Profesor Leon Kernel poučuje na Srednji gozdarski in lesarski šoli ter višji strokovni šoli v Postojni. Kot član Društva katoliških pedagogov, območna enota Sv. Hieronim, je pripravil razmišljanje o kreposti upanja, ki mu je vodilo pri delu z mladimi. Kako ohranja zavzetost in veselje do poučevanja ter kje najde upanje za čase, ko mladi obupujejo nad odraslimi?
Profesor Leon Kernel poučuje na Srednji gozdarski in lesarski šoli ter višji strokovni šoli v Postojni. Kot član Društva katoliških pedagogov, območna enota Sv. Hieronim, je pripravil razmišljanje o kreposti upanja, ki mu je vodilo pri delu z mladimi. Kako ohranja zavzetost in veselje do poučevanja ter kje najde upanje za čase, ko mladi obupujejo nad odraslimi?
Življenje išče pot
Kar 32 milijonov romarjev in turistov je obiskalo Rim v svetem letu, ki se izteka. Kako je bilo mesto pripravljeno, nam je povedala narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar, ki je Rim večkrat službeno obiskala.
Življenje išče pot
Kar 32 milijonov romarjev in turistov je obiskalo Rim v svetem letu, ki se izteka. Kako je bilo mesto pripravljeno, nam je povedala narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar, ki je Rim večkrat službeno obiskala.
Življenje išče pot
Sveto leto 2025 se končuje. V ozadju je bila pri nas s. Božena Kutnar, ki je kot narodna delegatka za sveto leto vlekla številne niti dogodkov. Povedala je, kako je sama doživela to leto in kaj vidi kot dobro in uspešno tudi za naprej,
Življenje išče pot
Sveto leto 2025 se končuje. V ozadju je bila pri nas s. Božena Kutnar, ki je kot narodna delegatka za sveto leto vlekla številne niti dogodkov. Povedala je, kako je sama doživela to leto in kaj vidi kot dobro in uspešno tudi za naprej,
Življenje išče pot
Objavili smo pogovor s svetovalko in mentorico v Ljubhospicu s. Emanuelo Žerdin. Sprehodili smo se po dogodkih leta 2025 in spremembah, ki so jih doživeli ter o pričakovanju in potrebi, da država to ustanovo vključi v zdravstveni sistem.
Življenje išče pot
Objavili smo pogovor s svetovalko in mentorico v Ljubhospicu s. Emanuelo Žerdin. Sprehodili smo se po dogodkih leta 2025 in spremembah, ki so jih doživeli ter o pričakovanju in potrebi, da država to ustanovo vključi v zdravstveni sistem.
Življenje išče pot
Na praznik samostojnosti in enotnosti smo k pogovoru povabili s. Emanuelo Žerdin, ki je nekaj let preživela v Avstriji in veliko let v Črni Gori, kjer je ob poslušanju radia tudi dočakala rojstvo mlade države Slovenije. Razgovorila se je o ljubezni in ponosu, da imamo prvič v zgodovini naroda lastno državo.
Življenje išče pot
Na praznik samostojnosti in enotnosti smo k pogovoru povabili s. Emanuelo Žerdin, ki je nekaj let preživela v Avstriji in veliko let v Črni Gori, kjer je ob poslušanju radia tudi dočakala rojstvo mlade države Slovenije. Razgovorila se je o ljubezni in ponosu, da imamo prvič v zgodovini naroda lastno državo.
Življenje išče pot
Že šest let teče projekt Mlade Karitas - Pismo za lepši dan - kjer zavzeti prostovoljci poskrbijo, da je letos skoraj 9000 pisem razveselilo starejše, bolne in osamljene. V pisanje so vključeni vrtci, šole, Domovi za starejše in posamezniki. Koordinator Mlade Karitas Luka Oven je ob tem predstavil še projekt Povezani prek telefona.
