Is podcast Počitek Is podcast
Počitek

Bog je sedmi dan počival, beremo v Svetem pismu. Je naključje, da je tudi sedmi mesec namenjen počitku? Zakaj se je pomembno ustaviti, prisluhniti sebi, bližnjim in vzpostaviti stik z Bogom smo se pogovarjali z moralnim teologom prof. dr. Romanom Globokarjem.

Mateja Feltrin Novljan

vzgoja duhovnost

24. 7. 2021
Počitek

Bog je sedmi dan počival, beremo v Svetem pismu. Je naključje, da je tudi sedmi mesec namenjen počitku? Zakaj se je pomembno ustaviti, prisluhniti sebi, bližnjim in vzpostaviti stik z Bogom smo se pogovarjali z moralnim teologom prof. dr. Romanom Globokarjem.

Mateja Feltrin Novljan

VEČ ...|24. 7. 2021
Počitek

Bog je sedmi dan počival, beremo v Svetem pismu. Je naključje, da je tudi sedmi mesec namenjen počitku? Zakaj se je pomembno ustaviti, prisluhniti sebi, bližnjim in vzpostaviti stik z Bogom smo se pogovarjali z moralnim teologom prof. dr. Romanom Globokarjem.

Mateja Feltrin Novljan

vzgojaduhovnost

Za življenje

VEČ ...|16. 3. 2024
Sanja Rozman o težavah v zakonskem odnosu

Gostili smo zdravnico in terapevtko Sanjo Rozman, ki je napisala več knjig, zadnjo, z naslovom Ujetniki preteklosti, prav pred kratkim.

Sanja Rozman o težavah v zakonskem odnosu

Gostili smo zdravnico in terapevtko Sanjo Rozman, ki je napisala več knjig, zadnjo, z naslovom Ujetniki preteklosti, prav pred kratkim.

odnosi zakon poroka

Za življenje

Sanja Rozman o težavah v zakonskem odnosu

Gostili smo zdravnico in terapevtko Sanjo Rozman, ki je napisala več knjig, zadnjo, z naslovom Ujetniki preteklosti, prav pred kratkim.

VEČ ...|16. 3. 2024
Sanja Rozman o težavah v zakonskem odnosu

Gostili smo zdravnico in terapevtko Sanjo Rozman, ki je napisala več knjig, zadnjo, z naslovom Ujetniki preteklosti, prav pred kratkim.

Mateja Subotičanec

odnosi zakon poroka

Za življenje

VEČ ...|9. 3. 2024
Otroci ne znajo več govoriti

Marko Juhant, specialni pedagog, tudi avtor več knjig in predavatelj, je odgovarjal na vprašanja poslušalk in poslušalcev: Kako spodbuditi k odhodu v vrtec nekaj let starega dečka? Kako pomagamo deset mesecev stari deklici pri odvajanju od plenic? Deček po vrnitvi iz vrtca doma ustvarja hrup, s tem moti ostale in se težko umiri, kako mu lahko pomagamo? Kaj menite o vse več starših, ki svoje otroke in mladostnike pripeljejo skoraj do praga šolskih vrat? Odgovore na ta in podobna vprašanja slišite v oddaji. 

Otroci ne znajo več govoriti

Marko Juhant, specialni pedagog, tudi avtor več knjig in predavatelj, je odgovarjal na vprašanja poslušalk in poslušalcev: Kako spodbuditi k odhodu v vrtec nekaj let starega dečka? Kako pomagamo deset mesecev stari deklici pri odvajanju od plenic? Deček po vrnitvi iz vrtca doma ustvarja hrup, s tem moti ostale in se težko umiri, kako mu lahko pomagamo? Kaj menite o vse več starših, ki svoje otroke in mladostnike pripeljejo skoraj do praga šolskih vrat? Odgovore na ta in podobna vprašanja slišite v oddaji. 

