Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Dr. Ivan Štuhec: Športni deliriji trajajo kratek čas, političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca

Slovensko športno obsedenost so prekinili Srbi. Odbojkarska reprezentanca je dobila samo srebro. Če bi dobila zlato, bi Slovenija norela še ves teden. Športni novinarji bi analizirali in pametovali v vsemogočih oddajah in predsednik države bi moral poseči po najvišjih državnih odlikovanjih. Za mnoge Slovence je šport edini pravi slovenski promocijski in diplomatski artikel. Ko je potrebno navijati in zastopati svojo nacijo z zastavo, to pri športu ni nikoli, ne vprašanje, ne problem. Problem je, če mora slovenska zastava viseti pred šolami ali na državne praznike.Tudi sam se ukvarjam s športi in tudi tekme rad pogledam. Ampak, kar je preveč je preveč. Ni bilo dovolj, da je Roglič zmagal na španski dirki. Moral bi zmagati še na svetovnem prvenstvu. Ni bilo dovolj da so odbojkarji premagali dva odbojkarska velikana, Rusijo in Poljsko, morali bi postati evropski prvaki. Nikoli ni dovolj. Šteje samo prvo mesto. Šteje samo zmaga. In ko je že jasno, da pač ne gre in ne gre, komentatorji še vedno v eter vpijejo, kaj vse je potrebno narediti, da bo šlo, da bo prišlo do preobrata, da se bo doseglo, kar so oni določili in kar navijači pričakujejo. In po tem se vedno zgodi, da pride trenutek streznitve zaradi človeške omejitve. Človek ni stroj, da bi deloval po nareku novinarske in navijaške nenasitnosti in obsedenosti.To, da iz dvomilijonskega naroda prihaja toliko vrhunskih športnikov v toliko različnih disciplinah, je že samo po sebi nenavadno. V senci odbojke smo dobili zlato kanuistko in bronastega kanuista. A vrhunski rezultati posameznikov so vedno v senci kolektivnih športov. Izjema je smučanje, ki je pred vrati. Zdaj bomo vse mesece, tja do pomladi, poslušali, kaj vse lahko in bi skoraj morala doseči moja soimenjakinja in naši skakalci. Poslušali bomo koliko košev je zabil Dončič in koliko podaj je asistiral. O nogometaših, ki igrajo v tujini, se govori da so legionarji. No in smo tam, kjer je bil stari Rim. Kruha in iger. Lahko bi kdo ugovarjal, tam je šlo na življenje in smrt. Kaj pa je drugega v sloganu »ubi žabarja«, kot zahteva po smrti.Najtežje prenašam komentatorske izjave, spet nas je šport povezal, šport nas edini združuje. To preprosto ni res. Vsaka tekma polarizira, vsaka tekma je med našimi in drugimi, ki niso naši. Razen tega, vsi Slovenci ne navijajo, niti za reprezentanco ne, ker jih pač šport ne zanima. Tudi na zadnji tekmi odbojkarjev niso vsi slovenski državljani navijali za slovensko reprezentanco. Najmanj deset procentov je navijalo za srbsko. In ko naši zmagujejo, slišimo, kako se piše zgodovina. Še ena prazna fraza. Kakšna zgodovina le. Gotovo športnih dosežkov, ki gredo v zgodovino kakor vse, kar se je zgodilo včeraj. Ne more samo šport pisati zgodovine in združevati, ne more samo šport predstavljati identifikacijsko točko neke nacije. To je daleč premalo in preveč minljivo. Tudi če športnikom upravičeno rečemo, da so naši ambasadorji, s tem še ni rečeno, da so opravili naloge, ki jih morajo državni predstavniki.Morda pa je prav za to potrebno vse te presežke uporabljati za športnike, ker jih poklicni predstavniki države ne upravljajo. A to kljub temu ne pomeni, da lahko šport nadomesti tiste identifikacijske elemente, brez katerih ni ne države, ne nacije. Ker pa nam ni jasno, kateri bi naj to bili, se zavestno ali podzavestno zatekamo k športu. Politiki pa to tudi prav pride, če se narod nekaj dni ali tednov ukvarja s športom, med tem ko oni delijo denar in ustvarjajo pogoje za večrazredno družbo. Če bosta Bratuškova in Pikalo dosegla svoje cilje, kako uničiti privatno šolstvo, bosta ustvarila novo obliko razredne družbe. To pa po levičarski in marksistični logiki pomeni, da je zatirani razred dolžan sprožiti revolucijo in vreči z oblasti novo oligarhijo.Sicer pa so te poteze strank v vladni koaliciji popolnoma brezglave. Minister sklicuje vesoljno Slovenijo na posvet in želi doseči konsenz o financiranju privatnega šolstva, hkrati podpira referendum, katerega cilj je ukiniti privatne šole. Gospod predsednik Vlade, jih boste v četrtek na seji vlade vprašali po zdravi pameti? Težko, ker je vaš skupni delodajalec Kučan že podpisal zahtevo po referendumu. Ribičič, sin enega od eksekutorjev iz vrst povojne komunistične elite, pa je še zadnji ustavni pravnik, ki išče pravno vzdržno rešitev za te, res zgodovinske poteze sedanje vladne garniture. Če bo demokracija preživela in če bo kdaj pravna država prevladala, potem bo vprašanje odločbe ustavnega sodišča o sto procentnem financiranju privatnega šolstva, šolski primer na fakultetah za pravne vede, kako se lahko manipulira s pravno državo in kako se jo tudi uničuje.Športni deliriji na srečo trajajo kratek čas. A ko doza, ki smo jo pričakovali, to so zmage, ni na razpolago, nastopi trenutek streznitve in identifikacijske krize. Za navijače to traja do naslednje tekme. Političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca, ker tu ne gre za zmago ali poraz, ampak za uveljavljanje človekovih pravic, enakosti pred zakonom in enakosti države do vseh davkoplačevalcev. Očitno bo državljanom, ki svoje otroke hočejo šolati v privatnih šolah, ostala samo še pot na evropsko sodišče za človekove pravice in tožba države, da povrne za vsa leta nazaj škodo, ki jo je povzročila s sistematičnim kršenjem lastne Ustave.

