Via positiva

VEČ ...|9. 7. 2020
V istih čevljih, v krušni zgodbi in na Caminu

Oče in sin, Tomaž in Peter Blatnik sta iskreno spregovorila o pasteh podjetništva, tudi o tem, kako se po porazih vrniti na trg. Pogum, zaupanje, vera v svoj produkt, pridobljeno znanje in izkušnje, so gotovo atributi pogumnih. Ni bilo lahko, pravita, številne nedobrohotne in nerazumevajoče govorice, očrnjeno ime, a v ozadju, kar jih žene naprej, povezanost znotraj družine, vera, da se dobro vrne in da resnica tudi slej ali prej pride na dan. V istih čevljih sta prehodila, z nekajletnim zamikom, Camino.

V istih čevljih, v krušni zgodbi in na Caminu

Oče in sin, Tomaž in Peter Blatnik sta iskreno spregovorila o pasteh podjetništva, tudi o tem, kako se po porazih vrniti na trg. Pogum, zaupanje, vera v svoj produkt, pridobljeno znanje in izkušnje, so gotovo atributi pogumnih. Ni bilo lahko, pravita, številne nedobrohotne in nerazumevajoče govorice, očrnjeno ime, a v ozadju, kar jih žene naprej, povezanost znotraj družine, vera, da se dobro vrne in da resnica tudi slej ali prej pride na dan. V istih čevljih sta prehodila, z nekajletnim zamikom, Camino.

odnosipogovordružbadružinatradicijapodjetništvo

Via positiva

V istih čevljih, v krušni zgodbi in na Caminu
Oče in sin, Tomaž in Peter Blatnik sta iskreno spregovorila o pasteh podjetništva, tudi o tem, kako se po porazih vrniti na trg. Pogum, zaupanje, vera v svoj produkt, pridobljeno znanje in izkušnje, so gotovo atributi pogumnih. Ni bilo lahko, pravita, številne nedobrohotne in nerazumevajoče govorice, očrnjeno ime, a v ozadju, kar jih žene naprej, povezanost znotraj družine, vera, da se dobro vrne in da resnica tudi slej ali prej pride na dan. V istih čevljih sta prehodila, z nekajletnim zamikom, Camino.
VEČ ...|9. 7. 2020
V istih čevljih, v krušni zgodbi in na Caminu
Oče in sin, Tomaž in Peter Blatnik sta iskreno spregovorila o pasteh podjetništva, tudi o tem, kako se po porazih vrniti na trg. Pogum, zaupanje, vera v svoj produkt, pridobljeno znanje in izkušnje, so gotovo atributi pogumnih. Ni bilo lahko, pravita, številne nedobrohotne in nerazumevajoče govorice, očrnjeno ime, a v ozadju, kar jih žene naprej, povezanost znotraj družine, vera, da se dobro vrne in da resnica tudi slej ali prej pride na dan. V istih čevljih sta prehodila, z nekajletnim zamikom, Camino.

Nataša Ličen

odnosipogovordružbadružinatradicijapodjetništvo

Doživetja narave

VEČ ...|20. 9. 2019
Spomin na Dava Karničarja in s kolesom po Caminu

Davo Karničar je bil gost nočnega programa ob 6. obletnici radia Ognjišče, v noči iz 27. na 28. november 2000. Takrat je nastal naš najbolj izčrpen pogovor z njim (vodil ga je Robert Božič) o vseh vidikih njegovega alpinistično smučarskega življenja in pogledih na življenje in stvarstvo. Drugi del pa je bil kolesarski, z nami sta bila romarja po španskem Caminu del Norte Helena in Frenk Štefanič.

Spomin na Dava Karničarja in s kolesom po Caminu

Davo Karničar je bil gost nočnega programa ob 6. obletnici radia Ognjišče, v noči iz 27. na 28. november 2000. Takrat je nastal naš najbolj izčrpen pogovor z njim (vodil ga je Robert Božič) o vseh vidikih njegovega alpinistično smučarskega življenja in pogledih na življenje in stvarstvo. Drugi del pa je bil kolesarski, z nami sta bila romarja po španskem Caminu del Norte Helena in Frenk Štefanič.

