Is podcast
Dejstva kažejo, da velik odstotek ljudi z demenco živi doma. Tam ni možnosti za vadbeni park ali denimo gibanja orkestra na žogah, kot so to naši sodelavci videli na nedavnem obisku v Cerkniškem domu za starejše v okviru obiskov Dobro delo dobro dene. So pa doma na voljo drugi pristopi gibanja ki bistveno pripomorejo k manjši uporabi antipsihotikov, je prepričana doc. dr. Anamarija Kejžar s Fakultete za socialno delo.
Dejstva kažejo, da velik odstotek ljudi z demenco živi doma. Tam ni možnosti za vadbeni park ali denimo gibanja orkestra na žogah, kot so to naši sodelavci videli na nedavnem obisku v Cerkniškem domu za starejše v okviru obiskov Dobro delo dobro dene. So pa doma na voljo drugi pristopi gibanja ki bistveno pripomorejo k manjši uporabi antipsihotikov, je prepričana doc. dr. Anamarija Kejžar s Fakultete za socialno delo.
Dejstva kažejo, da velik odstotek ljudi z demenco živi doma. Tam ni možnosti za vadbeni park ali denimo gibanja orkestra na žogah, kot so to naši sodelavci videli na nedavnem obisku v Cerkniškem domu za starejše v okviru obiskov Dobro delo dobro dene. So pa doma na voljo drugi pristopi gibanja ki bistveno pripomorejo k manjši uporabi antipsihotikov, je prepričana doc. dr. Anamarija Kejžar s Fakultete za socialno delo.
Razkrivamo zgodbe žensk, ki so doživele bolečino ločitve in našle oporo v skupnosti SRCE, ki že vrsto let sprejema medse osebe, ki iščejo pomoč v procesu ozdravitve in preoblikovanja življenja, ko se ti svet podre in je treba nadaljevati drugače. Natalie Kardum je povedala, kako od ločitve dalje zdravi sebe in spreminja svoje življenje.
Razkrivamo zgodbe žensk, ki so doživele bolečino ločitve in našle oporo v skupnosti SRCE, ki že vrsto let sprejema medse osebe, ki iščejo pomoč v procesu ozdravitve in preoblikovanja življenja, ko se ti svet podre in je treba nadaljevati drugače. Natalie Kardum je povedala, kako od ločitve dalje zdravi sebe in spreminja svoje življenje.
Ločeni so bili pogosto v Cerkvi odrinjeni na rob, saj jim nismo znali prisluhniti in sprejeti njihovega trpljenja. To vrzel je na Slovenskem zapolnila Skupnost Srce, ki jo je kmalu po odhodu moža spoznala tudi Marija Cigoj z Ljubljane. Z nami je delila utrinke iz svoje preizkušane življenjske zgodbe.
Ločeni so bili pogosto v Cerkvi odrinjeni na rob, saj jim nismo znali prisluhniti in sprejeti njihovega trpljenja. To vrzel je na Slovenskem zapolnila Skupnost Srce, ki jo je kmalu po odhodu moža spoznala tudi Marija Cigoj z Ljubljane. Z nami je delila utrinke iz svoje preizkušane življenjske zgodbe.
Pred sobotnim 8. vseslovenskim srečanjem ločenih v Cerkvi je svojo težko in bolečo svojo pot ločitve, časa po njej in večletnega celostnega okrevanja posredovala Irena Frankovič. Podporo je med drugim našla pri zdravnikih, Društvu sv. Jakoba in skupnosti ločenih v Cerkvi SRCE.
Pred sobotnim 8. vseslovenskim srečanjem ločenih v Cerkvi je svojo težko in bolečo svojo pot ločitve, časa po njej in večletnega celostnega okrevanja posredovala Irena Frankovič. Podporo je med drugim našla pri zdravnikih, Društvu sv. Jakoba in skupnosti ločenih v Cerkvi SRCE.
