Z ljudmi na poti
Gostili smo psihoterapevtko in nekdanjo učiteljico plesa Niko Smiljanič, ki se je pred približno šestimi leti preselila v Združeno kraljestvo. V oddaji je spregovorila o življenju v Angliji, vplivu brexita na državo in prebivalce, pa tudi življenjskem standardu, ki se zlasti v večjih mestih zaradi vedno dražjih stanovanj in ogrevanja poslabšuje.
Z ljudmi na poti
Gostili smo psihoterapevtko in nekdanjo učiteljico plesa Niko Smiljanič, ki se je pred približno šestimi leti preselila v Združeno kraljestvo. V oddaji je spregovorila o življenju v Angliji, vplivu brexita na državo in prebivalce, pa tudi življenjskem standardu, ki se zlasti v večjih mestih zaradi vedno dražjih stanovanj in ogrevanja poslabšuje.
Z ljudmi na poti
Gostili smo učitelja Kristjana Vebra, ki že približno pol leta dela na šoli in v vrtcu na Švedskem. V oddaji je spregovoril o razlikah med izobraževalnima sistemoma, življenju in delu v tujini ter švedski družbi in naravi.
Z ljudmi na poti
Gostili smo učitelja Kristjana Vebra, ki že približno pol leta dela na šoli in v vrtcu na Švedskem. V oddaji je spregovoril o razlikah med izobraževalnima sistemoma, življenju in delu v tujini ter švedski družbi in naravi.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Katarino Založnik, ki s partnerjem živi na Kitajskem, kjer uči angleščino.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Katarino Založnik, ki s partnerjem živi na Kitajskem, kjer uči angleščino.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Klaro Lotrič, grafično oblikovalko in svetovno popotnico, ki jo je zadnja služba popeljala v Turčijo, kjer deluje kot predstavnica ene od turističnih agencij. Prvo pot po svetu je opravila pri devetnajstih letih, pozneje pa je živela in delala v različnih državah, med drugim na Tajskem, v Maleziji, Mehiki, Argentini, pa tudi v Španiji. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Klaro Lotrič, grafično oblikovalko in svetovno popotnico, ki jo je zadnja služba popeljala v Turčijo, kjer deluje kot predstavnica ene od turističnih agencij. Prvo pot po svetu je opravila pri devetnajstih letih, pozneje pa je živela in delala v različnih državah, med drugim na Tajskem, v Maleziji, Mehiki, Argentini, pa tudi v Španiji. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Kristino Bogataj, slovensko zborovsko dirigentko in pevko, ki že skoraj desetletje ustvarja na Finskem. Prvi magisterij je zaključila na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, drugega pa na akademiji v Helsinkih. V tem finskem mestu znanje prenaša tudi na mlade glasbenike. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Kristino Bogataj, slovensko zborovsko dirigentko in pevko, ki že skoraj desetletje ustvarja na Finskem. Prvi magisterij je zaključila na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, drugega pa na akademiji v Helsinkih. V tem finskem mestu znanje prenaša tudi na mlade glasbenike. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Helen Senko, Belorusinjo, ki se je pred slabim desetletjem z družino preselila v Slovenijo. Omenjeno odločitev je sprejela, zaradi slabih razmer in želje po svobodnejšem življenju. V oddaji je spregovorila o selitvi ter izkušnji življenja v Sloveniji in Belorusiji.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Helen Senko, Belorusinjo, ki se je pred slabim desetletjem z družino preselila v Slovenijo. Omenjeno odločitev je sprejela, zaradi slabih razmer in želje po svobodnejšem življenju. V oddaji je spregovorila o selitvi ter izkušnji življenja v Sloveniji in Belorusiji.
Z ljudmi na poti
V oddaji smo gostili nogometaša nigerijskih korenin, ki ga je v Slovenijo pripeljala najbolj priljubljena igra na svetu, tukaj se je zaljubil in si ustvaril družino, nogometna pot pa ga je vodila v Turčijo. V oddaji je spregovorila tudi njegova življenjska sopotnica Nina, ki mu je precej pomagala pri navajanju na življenje v Sloveniji. Bede Amarachi Osuji je v Sloveniji igral pri Gorici in Kopru, pred tem pa je bil na Madžarskem.