vzgoja duhovnost odnosi pogovor družba svetovanje

Za življenje

Otroci ne znajo več govoriti

Marko Juhant, specialni pedagog, tudi avtor več knjig in predavatelj, je odgovarjal na vprašanja poslušalk in poslušalcev: Kako spodbuditi k odhodu v vrtec nekaj let starega dečka? Kako pomagamo deset mesecev stari deklici pri odvajanju od plenic? Deček po vrnitvi iz vrtca doma ustvarja hrup, s tem moti ostale in se težko umiri, kako mu lahko pomagamo? Kaj menite o vse več starših, ki svoje otroke in mladostnike pripeljejo skoraj do praga šolskih vrat? Odgovore na ta in podobna vprašanja slišite v oddaji. 

VEČ ...|9. 3. 2024
Otroci ne znajo več govoriti

Marko Juhant, specialni pedagog, tudi avtor več knjig in predavatelj, je odgovarjal na vprašanja poslušalk in poslušalcev: Kako spodbuditi k odhodu v vrtec nekaj let starega dečka? Kako pomagamo deset mesecev stari deklici pri odvajanju od plenic? Deček po vrnitvi iz vrtca doma ustvarja hrup, s tem moti ostale in se težko umiri, kako mu lahko pomagamo? Kaj menite o vse več starših, ki svoje otroke in mladostnike pripeljejo skoraj do praga šolskih vrat? Odgovore na ta in podobna vprašanja slišite v oddaji. 

Nataša Ličen

vzgoja duhovnost odnosi pogovor družba svetovanje

Za življenje

VEČ ...|2. 3. 2024
Čustva in post

Naš sogovornik je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Kako lahko čustva povežemo s postnim časom in na kakšne izzive lahko naletimo na tem področju? To je bilo naše uvodno razmišljanje, oddajo pa so oblikovali tudi naši poslušalci.

Čustva in post

Naš sogovornik je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Kako lahko čustva povežemo s postnim časom in na kakšne izzive lahko naletimo na tem področju? To je bilo naše uvodno razmišljanje, oddajo pa so oblikovali tudi naši poslušalci.

vzgoja duhovnost postni čas čustva odnosi

Za življenje

Čustva in post

Naš sogovornik je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Kako lahko čustva povežemo s postnim časom in na kakšne izzive lahko naletimo na tem področju? To je bilo naše uvodno razmišljanje, oddajo pa so oblikovali tudi naši poslušalci.

VEČ ...|2. 3. 2024
Čustva in post

Naš sogovornik je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Kako lahko čustva povežemo s postnim časom in na kakšne izzive lahko naletimo na tem področju? To je bilo naše uvodno razmišljanje, oddajo pa so oblikovali tudi naši poslušalci.

Blaž

vzgoja duhovnost postni čas čustva odnosi

Za življenje

VEČ ...|24. 2. 2024
Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

vzgoja duhovnost družba pogovor odnosi otroci svetovanje

Za življenje

Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

VEČ ...|24. 2. 2024
Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Nataša Ličen

vzgoja duhovnost družba pogovor odnosi otroci svetovanje

Za življenje

VEČ ...|17. 2. 2024
O pasteh vzgoje v digitalni dobi

Ali ste vedeli, da ljudje, ki so zaposleni pri velikih podjetjih, ki ustvarjajo programe za pametne telefone, svoje otroke vpisujejo v šole, kjer pametni telefoni niso dovoljeni? O vzgoji, pasteh in o tem, kako stati inu obstati z najstnikom s prof. Sebastjanom Kristovičem v tokratni oddaji.

O pasteh vzgoje v digitalni dobi

Ali ste vedeli, da ljudje, ki so zaposleni pri velikih podjetjih, ki ustvarjajo programe za pametne telefone, svoje otroke vpisujejo v šole, kjer pametni telefoni niso dovoljeni? O vzgoji, pasteh in o tem, kako stati inu obstati z najstnikom s prof. Sebastjanom Kristovičem v tokratni oddaji.

vzgoja družba mladi otroci svetovanje

Za življenje

O pasteh vzgoje v digitalni dobi

Ali ste vedeli, da ljudje, ki so zaposleni pri velikih podjetjih, ki ustvarjajo programe za pametne telefone, svoje otroke vpisujejo v šole, kjer pametni telefoni niso dovoljeni? O vzgoji, pasteh in o tem, kako stati inu obstati z najstnikom s prof. Sebastjanom Kristovičem v tokratni oddaji.