Vsi smo se že ali pa se še bomo soočili z izgubo ljubljene osebe. Velikokrat pa smo ljudje v stiski, ko nekdo od bližnjih doživi izgubo in ne vemo kako se na to odzvati. Predsednico Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban je spregovorila o tem kako biti sočutna opora žalujočim.
Vsi smo se že ali pa se še bomo soočili z izgubo ljubljene osebe. Velikokrat pa smo ljudje v stiski, ko nekdo od bližnjih doživi izgubo in ne vemo kako se na to odzvati. Predsednico Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban je spregovorila o tem kako biti sočutna opora žalujočim.
Obeležili smo 1.10. Mednarodni dan starejših. Spominja nas, da je spoštovanje starejših, ter njihovo vključevanje v družbo, velikega pomena zanje in za celotno družbo, saj medgeneracijsko povezovanje prinaša dobro za vsakogar. V Cankarjevem domu pa so pripravili že 23. Festival za tretje življenjsko obdobje pod naslovom Vsi smo ena generacija. V teh letih je postal največja prireditev za starejše v Evropi. O nujnosti medgeneracijske solidarnosti in skrbi za nemočne je spregovoril dr. Jože Ramovš.
Obeležili smo 1.10. Mednarodni dan starejših. Spominja nas, da je spoštovanje starejših, ter njihovo vključevanje v družbo, velikega pomena zanje in za celotno družbo, saj medgeneracijsko povezovanje prinaša dobro za vsakogar. V Cankarjevem domu pa so pripravili že 23. Festival za tretje življenjsko obdobje pod naslovom Vsi smo ena generacija. V teh letih je postal največja prireditev za starejše v Evropi. O nujnosti medgeneracijske solidarnosti in skrbi za nemočne je spregovoril dr. Jože Ramovš.
Začenja se novo akademsko leto, ki se pozna seveda tudi v bogoslovem semenišču v Ljubljani, ki ima od od letošnjega avgusta novega rektorja. To je postal Martin Zlobko. V pogovoru je pojasnil razloge za nekatere spremembe. Ena od njih je ta, da bogoslovci 4. letnika celotno šolsko leto preživijo na župniji. Povedal bo tudi, zakaj ne vzgajajo gospodov temveč pastirje, ki skrbijo za druge, in zakaj je tako pomembno poglobiti identiteto duhovnika.
Začenja se novo akademsko leto, ki se pozna seveda tudi v bogoslovem semenišču v Ljubljani, ki ima od od letošnjega avgusta novega rektorja. To je postal Martin Zlobko. V pogovoru je pojasnil razloge za nekatere spremembe. Ena od njih je ta, da bogoslovci 4. letnika celotno šolsko leto preživijo na župniji. Povedal bo tudi, zakaj ne vzgajajo gospodov temveč pastirje, ki skrbijo za druge, in zakaj je tako pomembno poglobiti identiteto duhovnika.
Na Stični mladih nas je nagovoril tudi župnik v Šentjurju Mitja Markovič. V oddaji Za življenje je razmišljal ob pregovoru Drevo, ki ima močne korenine, se viharju smeji. Prisluhnite, kakšen je njegov pogled na mlade danes in kakšen pomen pripisuje druženju, kot ga doživljajo vsako leto v Stični.
Na Stični mladih nas je nagovoril tudi župnik v Šentjurju Mitja Markovič. V oddaji Za življenje je razmišljal ob pregovoru Drevo, ki ima močne korenine, se viharju smeji. Prisluhnite, kakšen je njegov pogled na mlade danes in kakšen pomen pripisuje druženju, kot ga doživljajo vsako leto v Stični.
V soboto je na Stični mladih potekala vrsta različnih delavnic. Ena izmed njih je bila Zakaj moliti? O tem je tudi za naš radio spregovoril frančiškan brat Miran Špelič.
