 z naslovom Gospod je moj pastir, ki ga je v zbirki Čandoških himen, izdal skladatelj Georg Friedrich Haendel.

Vsejati. Vsaditi. Ne obljubljati.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Resnično, resnično, povem vam: Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu. (Jn 12, 24)

Nešteto odgovorov. Le en pravilen.

Jezus jim reče: Kaj pa vi pravite, kdo sem? (Mt 16, 15)

Jezusova spremenitev na gori

Prepesnitve psalmov in osma himna iz zbirke Čandoških himen, Georga Friedricha Haendla.

Tokrat smo poslušali razlago prepesnitve psalmov, ter poslušali pesem O dobri Jezus, moje vse, v drugem delu pa osmo himno iz zbirke Čandoških himen, Georga Friedricha Haendla.

Anton Štrukelj: Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem?

S prof. Antonom Štrukljem smo se pogovarjali o prazniku Marijinega vnebovzetja. Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem - to so vprašanja, na katere smo iskali odgovore v radijski katehezi.

Dvomimo? Zaupamo? Verjamemo?

Tisti čas je prišel Jezus v svoj kraj in je ljudi učil v njih shodnici, da so strmeli in govorili: Od kod ima ta to modrost in te moči? Ali ni to tesarjev sin? (Mt 13, 54)

Sem ljuljka? Pšenični klas?

Potem ko je Jezus govoril v prilikah, je množice odpustil in šel v hišo. In prišli so k njemu njegovi učenci in rekli: Razloži nam priliko o ljuljki in njivi! (Mt 13, 36)

Evharistične pesmi in odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.

Mogočno se dvigni nam spev iz srca, je gotovo ena lepših evharističnih pesmi. Podrobno smo jo predstavili v tokratni oddaji, pa tudi pesmi Ljubi Jezus, tebi mi in Molite angeli. V drugem delu pa smo poslušali še zadnji del oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedricha Haendla.

Vrhunec poletja. Jezus. Morje.

Tisti dan je šel Jezus iz hiše in sedel ob morju. (Mt 13, 1)

In je tu. On. Videla ga je. Gledala ga je.

Ko je to izgovorila, se je obrnila in videla Jezusa, pa ni vedela, da je Jezus. Jezus ji reče: Žena, kaj jokaš? Koga iščeš? (Jn 20, 14-15)

Evharistične pesmi in odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.

V oddaji O klasiki drugače nadaljujemo s predstavitvijo evharističnih pesmi, Kralj neba je na oltarju, Jezus hoče v srce priti, Jezus, krasota angelska odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.

Je božja beseda naš vsakdanji kruh?

V tistem času je šel Jezus v soboto skozi setve, njegovi učenci pa so postali lačni in so začeli smukati klasje in jesti. Ko so farizeji to videli, so mu rekli: Glej, tvoji učenci delajo, kar ni dovoljeno delati v soboto. (Mt 12, 1-2)

Jezus vabi take, kot sva ti in jaz

Tisti čas je Jezus spregovoril: Pridite k meni vsi, kateri se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil. (Mt 11, 28)

Evharistične pesmi in odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.

Nadaljujemo s predstavitvijo evharističnih pesmi (K tebi, Jezus ljubeznivi, Globoko vsi se priklonimo), tokratni drugi del oddaje pa bo oblikoval odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.

Jezusova zapoved ljubezni do Boga in bližnjega

Verjela sta ... zaupala.

Ko je Jezus govoril, glej, pristopi neki načelnik, pade predenj in pravi: Moja hči je pravkar umrla. Toda pridi, položi roko nanjo in bo živela. Jezus vstane ter gre z njim in učenci ga spremljajo.In glej, žena, ki je na krvotoku trpela dvanajst let, je pristopila od zadaj in se dotaknila roba njegove obleke. Mislila si je namreč: Ako se dotaknem le njegove obleke, bom ozdravela. (Mt 9, 18-21)