VEČ ...|17. 2. 2024
O pasteh vzgoje v digitalni dobi

Ali ste vedeli, da ljudje, ki so zaposleni pri velikih podjetjih, ki ustvarjajo programe za pametne telefone, svoje otroke vpisujejo v šole, kjer pametni telefoni niso dovoljeni? O vzgoji, pasteh in o tem, kako stati inu obstati z najstnikom s prof. Sebastjanom Kristovičem v tokratni oddaji.

Mateja Subotičanec

vzgoja družba mladi otroci svetovanje

Za življenje

VEČ ...|10. 2. 2024
Skupaj gradimo boljši svet

V času Pustne sobotne iskrice, ko zbiramo sredstva za šolo v Ugandi, smo v oddaji Za življenje gostili dr. Andrejo Poljanec. Spregovorili smo o tem, kako pomembno je, da pomagamo graditi šole v Afriki, saj tako gradimo boljši svet za vse. Šola je temelj za razvoj posameznika in družbe in če lahko sami prispevamo košček v mozaik dobrote, bomo občutili veliko veselje v sebi in ob pogledu na majhne premike.

Skupaj gradimo boljši svet

V času Pustne sobotne iskrice, ko zbiramo sredstva za šolo v Ugandi, smo v oddaji Za življenje gostili dr. Andrejo Poljanec. Spregovorili smo o tem, kako pomembno je, da pomagamo graditi šole v Afriki, saj tako gradimo boljši svet za vse. Šola je temelj za razvoj posameznika in družbe in če lahko sami prispevamo košček v mozaik dobrote, bomo občutili veliko veselje v sebi in ob pogledu na majhne premike.

vzgoja duhovnost otroci pogovor

Za življenje

Skupaj gradimo boljši svet

V času Pustne sobotne iskrice, ko zbiramo sredstva za šolo v Ugandi, smo v oddaji Za življenje gostili dr. Andrejo Poljanec. Spregovorili smo o tem, kako pomembno je, da pomagamo graditi šole v Afriki, saj tako gradimo boljši svet za vse. Šola je temelj za razvoj posameznika in družbe in če lahko sami prispevamo košček v mozaik dobrote, bomo občutili veliko veselje v sebi in ob pogledu na majhne premike.

VEČ ...|10. 2. 2024
Skupaj gradimo boljši svet

V času Pustne sobotne iskrice, ko zbiramo sredstva za šolo v Ugandi, smo v oddaji Za življenje gostili dr. Andrejo Poljanec. Spregovorili smo o tem, kako pomembno je, da pomagamo graditi šole v Afriki, saj tako gradimo boljši svet za vse. Šola je temelj za razvoj posameznika in družbe in če lahko sami prispevamo košček v mozaik dobrote, bomo občutili veliko veselje v sebi in ob pogledu na majhne premike.

Mateja Feltrin Novljan

vzgoja duhovnost otroci pogovor

Za življenje

VEČ ...|3. 2. 2024
Kaj je v resnici moja poklicanost in kako naj to živim?

Dan po svečnici smo se posvetili vedno aktualnemu vprašanju poklicanosti in poslanstva. Kje se v tem svetu danes lahko uresničim, kako lahko odkrijem svoje poslanstvo in v njem vztrajam? Ob teh vprašanjih je razmišljal klinični psiholog in frančiškan p. dr. Christian Gostečnik. Svoje so dodali poslušalci z zgodbami, ki jih piše življenje. Rdeča nit se je tokrat spletla okrog alkohola in njegovih posledic v celih rodovih. Vprašanje za gosta v prihodnji oddaji lahko vedno napišete na el. naslov: za.zivljenje@ognjisce.si 

Kaj je v resnici moja poklicanost in kako naj to živim?