P. Branko Cestnik o novih mašah, domoljubju in problematiki (ne)financiranja zasebnega šolstva

Naš gost je bil urednik in župnik, pater klaretinec mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile različne: začeli smo s komentarjem letošnjih novih maš, se ustavili pri problematiki (ne)financiranja zasebnega šolstva, večji del oddaje pa smo na predvečer državnega praznika, posvetili temam povezanim z domoljubjem in domovino.

Pogovor z nadškofom Antonom Stesom

V pogovoru nam je zaupal, da je tudi po vrnitvi v pastoralno delovanje Cerkve njegova velika ljubezen filozofija, povedal pa je še svoje mnenje o aktualnih družbenih tematikah, kot so katoliško šolstvo, evtanazija in zdravstvo.

Pogovor z nadškofom Antonom Stresom

Nadškof dr. Anton Stres nam je zaupal, da je tudi po vrnitvi v pastoralno delovanje Cerkve njegova velika ljubezen filozofija, povedal pa je še svoje mnenje o aktualnih družbenih tematikah, kot so katoliško šolstvo, evtanazija, sprava v slovenskem narodu in molitev za domovino.

Prof. dr. Žiga Turk o evropskih volitvah, vladi in o zasebnem šolstvu

Dr. Turka smo povprašali o tem kako je zadovoljen z nedavnim uspehom na evropskih volitvah, o tem kaj čaka Evropsko unijo v prihodnjih letih ter o slovenski vladi in njenih potezah, ki Slovenijo vlečejo nazaj v čase preživete skupne države.

Zasebno šolstvo: pogovor z Miho Šubicem, Bogatimo šolstvo

Z Miho Šubicem smo razčistili, kaj bi pomenil sprejem vladne novele zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja in kakšno je sporočilo vlade ob tem predlogu.

Pikalova novela o financiranju šolstva ne izpolnjuje odločbe ustavnega sodišča, je neustavna in diskriminatorna

S pravnikom dr. Matejem Avbljem smo se pogovarjali o tem, ali odločba Ustavnega sodišča res deli javni program OŠ na obvezni in razširjeni in zato zahteva razliko v stopnji financiranja, pa tudi, kaj pričakuje od nadaljnje obravnave zakona v državnem zboru.

Več prejemnikov denarne pomoči. Je to sad dela Šarčeve vlade?