Življenje išče pot
Že šest let teče projekt Mlade Karitas - Pismo za lepši dan - kjer zavzeti prostovoljci poskrbijo, da je letos skoraj 9000 pisem razveselilo starejše, bolne in osamljene. V pisanje so vključeni vrtci, šole, Domovi za starejše in posamezniki. Koordinator Mlade Karitas Luka Oven je ob tem predstavil še projekt Povezani prek telefona.
Življenje išče pot
Na Plečnikovih Žalah je za mesec dni zasijalo Drevo hvaležnosti, ki obiskovalcem ponuja priložnost, da na lesene okraske zapišejo lepe misli o pokojnih in izrazijo hvaležnost zanje. Z nami je bila Doris Kukovičič iz Skupine Javni holding Ljubljana.
Življenje išče pot
Na Plečnikovih Žalah je za mesec dni zasijalo Drevo hvaležnosti, ki obiskovalcem ponuja priložnost, da na lesene okraske zapišejo lepe misli o pokojnih in izrazijo hvaležnost zanje. Z nami je bila Doris Kukovičič iz Skupine Javni holding Ljubljana.
Življenje išče pot
Na vrsti je bil treti del pogovora z dolgoletnim svetovalcem TOM telefona Nacetom Breitenbergerjem. Zanimalo nas je, v čem vidi dobrobit tega dela, odmeve mladih in kaj meni o omejitvi dostopa mladih in otrok do družbenih omrežij.
Življenje išče pot
Na vrsti je bil treti del pogovora z dolgoletnim svetovalcem TOM telefona Nacetom Breitenbergerjem. Zanimalo nas je, v čem vidi dobrobit tega dela, odmeve mladih in kaj meni o omejitvi dostopa mladih in otrok do družbenih omrežij.
Življenje išče pot
35. let TOM telefona za mlade in otroke je lepa doba in dolgoletnega svetovalca Naceta Breitenbergerja smo vprašali, s kakšnimi težavami se klicalci nanje obračajo in kako se odzivajo v primeru samomorilnih misli.
Življenje išče pot
35. let TOM telefona za mlade in otroke je lepa doba in dolgoletnega svetovalca Naceta Breitenbergerja smo vprašali, s kakšnimi težavami se klicalci nanje obračajo in kako se odzivajo v primeru samomorilnih misli.
Življenje išče pot
Življenje pred nas postavlja številne izzive in ovire. Marsičesa ne razumemo. Iščemo, a ne najdemo odgovorov na vprašanja in potrebe nas in naših bližnjih. Kam naj se obrnem in koga naj pokličem? Včasih je potrebno slišati samo droben namig in že se nam pokaže naslednji korak. In ta rubrika želi biti prav to - kažipot življenja. Naši sogovorniki so različni, teme pa življenjske: od vzgoje do modrosti staranja, od skrbi za zdravje do lajšanja bolezni, od kupovanja primernih daril do pospravljanja stanovanja. Saj smo vendarle skupaj na poti in si lahko pomagamo med seboj. Četudi le po radijskih valovih.
Spoznanje več, predsodek manj
Pred nami je vse bolj razgreto politično dogajanje. Stranke stopnjujejo boj za glasove volivk in volivcev, v ospredje pa prihajajo ključne teme volilne kampanje. O njih so v oddaji Spoznanje več, predsodek manj razpravljali urednik Večera Matija Stepišnik, novinar portala Zanima.me Peter Merše in politični komentator Miran Videtič.
Naš gost
Peter Svetina je pisatelj in prevajalec, ki je za svoj ustvarjalni opus prejel veliko lepih nagrad: leta 2001 je dobil nagrado za pesniško zbirko Kavarna v prvem nadstropju, leta 2008 nagrado za izvirno slovenski slikanico Klobuk gospoda Konstantina, čez pet let je prejel nagrado Večernica za najboljše mladinsko delo za slikanico Ropotarna, pa Levstikovo nagrado za knjigo Molitvice s stopnic. Naš gost je tudi profesor, ki nam je povedal nekaj o svojem literarnem okusu.