alpinizemsmrtDavo KarničarspominnaravakoloCamino

Doživetja narave

Spomin na Dava Karničarja in s kolesom po Caminu
Davo Karničar je bil gost nočnega programa ob 6. obletnici radia Ognjišče, v noči iz 27. na 28. november 2000. Takrat je nastal naš najbolj izčrpen pogovor z njim (vodil ga je Robert Božič) o vseh vidikih njegovega alpinistično smučarskega življenja in pogledih na življenje in stvarstvo. Drugi del pa je bil kolesarski, z nami sta bila romarja po španskem Caminu del Norte Helena in Frenk Štefanič.
VEČ ...|20. 9. 2019
Spomin na Dava Karničarja in s kolesom po Caminu
Davo Karničar je bil gost nočnega programa ob 6. obletnici radia Ognjišče, v noči iz 27. na 28. november 2000. Takrat je nastal naš najbolj izčrpen pogovor z njim (vodil ga je Robert Božič) o vseh vidikih njegovega alpinistično smučarskega življenja in pogledih na življenje in stvarstvo. Drugi del pa je bil kolesarski, z nami sta bila romarja po španskem Caminu del Norte Helena in Frenk Štefanič.

Blaž Lesnik

alpinizemsmrtDavo KarničarspominnaravakoloCamino

Kultura odnosov

VEČ ...|30. 4. 2019
Romanje kot del kulture življenja

Rdeča nit pogovora s p. dr. Tadejem Strehovcem so tokrat romanja kot del kulture življenja. Zanimivo je slišati tudi osebno izkušnjo camina - romanja v Santiago de Compostela, ki ga je p. Strehovec doživel lansko poletje.

Romanje kot del kulture življenja

Rdeča nit pogovora s p. dr. Tadejem Strehovcem so tokrat romanja kot del kulture življenja. Zanimivo je slišati tudi osebno izkušnjo camina - romanja v Santiago de Compostela, ki ga je p. Strehovec doživel lansko poletje.

romanjaCaminoStrehovec

Kultura odnosov

Romanje kot del kulture življenja
Rdeča nit pogovora s p. dr. Tadejem Strehovcem so tokrat romanja kot del kulture življenja. Zanimivo je slišati tudi osebno izkušnjo camina - romanja v Santiago de Compostela, ki ga je p. Strehovec doživel lansko poletje.
VEČ ...|30. 4. 2019
Romanje kot del kulture življenja
Rdeča nit pogovora s p. dr. Tadejem Strehovcem so tokrat romanja kot del kulture življenja. Zanimivo je slišati tudi osebno izkušnjo camina - romanja v Santiago de Compostela, ki ga je p. Strehovec doživel lansko poletje.

Marjan Bunič

romanjaCaminoStrehovec

Sol in luč

VEČ ...|26. 2. 2019
Petra Škarja: Bodi dober, delaj dobro.

Petra Škarja, avtorica več knjižnih uspešnic, med katerimi je najuspešnejša »Ameriški milijonarji so spregovorili« in je prevedena v hrvaščino, angleščino in ruščino, je bila naša gostja. Njena zadnja knjiga z naslovom CAMINO - Od suženjstva do svobode, se je dotaknila mnogih src in sprememinja življenja.

Petra Škarja: Bodi dober, delaj dobro.

Petra Škarja, avtorica več knjižnih uspešnic, med katerimi je najuspešnejša »Ameriški milijonarji so spregovorili« in je prevedena v hrvaščino, angleščino in ruščino, je bila naša gostja. Njena zadnja knjiga z naslovom CAMINO - Od suženjstva do svobode, se je dotaknila mnogih src in sprememinja življenja.

družbaodnosivzgoja

Sol in luč

Petra Škarja: Bodi dober, delaj dobro.
Petra Škarja, avtorica več knjižnih uspešnic, med katerimi je najuspešnejša »Ameriški milijonarji so spregovorili« in je prevedena v hrvaščino, angleščino in ruščino, je bila naša gostja. Njena zadnja knjiga z naslovom CAMINO - Od suženjstva do svobode, se je dotaknila mnogih src in sprememinja življenja.
VEČ ...|26. 2. 2019
Petra Škarja: Bodi dober, delaj dobro.
Petra Škarja, avtorica več knjižnih uspešnic, med katerimi je najuspešnejša »Ameriški milijonarji so spregovorili« in je prevedena v hrvaščino, angleščino in ruščino, je bila naša gostja. Njena zadnja knjiga z naslovom CAMINO - Od suženjstva do svobode, se je dotaknila mnogih src in sprememinja življenja.