Dan po svečnici smo se posvetili vedno aktualnemu vprašanju poklicanosti in poslanstva. Kje se v tem svetu danes lahko uresničim, kako lahko odkrijem svoje poslanstvo in v njem vztrajam? Ob teh vprašanjih je razmišljal klinični psiholog in frančiškan p. dr. Christian Gostečnik. Svoje so dodali poslušalci z zgodbami, ki jih piše življenje. Rdeča nit se je tokrat spletla okrog alkohola in njegovih posledic v celih rodovih. Vprašanje za gosta v prihodnji oddaji lahko vedno napišete na el. naslov: za.zivljenje@ognjisce.si 

poslanstvo odnosi vzgoja duhovnost odgovornost alkohol zasvojenost

Za življenje

Kaj je v resnici moja poklicanost in kako naj to živim?

Dan po svečnici smo se posvetili vedno aktualnemu vprašanju poklicanosti in poslanstva. Kje se v tem svetu danes lahko uresničim, kako lahko odkrijem svoje poslanstvo in v njem vztrajam? Ob teh vprašanjih je razmišljal klinični psiholog in frančiškan p. dr. Christian Gostečnik. Svoje so dodali poslušalci z zgodbami, ki jih piše življenje. Rdeča nit se je tokrat spletla okrog alkohola in njegovih posledic v celih rodovih. Vprašanje za gosta v prihodnji oddaji lahko vedno napišete na el. naslov: za.zivljenje@ognjisce.si 

VEČ ...|3. 2. 2024
Kaj je v resnici moja poklicanost in kako naj to živim?

Dan po svečnici smo se posvetili vedno aktualnemu vprašanju poklicanosti in poslanstva. Kje se v tem svetu danes lahko uresničim, kako lahko odkrijem svoje poslanstvo in v njem vztrajam? Ob teh vprašanjih je razmišljal klinični psiholog in frančiškan p. dr. Christian Gostečnik. Svoje so dodali poslušalci z zgodbami, ki jih piše življenje. Rdeča nit se je tokrat spletla okrog alkohola in njegovih posledic v celih rodovih. Vprašanje za gosta v prihodnji oddaji lahko vedno napišete na el. naslov: za.zivljenje@ognjisce.si 

Radio Ognjišče

poslanstvo odnosi vzgoja duhovnost odgovornost alkohol zasvojenost

Za življenje

VEČ ...|27. 1. 2024
Medvrstniško nasilje

V oddaji Za življenje je bila z nami dr. Andreja Poljanec, z njo smo se pogovarjali o medvrstniškem nasilju. Oddaja je potekala v živo, zato so v njej sodelovali tudi poslušalci.

Medvrstniško nasilje

V oddaji Za življenje je bila z nami dr. Andreja Poljanec, z njo smo se pogovarjali o medvrstniškem nasilju. Oddaja je potekala v živo, zato so v njej sodelovali tudi poslušalci.

vzgoja duhovnost

Za življenje

Medvrstniško nasilje

V oddaji Za življenje je bila z nami dr. Andreja Poljanec, z njo smo se pogovarjali o medvrstniškem nasilju. Oddaja je potekala v živo, zato so v njej sodelovali tudi poslušalci.

VEČ ...|27. 1. 2024
Medvrstniško nasilje

V oddaji Za življenje je bila z nami dr. Andreja Poljanec, z njo smo se pogovarjali o medvrstniškem nasilju. Oddaja je potekala v živo, zato so v njej sodelovali tudi poslušalci.