Življenje pred nas postavlja številne izzive in ovire. Marsičesa ne razumemo. Iščemo, a ne najdemo odgovorov na vprašanja in potrebe nas in naših bližnjih. Kam naj se obrnem in koga naj pokličem? Včasih je potrebno slišati samo droben namig in že se nam pokaže naslednji korak. In ta rubrika želi biti prav to - kažipot življenja. Naši sogovorniki so različni, teme pa življenjske: od vzgoje do modrosti staranja, od skrbi za zdravje do lajšanja bolezni, od kupovanja primernih daril do pospravljanja stanovanja. Saj smo vendarle skupaj na poti in si lahko pomagamo med seboj. Četudi le po radijskih valovih.
Prebrali smo nekaj odlomkov izknjige »Najti notranji mir«, Anselma Grüna. Izšla je pri ZaložbiOgnjišče, za tokrat pa smo izbrali misli iz Uvoda, ter iz petega inenajstega poglavja z naslovoma: »Sam prevzemi odgovornost inspodbujaj življenjske možnosti drugih« in »Sooči se s svojimistrahovi, ne zatajuj jih – spremeni jih v življenjsko moč.«
Spoznali smo življenjsko pot in delo dr. Ludvika Toplaka, člana Evropske akademije znanosti in umetnosti, ustanovitelja univerze Alma mater Europea, nekdanjega rektorja mariborske univerze in nekdanjega veleposlanika v Vatikanu. Kratek čas je bil tudi poslanec državnega zbora, a pravi, da so se poti s tedanjo politiko razšle zaradi privatizacije. Kakšen je njegov današnji pogled nazaj in kako gleda na aktualne razmere v družbi?
Slovenska družba se izgublja v slepi ulici delovanja te koalicije, čeprav oblast ob podpori prevzetih medijev in vplivnežev napihuje lažni mit uspešnosti. Očitno tudi »botri iz ozadja« nimajo formule zoper to škodljivo propadanje države. Ladja se potaplja, ni ga – oziroma ga nočejo - ki bi prijel za krmilo, preveril dalj in stran in tok usmeril v blagor očetnjave, če nam ta še kaj pomeni …
V oddaji ste lahko prisluhnili pričevanju Edvarda Trobca, ki se je rodil leta 1922 v Velikem Dolu, prebival pa je v Križu na Krasu. V italijansko kopensko vojsko je bil mobiliziran januarja 1942. Iz Tortone v Piemontu je bil napoten v Neapelj in od tam na bojišče v Libijo. Od britanskih sil je bil zajet v času bitke pri El-Alameinu v Egiptu. Zatem je bil pripeljan v ujetništvo na Škotsko. Domov se je vrnil junija 1946.
Tokratni gost je 23-letni vloger Vid Pintarič. Hojo v gore je zares vzljubil, ko je spoznal, da je to pravzaprav zanimivo in koristno. Prej so ga v hribe vlekli starši, kar je sovražil. Zanimati ga je začelo tudi preživetje v naravi, zato je oboje združil in zdaj praviloma na vsakem vrhu tudi prespi. Njegove podvige na youtubu spremlja na tisoče mladih, ki jih navdušuje za fizično aktivnost in kopanje v mrzli vodi. Tik pred novim podvigom se je s prijateljem Domnom Benedetičem oglasil v našem studiu.
Po uspešno izvedenem spomladanskem terminu izobraževanja bo Pastoralna služba Nadškofije Ljubljana organizirala še eno izobraževanje za pastoralne sodelavce. Kdaj in kje, ste lahko slišali v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ob 8.00. Skavtska voditelja Agata Pivk in Andrej Čuk pa sta spregovorila o srečanju skavtskih voditeljev v Šentvidu, izzivih in strategijah za privabljanje mladih ter pomenu izkušenj za krepitev skavtske skupnosti.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Papež je slovenskega nadškofa Mitja Leskovarja aprila letos imenoval za apostolskega nuncija v Demokratični republiki Kongo. Po Iraku je to njegova druga destinacija v vlogi nuncija. V oddaji je povedal več o tem, kako se je ustalil in s kakšnimi izzivi se sooča v Kongu,