Tadej SadarNataša Ličen

družbaodnosivzgoja

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 1. 2019
V Trebnjem Baragove čipke - Mankica Kranjec fotografije v New Yorku - Predavanje Camino Stožice - Donacija slik v Kranju

V Baragovi galeriji v Trebnjem so ob 151. obletnici smrti slovenskega misijonarja med indijanskimi ljudstvi, škofa, etnologa, jezikoslovca in pisca več knjig Friderika Ireneja Barage odprli razstavo Baragovo življenje, vpeto v čipko.Fotografinja Mankica Kranjec je v galeriji slovenske cerkve sv. Cirila v New Yorku odprla razstavo fotografskih utrinkov z Islandije z naslovom Veličastna simfonija Nordijskih bogov. Razstava bo na ogled do februarja, nato se bo preselila v prostore slovenskega veleposlaništva v Washingtonu.Župnija Ljubljana – Stožice vabi na literarni večer, ki bo v sredo, 23. januarja, po večerni sveti maši v župnijski dvorani. To bo pogovorni večer s predsednikom Društva prijateljev poti sv. Jakoba Metodijem Riglerjem ob knjigi Nikoli vama ne bo uspelo!.V četrtek, 24. januarja, ob 18. uri bodo v Kranju odprli razstavo, na kateri bodo predstavili donacijo likovnih del Jake Bonče, Klementine Golija in Cveta Zlateta, članov Likovnega društva Kranj, gimnaziji Franceta Prešerna na Zlatem polju.

V Trebnjem Baragove čipke - Mankica Kranjec fotografije v New Yorku - Predavanje Camino Stožice - Donacija slik v Kranju

V Baragovi galeriji v Trebnjem so ob 151. obletnici smrti slovenskega misijonarja med indijanskimi ljudstvi, škofa, etnologa, jezikoslovca in pisca več knjig Friderika Ireneja Barage odprli razstavo Baragovo življenje, vpeto v čipko.Fotografinja Mankica Kranjec je v galeriji slovenske cerkve sv. Cirila v New Yorku odprla razstavo fotografskih utrinkov z Islandije z naslovom Veličastna simfonija Nordijskih bogov. Razstava bo na ogled do februarja, nato se bo preselila v prostore slovenskega veleposlaništva v Washingtonu.Župnija Ljubljana – Stožice vabi na literarni večer, ki bo v sredo, 23. januarja, po večerni sveti maši v župnijski dvorani. To bo pogovorni večer s predsednikom Društva prijateljev poti sv. Jakoba Metodijem Riglerjem ob knjigi Nikoli vama ne bo uspelo!.V četrtek, 24. januarja, ob 18. uri bodo v Kranju odprli razstavo, na kateri bodo predstavili donacijo likovnih del Jake Bonče, Klementine Golija in Cveta Zlateta, članov Likovnega društva Kranj, gimnaziji Franceta Prešerna na Zlatem polju.

kulturamankica kranjecJaka BončaKlementina GolijaCveto Zlate

Kulturni utrinki

V Trebnjem Baragove čipke - Mankica Kranjec fotografije v New Yorku - Predavanje Camino Stožice - Donacija slik v Kranju
V Baragovi galeriji v Trebnjem so ob 151. obletnici smrti slovenskega misijonarja med indijanskimi ljudstvi, škofa, etnologa, jezikoslovca in pisca več knjig Friderika Ireneja Barage odprli razstavo Baragovo življenje, vpeto v čipko.Fotografinja Mankica Kranjec je v galeriji slovenske cerkve sv. Cirila v New Yorku odprla razstavo fotografskih utrinkov z Islandije z naslovom Veličastna simfonija Nordijskih bogov. Razstava bo na ogled do februarja, nato se bo preselila v prostore slovenskega veleposlaništva v Washingtonu.Župnija Ljubljana – Stožice vabi na literarni večer, ki bo v sredo, 23. januarja, po večerni sveti maši v župnijski dvorani. To bo pogovorni večer s predsednikom Društva prijateljev poti sv. Jakoba Metodijem Riglerjem ob knjigi Nikoli vama ne bo uspelo!.V četrtek, 24. januarja, ob 18. uri bodo v Kranju odprli razstavo, na kateri bodo predstavili donacijo likovnih del Jake Bonče, Klementine Golija in Cveta Zlateta, članov Likovnega društva Kranj, gimnaziji Franceta Prešerna na Zlatem polju.
VEČ ...|21. 1. 2019
V Trebnjem Baragove čipke - Mankica Kranjec fotografije v New Yorku - Predavanje Camino Stožice - Donacija slik v Kranju
V Baragovi galeriji v Trebnjem so ob 151. obletnici smrti slovenskega misijonarja med indijanskimi ljudstvi, škofa, etnologa, jezikoslovca in pisca več knjig Friderika Ireneja Barage odprli razstavo Baragovo življenje, vpeto v čipko.Fotografinja Mankica Kranjec je v galeriji slovenske cerkve sv. Cirila v New Yorku odprla razstavo fotografskih utrinkov z Islandije z naslovom Veličastna simfonija Nordijskih bogov. Razstava bo na ogled do februarja, nato se bo preselila v prostore slovenskega veleposlaništva v Washingtonu.Župnija Ljubljana – Stožice vabi na literarni večer, ki bo v sredo, 23. januarja, po večerni sveti maši v župnijski dvorani. To bo pogovorni večer s predsednikom Društva prijateljev poti sv. Jakoba Metodijem Riglerjem ob knjigi Nikoli vama ne bo uspelo!.V četrtek, 24. januarja, ob 18. uri bodo v Kranju odprli razstavo, na kateri bodo predstavili donacijo likovnih del Jake Bonče, Klementine Golija in Cveta Zlateta, članov Likovnega društva Kranj, gimnaziji Franceta Prešerna na Zlatem polju.