Mateja Feltrin Novljan

vzgoja duhovnost

Za življenje

Sklop svetovalnih in izobraževalnih oddaj, namenjenih staršem, družinam in posameznikom, saj posegajo na vsa področja življenja v družini in v ostalih skupnostih. Za družinsko svetovanje, svetovanje na področju starševstva in vzgoje skrbita p. Christian Gostečnik, vodja Frančiškanskega družinskega centra, in priznani specialni pedagog Marko Juhant, tudi avtor več uspešnih knjig na temo vzgoje. Oddaje, namenjene zakoncem in spodbujanju graditve dobrega zakonskega odnosa, pripravljamo v sodelovanju z družinskimi terapevti. Teolog in vzgojitelj dr. Karel Gržan pa na prodoren in iskriv način svetuje pri medosebnih odnosih vseh vrst. V oddajah imajo poslušalci priložnost zastavljati vprašanja in dobiti odgovore na konkretne življenjske razmere. Vsako peto soboto v mesecu pa se nam pridruži p. dr. Tadej Strehovec, mag. aplikativne etike, asistent pri katedri za moralno teologijo in bioetik, ki odpira vprašanja s področja evtanazije, medicinske in družinske etike ter druga.

Mateja Feltrin Novljan

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|13. 3. 2024
O pomenu in izzivih katoliškega šolstva

V oddaji Pogovor o smo spregovorili o katoliškem šolstvu. Z gosti smo se dotaknili njegovega pomena za družbo in Cerkev, razlik v primerjavi z javnim šolstvom in izzivov s katerimi so soočeni zasebni izobraževalni zavodi. Gostje so bili: direktor Zavoda sv. Stanislava Anton Česen, direktor Zavoda sv. Frančiška Saleškega Peter Polc, ravnatelj Škofijske gimnazije Vipava Vladimir Anžel in ravnatelj Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Samo Repolusk.

O pomenu in izzivih katoliškega šolstva

V oddaji Pogovor o smo spregovorili o katoliškem šolstvu. Z gosti smo se dotaknili njegovega pomena za družbo in Cerkev, razlik v primerjavi z javnim šolstvom in izzivov s katerimi so soočeni zasebni izobraževalni zavodi. Gostje so bili: direktor Zavoda sv. Stanislava Anton Česen, direktor Zavoda sv. Frančiška Saleškega Peter Polc, ravnatelj Škofijske gimnazije Vipava Vladimir Anžel in ravnatelj Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Samo Repolusk.

Andrej Šinko

izobraževanjemladivzgojadružba

Globine

VEČ ...|12. 3. 2024
Izpoved o iskanju pravega veselja

Gre za iskreno izpoved o iskanju pravega veselja. Naš gost je bil duhovni pomočnik v Senožečah Pavel Kodelja, ki pravi, da pot svetosti nujno vključuje odločitev - v vsakem trenutku iz dneva v dan. Spregovoril je tudi o sprejemanju vsega, kar je zanj pripravil Bog, tudi o sprejemanju svoje bolezni, ob kateri se zaveda, da je vsak dan podarjen.

Izpoved o iskanju pravega veselja

Gre za iskreno izpoved o iskanju pravega veselja. Naš gost je bil duhovni pomočnik v Senožečah Pavel Kodelja, ki pravi, da pot svetosti nujno vključuje odločitev - v vsakem trenutku iz dneva v dan. Spregovoril je tudi o sprejemanju vsega, kar je zanj pripravil Bog, tudi o sprejemanju svoje bolezni, ob kateri se zaveda, da je vsak dan podarjen.

Blaž Lesnik

duhovnostbolezenveramolitevsvetostvzgoja

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|11. 3. 2024
Rajko Gerič o tem, da razmere na javni RTV spominjajo na neke druge čase.

Razmere v javni Radio Televiziji Slovenija so bile v osredju tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj«. Naš gost je bil urednik ukinjene oddaje Panorama in kmalu tudi ukinjenega Informativnega programa Drugega programa TV Slovenija Rajko Gerič. Ali drži, da je RTV prevzela trda levica, na kakšen način novo vodstvo izvaja mobing in tudi ali ima javni zavod z 2100 zaposlenimi še rezerve, so zgolj nekatera vprašanja, ki smo jih zastavili gostu. Vabljeni k poslušanju.

Rajko Gerič o tem, da razmere na javni RTV spominjajo na neke druge čase.