Mineva leto dni od zadnjih volitev v državni zbor. Če smo včeraj nekoliko več pozornosti namenili vladnim, bomo danes opozicijskim strankam. V SDS eno leto po volitvah opozarjajo, da se vlada slabo spopada z notranjimi in zunanjimi izzivi. V NSi pa dodajajo, da premier Marjan Šarec z ekipo, ni postregel z ukrepi, ki bi stanje v državi izboljšali. Na vprašanje ali se vlada sploh lahko s čim pohvali, nam je vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec dejal, da se lahko edino z najkrajšo sejo državnega zbora v njegovi zgodovini: »Kakšnih velikih predlogov zakonskih sprememb na žalost ta vlada ni prinesla. Pohvali pa se lahko z dajanjem odpustkov posameznim skupinam in s tem povzroča težavo, ki se ji bo kopičila v nadaljevanju.« Med področji, kjer vlada zamuja je Krivec omenil zdravstvo, šolstvo pa tudi področje slovenske vojske. »Kako so ozadja pri tem vpeta pa se mi zdi, da je vsem državljanom, ki razmišljajo s svojo glavo že več ali manj jasno.« Pritrdil je, da imamo manjšinsko vlado, katere najmočnejši člen je stranka Levica, ki tudi po pojasnilih pravne službe državnega zbora ni klasična opozicijska stranka. »Navzven se sicer kažejo nekateri spori med predsednikom vlade in poslanci, ki postavljajo v poslanskih vprašanjih nekatere teme, v končni fazi pa vidimo, da je vsaka pobuda in zahteva Levice skozi zakonsko materijo ali pa skozi neke druge ukrepe izvedena in vidimo, da ima kar močno vlogo pri tem,« je poudaril Krivec. 13. slovenska vlada je po besedah vodje poslanske skupine NSi Jožefa Horvata zamudila veliko priložnosti. Dodaja, da je imela srečo, da je delo nastopila v času velike gospodarske rasti. »To je uspeh slovenskega gospodarstva, ne politike. Izključno in samo slovenskemu gospodarstvu se lahko zahvalimo, da imamo tako dobro gospodarsko rast.« Horvat je presenečen, da imamo kljub nizki brezposelnosti, iz meseca v mesec več prejemnikov denarne socialne pomoči. »Zadnji števec se je ustavil pri številki nekaj čez 92.000. Toliko je torej prejemnikov denarne socialne pomoči.«V NSi so kritični še, da se vlada ne odziva na priporočila Evropske komisije. »Slovenija ni predlagala nobenega jasnega opredeljenega ukrepa za izvedbo priporočil, ki jih je prejela za področje zdravstva,« je za Radio Ognjišče dejal poslanec Jožef Horvat, ki je prav tako kot so v SDS izrazil nezadovoljstvo z neizpolnjeno odločbo ustavnega sodišča v zvezi z zasebnim šolstvom.

Neznanje je moč

Ob predlogu uveljavitve odločbe US glede financiranja zasebnega šolstva, ki izvaja javni program, je komentatorka zapisala:»Ministru Pikalu je uspelo združiti nemogoče. Uresničiti odločbo Ustavnega sodišča, hkrati pa zaščiti javno šolstvo pred razgradnjo, povečanjem vliva cerkve in komercializacijo. Javno šolstvo imamo, da povečujemo znanja in možnost vseh, ne le elite.« S temi besedami je poslanec SD pozdravil predlog uresničitve odločbe Ustavnega sodišča glede financiranja javnih in zasebnih osnovnih šol, ki ga je pripravil njegov strankarski kolega minister Pikalo.

Začetek šole v Argentini in pomen zamejskega kmetijstva

V Argentini so začeli s poukom v slovenskih šolah, objavili smo pogovor z rojakinjo Marušo Zurc, ki je prejela posebno priznanje občine Moron v Buenos Airesu, v Kanalski dolini so zaskrbljeni glede ohrananja slovenstva, na avstrijskem Koroškem pa imajo veliko vlogo pri tem tudi kmetje.

Katoliško šolstvo in Materinski dan

Ob devetih smo posebej pozdravili naše mlade poslušalce. Sobotna iskrica prinaša pozdrav mamicam, pogled k šolarjem in pomladno pesem.

Katoliško šolstvo

V tednu katoliškega šolstva smo v oddajo »Pogovor o« povabili ravnatelje katoliških gimnazij in ravnateljico osnovne šole Alojzija Šuštarja, Petra Polca, Vladimirja Anželja, Sama Repoluska, Simona Feštanja in Marino Rugelj. Govorili smo o vlogi omenjenih šol v pastoralni dejavnosti krajevne Cerkve, o njihovem poslanstvu, financiranju, izpostavljenosti kritikam in reševanju težav, s katerimi se srečujejo.