Jože Bartolj

kulturamankica kranjecJaka BončaKlementina GolijaCveto Zlate

Doživetja narave

VEČ ...|24. 8. 2018
Po Nebeški poti

Sledili smo posebnim markacijam: modri ribi s puščico. Tako je namreč označena 220 km dolga Nebeška pot. Jakobovo pot v Španiji pozna milijone ljudi, tudi številni Slovenci. Za Camino celeste, ki je bila označena leta 2006 in povezuje Oglej in Svete Višarje, pa je slišal malokdo. Naš gost Rado Sluga jo je prehodil pred kratkim.

Po Nebeški poti

Sledili smo posebnim markacijam: modri ribi s puščico. Tako je namreč označena 220 km dolga Nebeška pot. Jakobovo pot v Španiji pozna milijone ljudi, tudi številni Slovenci. Za Camino celeste, ki je bila označena leta 2006 in povezuje Oglej in Svete Višarje, pa je slišal malokdo. Naš gost Rado Sluga jo je prehodil pred kratkim.

naravaromanjeCamino celesteSvete Višarje

Doživetja narave

Po Nebeški poti
Sledili smo posebnim markacijam: modri ribi s puščico. Tako je namreč označena 220 km dolga Nebeška pot. Jakobovo pot v Španiji pozna milijone ljudi, tudi številni Slovenci. Za Camino celeste, ki je bila označena leta 2006 in povezuje Oglej in Svete Višarje, pa je slišal malokdo. Naš gost Rado Sluga jo je prehodil pred kratkim.
VEČ ...|24. 8. 2018
Po Nebeški poti
Sledili smo posebnim markacijam: modri ribi s puščico. Tako je namreč označena 220 km dolga Nebeška pot. Jakobovo pot v Španiji pozna milijone ljudi, tudi številni Slovenci. Za Camino celeste, ki je bila označena leta 2006 in povezuje Oglej in Svete Višarje, pa je slišal malokdo. Naš gost Rado Sluga jo je prehodil pred kratkim.

Blaž Lesnik

naravaromanjeCamino celesteSvete Višarje

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|14. 7. 2020
Kako živeti s korono?

Avtor v komentarju razmišlja o soočenju z novim koronavirusom, ki postaja stalnica današnjega časa. Piše o tem, kako pomembno je samozaščitno obnašanje in kakšno škodo lahko naredimo drugim z neodgovornim ali brezbrižnim ravnanjem.

Kako živeti s korono?

Avtor v komentarju razmišlja o soočenju z novim koronavirusom, ki postaja stalnica današnjega časa. Piše o tem, kako pomembno je samozaščitno obnašanje in kakšno škodo lahko naredimo drugim z neodgovornim ali brezbrižnim ravnanjem.

Andrej Šinko

komentardružba

Komentar tedna

VEČ ...|10. 7. 2020
Andrej Jerman: Politična korektnost ali osebna konkretnost?

Komentar tedna je pripravil Andrej Jerman, prebral pa Jure Sešek.