Dr. Peter Lah: Bodimo usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne

Že samo ime pobude Dovolj.je nakazuje zadrego, določen paradoks. Dovolj je – in kljub temu še naprej govorimo o tem. Kako govoriti, ne da bi po nepotrebnem pogrevali, ne da bi povzročali nove travme? Mislim, da žrtve govorijo zato, ker so rane odprte. Ko me nekaj boli, je pogovor o tem lahko zdravilen. To je lahko spoved, psihoterapija, ali zaupan pogovor med prijatelji. Tako govorjenje je potrebno omogočiti in gojiti. Jezus je spodbujal in prakticiral tako govorjenje.Obstajajo tudi opazovalci, ki o tem govorijo zato, ker jim to vzbuja določeno zadovoljstvo. Naslajanje nad napakami in pregrehami bližnjega je verjetno staro toliko kot človeštvo. Taka je bila drhal, ki je pred Jezusa privlekla ubogo grešnico. Potem najdemo tiste, ki govorijo zato, ker želijo uveljaviti neki višji cilj. To so praviloma zelo ugledni in izobraženi ljudje. Zanje so žrtve samo sredstvo za dosego višjih ciljev – na primer za to, da se potepta osovraženo inštitucijo ali posameznika. Človek pomisli na farizeje iz Jezusovih prilik. Končno ne smemo pozabiti tistih, ki govorijo zato, da bi se stvari izboljšale. Škofje in dejansko vsi ljudje na vodilnih položajih se morajo ukvarjati s tem. Govorijo zato, da jutri o tem ne bo treba več govoriti.Ko se človek poglobi v pričevanja žrtev, postane očitno, da so bile dvakrat prizadete. Prvič, ko so bile zlorabljene s strani človeka, ki bi moral zanje skrbeti. To je lahko duhovnik, učitelj ali roditelj. Ta zloraba zaupanja in moči boli in še več, poškoduje samo srčiko človekove osebe. Drugič so bile zlorabljene v trenutku, ko nihče ni videl njihove bolečine, ko niso našle nikogar, kateremu bi lahko zaupale ali ki bi jih vzel zares. Trpeti je hudo. Trpeti sam je veliko hujše.Prišli smo do točke, ko žrtve lahko spregovorijo. To je dobro zanje in je dobro z tiste odgovorne osebe, ki lahko kaj storijo za to, da bo žrtev prejela potrebno pomoč, da bo storilec primerno kaznovan in da se preprečijo podobne zlorabe v prihodnosti, kolikor je to mogoče. Za inštitucijo in za njene člane je ta proces boleč in naporen, hkrati pa očiščuje. Zaupam, da je Cerkev že boljša in da bo še boljša. Upam, da bo proces čiščenja Cerkve pozitivno vplival na čiščenje v drugih okoljih, v katerih se po statistikah sodeč zgodi velika večina spolnih zlorab: v izobraževalnih inštitucijah in v družinah.V vseh teh, kot rečeno koristnih razpravah, pa kot kristjan pogrešam element, ki je po mojem ključen. To, da lahko spregovorimo o svojem trpljenju, je prvi korak. Ko mi storilec ali njegov nadrejeni prisluhne in ukrepa, se odpre priložnost za drugi in ključni korak, ki je sprava. Sprava je druga beseda za notranjo ozdravitev, ko se rana zaceli, ko travma izgubi svojo moč in lahko svobodno zadiham.Vsako govorjenje, kritiziranje in obtoževanje, ki nima za cilj spravo, je izguba časa ali še hujše, nujno povzroči nove travme. Lahko je brez empatije udrihati po človeku, ki ga ne poznaš in ki morda predstavlja inštitucijo, ki ti ni simpatična. Morda ne pomisliš, ali pa ti je vseeno, da lahko s tem nedolžnemu človeku delaš nepopravljivo škodo. Še manj se zavedaš, da s takim govorjenjem vzpostavljaš vzorec za ravnanje v drugih podobnih primerih. Vemo, da do večine zlorab pride doma in v šoli. Kako se boš počutil(a), ko se bo o tvojem sorodniku in prijatelju začelo na tak način, kot se danes govori o nekaterih duhovnikih?Usmiljenje do sebe in sočloveka, ki je osumljen zlorabe. Uprimo se skušnjavi, da bi človeka sežgali na ognju, preden smo se prepričali, da je kriv. V današnjih norih časih, ko ni več razlike med novinarstvom in propagando, med strokovnjakom in šarlatanom, ko naš “pametni” telefon zlahka postane orodje množičnega uničenja, se je toliko bolj nujno treba brzdati, da ne podivjamo in uničimo dobro ime človeka ali inštitucije. Bodite usmiljeni do sebe – si lahko predstavljate, kako se boste počutili, ko boste ugotovili, da ste sočloveku takole mimogrede uničili življenje? Bodite usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne. Predvsem pa bodite usmiljeni do škofov in predstojnikov.Škof ni superman, ki bi z rentgenskimi očmi videl v človekovo srce, in nima tajne policije za nadzor vsakega svojega duhovnika, dan in noč, sedem dni na teden. Tako kot večina nas, ki smo starejši od 50 let, so tudi škofje slabo usposobljeni za ravnanje v primeru spolnih zlorab. Zdaj se morajo/moramo na hitro učiti, kako jih prepoznati in ukrepati. Prepričan sem, da si tudi škofje iskreno želijo, da pomagajo žrtvam in omejijo greh in zločin spolnih zlorab. Kdor si prizadeva za ta cilj, jih bo kritiziral z usmiljenjem, predvsem pa jim bo pomagal, da postanejo boljši. Kdor jih nasprotno kritizira s sovraštvom ali iz škodoželjnosti, pa nič ne doprinese k temu, da bi bilo manj zlorab. Prej nasprotno.