Dr. Ivan J. Štuhec: Pri predsedniku države o šolstvu

Predsednik države Borut Pahor je sklical posvet o odgovornosti države za ustanavljanje, delovanje in spremljanje izvajanja programa zasebnih osnovnih šol.Približki, predsodki in izkrivljene informacije o zasebnem šolstvu samo dodatno krepijo brezplodno ideološko razpravo, dogovora okoli temeljnih postulatov pa ni pravi dr. Štuhec.

Matej Kovač: Ustavna obtožba proti predsedniku vlade Marjanu Šarcu z negativnim, a tudi s pozitivnim izidom.

Glasovalni poraz predlagateljev je omogočil, da so Marjan Šarec in njegova ekipa še dodatno razpihovali predsodke zoper zasebno šolstvo, vendar pa so se morali terminsko zavezati k izpolnitvi razsodbe Ustavnega sodišča. Vse bolj tudi postaja jasno, da se Marjan Šarec postavlja v položaj vodje slovenske tranzicijske levice.

Starši jemljemo dragocene izkušnje svojim otrokom

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovoril na vprašanji poslušalk, sta mamici treh otrok, o vzgoji za boljše sožitje med sorojenci, za manj trme in uporništva. Kako dati mesto vsakemu otroku posebej znotraj družine, kako jih slišati v njihovih potrebah in hotenjih. Če želimo, da zrastejo v zdrave in samostojne osebe, jim ne smemo vzeti izkušenj.

20 let izhajanja revije Vzgoja

Pri Društvu katoliških pedagogov Slovenije so pred dvajsetimi leti ustanovili revijo Vzgoja, ki od takrat redno izhaja, dosedaj je izšlo 80 številk. V jubilejni so se posvetili vprašanju vzgoje ter 20. obletnici izhajanja revije Vzgoja. Različni avtorji razmišljajo o obeh vsebinah. Dosedanje delo so na novinarski konferenci opisali odgovorni urednik p. dr. Silvo Šinkovec, tajnica uredništva Erika Ašič, dolgoletna sodelavka prof. Dragica Motik in prof. Helena Kregar.

Vrtec Naš otrok iz Celovca

Dvojezični otroški vrtec Naš otrok v Celovcu deluje že 40 let in pomembno prispeva pri krepitvi znanja slovenskega jezika v mestu, prestolnici dežele Koroške. V oddaji sta ga predstavili predsednica društva Naš otrok Marija Zdouc in tajnica Katarina Pajnič.

110 let šolskih sester na avstrijskem Koroškem, slovenskem maše v Milanu že 50 let

Pred 150 leti je bila ustanovljena kongregacija Šolskih sester svetega Frančiška Kristusa kralja. Že skoraj 130 let oblikujejo narodno, cerkveno in družbeno podobo avstrijske Koroške. Od tega 110 let vodijo konvent oz. samostan v Št. Petru pri Št. Jakobu v dolini Rož. Tako spremljajo generacije mladih na poti izobraževanja in odraščanja. Danes je v konventu poleg vrtca enoletna Strokovna gospodarska šola in petletna Višja šola za gospodarske poklice. Obiskali smo jih z našim mikrofonom. Slišali ste še o prizanju za pliberškega dekana Ivana Olipa, o obisku ministra Česnika v Celovcu, napoved 1. konference slovenskih računovodij, revizorjev in davčnih svetovalcev iz sveta in Slovenije ter o 50-letnici slovenskih maš v Milanu.

Visoko šolstvo

Gostili smo predstavnike različnih fakultet, saj se oktobra začne novo študijsko leto. Zanimalo nas je, kako pripravljajo študente na trg dela in kako poskrbijo za svoj položaj, saj je boj za kruh med mnogimi fakultetami v Sloveniji kar trd.