Z ljudmi na poti
V oddaji smo gostili nogometaša nigerijskih korenin, ki ga je v Slovenijo pripeljala najbolj priljubljena igra na svetu, tukaj se je zaljubil in si ustvaril družino, nogometna pot pa ga je vodila v Turčijo. V oddaji je spregovorila tudi njegova življenjska sopotnica Nina, ki mu je precej pomagala pri navajanju na življenje v Sloveniji. Bede Amarachi Osuji je v Sloveniji igral pri Gorici in Kopru, pred tem pa je bil na Madžarskem.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Marijo Leskovec, laiško misijonarko, ki je uresničitev svojega prostovoljstva našla v pomoči pomoči potrebnim v Indiji, kamor je prvič odšla že leta 1995. V to poslanstvo jo je vpeljal misijonski krožek na ljubljanski Teološki fakulteti, pridobljeno znanje in izkušnje pa je pozneje bila vedno pripravljena deliti z mladimi. V oddaji je spregovorila o svojem delu v misijonih, zlasti v Indiji.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Marijo Leskovec, laiško misijonarko, ki je uresničitev svojega prostovoljstva našla v pomoči pomoči potrebnim v Indiji, kamor je prvič odšla že leta 1995. V to poslanstvo jo je vpeljal misijonski krožek na ljubljanski Teološki fakulteti, pridobljeno znanje in izkušnje pa je pozneje bila vedno pripravljena deliti z mladimi. V oddaji je spregovorila o svojem delu v misijonih, zlasti v Indiji.

Doživetja narave
Ko stopimo v gozd ali na gorsko pot, si želimo svežega zraka, ki napolni telo in duha. A kaj pravzaprav dihamo? Nova študija, objavljena v prestižni reviji Nature, razkriva, da kakovost zraka ni le vprašanje delcev PM10 in PM2,5, temveč tudi njihovega oksidativnega potenciala – parametra, ki vpliva na naše zdravje veliko bolj, kot si mislimo. Zakaj je onesnažen zrak tiha grožnja, ki vsako leto povzroči milijone prezgodnjih smrti? Z nami so bili avtor študije dr. Griša Močnik in dr. Matej Ogrin (oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti) ter Špela Berlot Veselko (Cipra).
Slovencem po svetu in domovini
V župniji Marije Vnebovzete v Clevelandu so imeli v nedeljo tradicionalni jesenski festival. Po dopoldanski maši so po poročanju župnijskega biltena odprli vrata župnijske dvorane. Na voljo je bila raznovrstna hrana, rojaki so se lahko preskusili v igrah na srečo ali sodelovali pri žrebanju 40 šunk in 40 puranov. Oltarno društvo je organiziralo prodajo peciva in pripravilo žrebanje košaric. Župnijska dvorana je bila do šestih zvečer napolnjena z energijo in navdušenjem župljanov, nekdanjih župljanov in prijateljev župnije, ki letos praznuje 120-letnico. Izkupiček bo namenjen načrtovani obnovi stranišč in dveh učilnic v prvem nadstropju šole za izobraževanje odraslih in sestanke. Rojaki v Clevelandu, tako pri Mariji Vnebovzeti kot pri Svetem Vidu, pa se že pripravljajo na četrtkov zahvalni dan, ko se bodo pri mašah spomnili tudi vseh pokojnih župnijskih dobrotnikov.
Naš gost
Roman Gašperin je zanimiv gospod. Čeprav ga krasi srebro v laseh, iz njegovih oči sijeta zvedavost in tudi nekakšna navihanost. Prav taka, kot jo beremo v štirih, doslej izdanih, knjigah Enci benci na kamenci. Je zbiratelj in avtor omenjenih knjig. V času služenja vojaškega roka so nastajala pisma, ki sta jih z ženo Bredo zbrala in izdala knjigo, resnično ljubezensko zgodbo v pismih, z naslovom Živim od tvojih besed. Začetki življenja so bili skromni, danes zagotovo lahko pove, da živi bogato in polno življenje.