Razmere v javni Radio Televiziji Slovenija so bile v osredju tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj«. Naš gost je bil urednik ukinjene oddaje Panorama in kmalu tudi ukinjenega Informativnega programa Drugega programa TV Slovenija Rajko Gerič. Ali drži, da je RTV prevzela trda levica, na kakšen način novo vodstvo izvaja mobing in tudi ali ima javni zavod z 2100 zaposlenimi še rezerve, so zgolj nekatera vprašanja, ki smo jih zastavili gostu. Vabljeni k poslušanju.

Radio Ognjišče

politika

Doživetja narave

VEČ ...|15. 3. 2024
V Patagoniji nova prvenstvena Pot

Z nami sta bila alpinista Luka Krajnc in Luka Lindič, ki sta konec letošnjega februarja v Patagoniji preplezala 500 metrov dolgo prvenstveno smer Pot. To je zgodba o vztrajnosti, prijateljski navezi, načinu življenja, ki zahteva tudi odpoved. V drugem delu oddaje pa smo ob začetku kolesarke sezone spregovorili o kulturi vožnje na naših cestah - z nami je bil podpredsednik Kolesarske zveze Slovenije dr. Peter Gregorčič.

V Patagoniji nova prvenstvena Pot

Z nami sta bila alpinista Luka Krajnc in Luka Lindič, ki sta konec letošnjega februarja v Patagoniji preplezala 500 metrov dolgo prvenstveno smer Pot. To je zgodba o vztrajnosti, prijateljski navezi, načinu življenja, ki zahteva tudi odpoved. V drugem delu oddaje pa smo ob začetku kolesarke sezone spregovorili o kulturi vožnje na naših cestah - z nami je bil podpredsednik Kolesarske zveze Slovenije dr. Peter Gregorčič.

Blaž Lesnik

alpinizemPatagonijaprvenstvena smer Potkolesarstvokultura vožnje

Radijski misijon 2024

VEČ ...|18. 3. 2024
2. dan: Misijonski nagovor - br. Štefan Kožuh: Moč Božje besede

Brat Štefan Kožuh je drugi misijonski nagovor pripravil v Porcijunkuli, ki stoji v cerkvi sv. Marije Angelske pri Assisiju. Razmišljal je o moči Božje besede. Ko Jezus zagotovi, da bo z nami do konca časa, ostaja z nami na različne načine, vključno z besedo in zakramenti, je dejal. Ob sklepu misijonskega nagovora je nakazal, na kakšen način naj se lotimo branja Svetega pisma.

2. dan: Misijonski nagovor - br. Štefan Kožuh: Moč Božje besede

Brat Štefan Kožuh je drugi misijonski nagovor pripravil v Porcijunkuli, ki stoji v cerkvi sv. Marije Angelske pri Assisiju. Razmišljal je o moči Božje besede. Ko Jezus zagotovi, da bo z nami do konca časa, ostaja z nami na različne načine, vključno z besedo in zakramenti, je dejal. Ob sklepu misijonskega nagovora je nakazal, na kakšen način naj se lotimo branja Svetega pisma.

Štefan Kožuh

duhovnostodnosimisijon2024

Spominjamo se

VEČ ...|19. 3. 2024
Spominjamo se dne 19. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 19. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Rožni venec

VEČ ...|19. 3. 2024
Žalostni del dne 19. 3.

Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.

Žalostni del dne 19. 3.

Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.

Radio Ognjišče

Postni napotek

VEČ ...|19. 3. 2024
Duša zaide zaradi slabih misli

Duša zaide zaradi slabih misli

Radio Ognjišče

duhovnost

S svetnikom na ti

VEČ ...|19. 3. 2024
Sv. Jožef

Sveto pismo je o tebi zelo redkobesedno, še bolj redkobeseden pa si v …

Sv. Jožef

Sveto pismo je o tebi zelo redkobesedno, še bolj redkobeseden pa si v …

Gregor Čušin

duhovnostspomin