Sol in luč
»Sreča ni nek dogodek. Sreča so očala, s katerimi lahko vidiš lepoto določenega dogodka. Sreča je kot kruh. Nauči se ga mesiti. Ko ga boš pekel, pa odpri okna. Naj diši po vsej soseski.« Odlomek je le del zgodbe, ki opisuje dotike lepote drobnih trenutkov življenja, ki se nas dotaknejo, če le znamo opazovati svet in ljudi. Stefanos Ksenakis je odličen opazovalec in trenutke, ki so se dotaknili njegove notranjosti je zbral in izdal v knjigi z naslovom Življenje je darilo. Še tri smo prebrali v tokratni oddaji.
Slovencem po svetu in domovini
V dunajskem parlamentu so minuli teden odprli razstavo o narodnih skupnostih v Avstriji. Postavljena je ob letošnji 50. obletnici sprejetja zakona o narodnih manjšinah. V naši severni sosedi živi šest narodnih skupnosti, slovenska živi v zveznih deželah Koroška in Štajerska. Poslanka in manjšinska govornica zelenih Olga Voglauer je za slovenski spored ORF podčrtala pomen vidnosti manjšin in napovedala pripravo sodobne zakonodaje na tem področju. Tudi član sosveta za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja Bernard Sadovnik vidi odprtje razstave o avtohtonih manjšinah kot pomemben korak k vidnosti manjšin, v jubilejnem letu Zakona o narodnih skupnostih da morajo slediti konkretni koraki k prenovi zakona. Razstava obravnava različne teme, od jezika in izobraževanja v manjšinah prek kulture in pravic do skupne zgodovine. V centru za obiskovalce bo na ogled do konca leta. Avstrijski parlament letno obišče okoli 500.000 ljudi.
Naš pogled
Naši škofje se v teh dneh mudijo na uradnem obisku v Vatikanu, ki ga opravijo vsakih nekaj let. Lahko bi rekli, da gre za pretok življenja iz neke lokalne Cerkve v vesoljno Cerkev. Kot so poudarili pred odhodom, si želijo predvsem poglobiti edinost s papežem in med njimi.
Zgodbe za otroke
Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!
Adventna spodbuda
Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.
Otok
Kaj v nas odloča, koliko bomo pozabili in koliko si bomo zapomnili? Katere spomine na prednike bomo ohranili?
V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Miriam Drev iz njene zbirke Zdravljenje prednikov.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
V dunajskem parlamentu so minuli teden odprli razstavo o narodnih skupnostih v Avstriji. Postavljena je ob letošnji 50. obletnici sprejetja zakona o narodnih manjšinah. V naši severni sosedi živi šest narodnih skupnosti, slovenska živi v zveznih deželah Koroška in Štajerska. Poslanka in manjšinska govornica zelenih Olga Voglauer je za slovenski spored ORF podčrtala pomen vidnosti manjšin in napovedala pripravo sodobne zakonodaje na tem področju. Tudi član sosveta za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja Bernard Sadovnik vidi odprtje razstave o avtohtonih manjšinah kot pomemben korak k vidnosti manjšin, v jubilejnem letu Zakona o narodnih skupnostih da morajo slediti konkretni koraki k prenovi zakona. Razstava obravnava različne teme, od jezika in izobraževanja v manjšinah prek kulture in pravic do skupne zgodovine. V centru za obiskovalce bo na ogled do konca leta. Avstrijski parlament letno obišče okoli 500.000 ljudi.
Kulturni utrinki
Igor Omerza, raziskovalec arhivov nekdanje komunistične tajne politične policije Udba, je predstavil že svojo šesto knjigo iz serije Osamosvojitelji in Udba, tokrat z naslovom Janez Janša – Kaplar. Knjiga ima 428 strani in je bogato ilustrirana s fotografijami ter faksimili arhivskih dokumentov.