Teodor Domej o dvojezičnem šolstvu na avstrijskem Koroškem

22. septembra 1958, pred 60-imi leti, je tedanji deželni glavar avstrijske Koroške Ferdinand Wedenig z odlokom razveljavil odredbo zakona o manjšinskem šolstvu, po kateri je bil za vse učence in učenke na dvojezičnem ozemlju dvojezičen pouk obvezen. Odtlej velja za dvojezični pouk načelo prijavljanja. Ob obletnici sta Društvo koroških slovenskih pravnikov in Slovensko strokovno pedagoško združenje v petek, 14. septembra 2018 v Mohorjevi v Celovcu pripravila posvet. Na njem so zgodovinar Teodor Domej, pravnika Rudi Vouk in Franci Serajnik ter vodja manjšinskega oddelka pri deželnem šolskem svetu Sabina Sandrieser kot predavatelji podrobno ponazorili razvoj, ki je privedel do odločilnega trenutka, in situacijo na področju dvojezičnega šolstva po tem. Glavno sporočilo je, da mora 60 let po odpravi obveznega dvojezičnega pouka na Koroškem glavna pozornost biti usmerjena v učinkovito posredovanje drugega deželnega jezika.

Povolilna aritmetika

Na torek po volilni nedelji sem še vedno pod vtisom izbire volivk in volivcev, ki so se v nekaterih pogledih vendarle odločili drugače, kot sem pričakovala. Največje presenečenje je gotovo uvrstitev Slovenske nacionalne stranke nazaj v parlament, takoj za tem dejstvo, da so Pirati premagali tako Dobovška kot Čuša, takoj za tem pa dejstvo, da ženske volivke še vedno prepogosto padejo na lepe obljube in prijazen obraz. Žalostno, toda resnično. Verjamem, da bi Luko Mesca marsikatera vzela za zeta.

Prvo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018

Volilna tekma je pred vrati in soočenje različnih programskih in aktualnih stališč smo pripravili tudi na valovih Radia Ognjišče, in sicer skupaj s portalom Domovina.je. V dveh soočenjih naj bi se srečali kandidati in kandidatke štirinajstih političnih strank oziroma list. V prvem so bili z nami predstavnik koalicijske stranke Socialni demokrati Jernej Štromajer, predsednik Nove Slovenije Krščanskih demokratov Matej Tonin, predstavnik stranke Andrej Čuš in Zeleni Zvonko Lah, predstavnik stranke Dobra država Tilen Majnardi in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Primož Jelševar. Slišali smo med drugim stališča na temo gospodarstva in migracij.

O šolstvu - Mojca Škrinjar, Ljudmila Novak, Marko Zidanšek

S predstavniki politike smo govorili o reševanju in nereševanju vprašanj s področja šolstva v minulem mandatu. Tudi o tem, kaj politika mora narediti in kaj bi lahko naredila v prihodnje.

Vlasta D. Rus - Iz ilegale na svetli dan

Največja groza me je praznovanj brez vsebine ali pa z vsebino, ki je povsem zlagana. Pred pomladnim mesecem majem smo na pragu mnogih praznikov, ki to pravzaprav niso: so bolj žuri, ko se polnijo trebuhi s hrano in hektolitri pijače, se nori in razgraja. Naslednji dan pa potone v pozabo vse, kar smo doživeli, saj glava ponoči utrujena in omamljena prileze domov. Pravo novodobno poganstvo v različnih preoblekah! Tudi kadar se veselimo, mora za to obstajati tehten vzrok, saj le tako svoje življenje in jutrišnji dan hranimo z lepimi, bogatimi spomini. Mesec maj nam ponuja prelestne priložnosti, da napolnimo svojo dušo z lepoto in pristnim veseljem.

Katoliško šolstvo - Nataša Hanuna

Katoliško šolstvo - Anton Česen, Ivan Štuhec, Peter Polc, Vladimir Anžel

Govorili smo katoliškem šolstvu. Med drugim smo spregovorili o njegovem pomenu za družbo in Cerkev ter se dotaknili uspehov in priložnosti katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanov. Gostje tokratne oddaje so bili direktor Zavoda sv. Stanislava Anton Česen, rektor vikariata Antona Martina Slomška Ivan Štuhec, direktor Zavoda sv. Frančiška Saleškega Peter Polc in ravnatelj Škofijske gimnazije Vipava Vladimir Anžel.

Slovensko osnovno šolstvo

Oddajo Pogovor o smo posvetili slovenskemu osnovnemu šolstvu, pomenu devetletke in učnim načrtom. Vedno več namreč prihaja kritik s »terena«, torej s strani staršev in učiteljev, češ da je preveč snovi, da ni časa za utrjevanje; pa tudi, da je snov večkrat neuporabna, otroci pa jo hitro pozabijo. Obenem kritiki trdijo, da otroci dobijo premalo uporabnega znanja za življenje.