Komentar tedna
Predstavljajte si, da se v mraku sprehajate. Pridete do mostu. Na ograji stoji dekle. Previdno jo povprašate, kaj dela. Vidno se vas ustraši. Ni vas pričakovala. »Nima smisla!» reče, »bolečine so prehude. Nihče me ne bo pogrešal. Dovolj imam, pustite me!« Stoji na ograji in okleva. Jo boste potisnili? Ji boste pomagali narediti samomor?« Če je odgovor ne, potem veste kako glasovati.
Komentar je pripravila doktorica zgodovine, Helena Jaklitsch.
Kmetijska oddaja
Najprej smo podčrtali lepo in spodbudno zgodbo, ki jo piše letošnji inovativni mladi kmet Aleš Čadež, potem pa smo se bomo ustavili še ob aktualnih vprašanjih, ki jih sproža pravkar končan Teden slovenske hrane, ki je mineval v senci vladne potrditve sporazuma Mercosur, ki skrbi slovenske in EU kmete.
Slovencem po svetu in domovini
V župniji Marije Vnebovzete v Clevelandu so imeli v nedeljo tradicionalni jesenski festival. Po dopoldanski maši so po poročanju župnijskega biltena odprli vrata župnijske dvorane. Na voljo je bila raznovrstna hrana, rojaki so se lahko preskusili v igrah na srečo ali sodelovali pri žrebanju 40 šunk in 40 puranov. Oltarno društvo je organiziralo prodajo peciva in pripravilo žrebanje košaric. Župnijska dvorana je bila do šestih zvečer napolnjena z energijo in navdušenjem župljanov, nekdanjih župljanov in prijateljev župnije, ki letos praznuje 120-letnico. Izkupiček bo namenjen načrtovani obnovi stranišč in dveh učilnic v prvem nadstropju šole za izobraževanje odraslih in sestanke. Rojaki v Clevelandu, tako pri Mariji Vnebovzeti kot pri Svetem Vidu, pa se že pripravljajo na četrtkov zahvalni dan, ko se bodo pri mašah spomnili tudi vseh pokojnih župnijskih dobrotnikov.
Sol in luč
Tokrat smo predstavili zanimivo knjiga očeta in hčerke, ki oba delujeta na področju psihologije in sta si v nekem trenutku začela pisati zelo iskrena pisma, ki se dotikajo predvsem vprašanj odraščanja. Psihologinja in psihoterapevtka Julija Pelc je v predgovoru knjige zapisala, da se na teh belih straneh resničnih srečanj razodeva njuna moč povezovanja. Prebrali smo nekaj odlomkov iz uvoda obeh avtorjev, Minee in Dušana Rutarja iz knjige z naslovom Ne-dovolj dobra, ki je izšla pri založbi Didakta
Kulturni utrinki
Po hudi bolezni je umrl akademski slikar Matej Metlikovič, ki je močno zaznamoval sodobno slovensko slikarstvo. Velik del njegovega likovnega opusa je sakralne narave. Poleg slikanja na platno in papir je načrtoval in poslikaval barvna okna oz. vitraje ter oblikoval vezena liturgična oblačila in antependije. S svojimi deli je opremil več sakralnih in zasebnih prostorov v Sloveniji, Nemčiji, Švici in na Hrvaškem.
Naš pogled
Pa sem se ponovno znašla pred prazno stranjo. Pred padcem v nič. Saj je menda bela barva prazna, medtem ko je črna mešanica različnih. Vsaj toliko mi je ostalo od šolskih poskusov kromatografije. Verjetno se mi zato zdi zanimivo, da se ob žalostnih dogodkih ovijemo ravno v mavrico barv ujetih v črno obleko. To navdušenje nad analizo barv me spremlja od srednje šole, ko smo pri pouku slovenščine obravnavali Masko rdeče smrti Edgarja Allana Poeja.