Andrej Jerman: Politična korektnost ali osebna konkretnost?

Komentar tedna je pripravil Andrej Jerman, prebral pa Jure Sešek.

Andrej Jerman

družbakomentar

Svetovalnica

VEČ ...|15. 7. 2020
Pravne zagate z Matejo Maček - odgovori na poslana vprašanja

Pravne zagate z Matejo Maček - odgovori na poslana vprašanja

Jože Bartolj

Mateja Maček

Za življenje

VEČ ...|11. 7. 2020
Marko Juhant v odgovorih na vprašanja poslušalcev o vzgoji

Specialni pedagog Marko Juhant, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Predstavili smo tudi njegovo zadnjo knjigo Varuh dolžnosti staršev. Otrok se v šoli izobražuje za čas, ki šele prihaja. Kaj pa vzgoja? Za kateri čas pa ga vzgajamo? Tudi o tem v oddaji. ► DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|12. 7. 2020
Kljub epidemiji je povezanost z rojaki ostala

Čeprav so julijska srečanja za rojake v domovini letos odpadla, pa so Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres in Slovenija v svetu pripravili različne programe. Predstavili so jih voditelj Lenart Rihar, generalna sekretarka Sonja Avguštin Čampa in generalni tajnik Boštjan Kocmur. V začetku smo slišali, kako so na Brezjah obeležili nedeljo Slovencev po svetu (maševal je škof Anton Jamnik). Na koncu je bilo nekaj novic in tudi napoved slovesnosti v Trstu ob vrnitivi Narodnega doma slovenski narodni skupnosti.

Kljub epidemiji je povezanost z rojaki ostala

Čeprav so julijska srečanja za rojake v domovini letos odpadla, pa so Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres in Slovenija v svetu pripravili različne programe. Predstavili so jih voditelj Lenart Rihar, generalna sekretarka Sonja Avguštin Čampa in generalni tajnik Boštjan Kocmur. V začetku smo slišali, kako so na Brezjah obeležili nedeljo Slovencev po svetu (maševal je škof Anton Jamnik). Na koncu je bilo nekaj novic in tudi napoved slovesnosti v Trstu ob vrnitivi Narodnega doma slovenski narodni skupnosti.

Matjaž Merljak

inforojakiitalijatrst

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|15. 7. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|15. 7. 2020
100 let od požiga Narodnega doma v Trstu

Jubilej je zaznamovala vrnitev tega doma slovenski narodni skupnosti. To je razlog, da smo v oddajo »Pogovor o« povabili časnikarja in publicista Iva Jevnikarja, s katerim smo osvetliti pomen vrnitve Narodnega doma, pa tudi poklona predsednikov obeh držav pri spominskem obeležju bazoviške fojbe in pri spomeniku bazoviškim junakom.

100 let od požiga Narodnega doma v Trstu

Jubilej je zaznamovala vrnitev tega doma slovenski narodni skupnosti. To je razlog, da smo v oddajo »Pogovor o« povabili časnikarja in publicista Iva Jevnikarja, s katerim smo osvetliti pomen vrnitve Narodnega doma, pa tudi poklona predsednikov obeh držav pri spominskem obeležju bazoviške fojbe in pri spomeniku bazoviškim junakom.

Tone Gorjup

zgodovinapogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 7. 2020
Arhitekturna razstava Prostor v oblaku

Letošnja razstava seminarskih del študentov Fakulete za arhitekturo Univerze v Ljubljani nosi naslov Prostor v oblaku in si jo je mogoče ogledati na spletu. V pogovoru z Natašo Ličen jo je predstavil dekan fakultete prof. dr. Matej Blenkuš.

Arhitekturna razstava Prostor v oblaku

Letošnja razstava seminarskih del študentov Fakulete za arhitekturo Univerze v Ljubljani nosi naslov Prostor v oblaku in si jo je mogoče ogledati na spletu. V pogovoru z Natašo Ličen jo je predstavil dekan fakultete prof. dr. Matej Blenkuš.

Marjan Bunič, Nataša Ličen

kulturaarhitekturarazstava

Komentar Časnik.si

VEČ ...|15. 7. 2020
Kar se ni posrečilo Kolindi in Türku, je uresničil Andrzej Duda

Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.

Kar se ni posrečilo Kolindi in Türku, je uresničil Andrzej Duda

Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.

Aleš Maver

Andrzej DudaliberalizemPoljskaRafal Trzaskowskipolitikasvet