Načini vadbe in gibanja za osebe z demenco, ki živijo doma

Dejstva kažejo, da velik odstotek ljudi z demenco živi doma. Tam ni možnosti za vadbeni park ali denimo gibanja orkestra na žogah, kot so to naši sodelavci videli na nedavnem obisku v Cerkniškem domu za starejše v okviru obiskov Dobro delo dobro dene. So pa doma na voljo drugi pristopi gibanja ki bistveno pripomorejo k manjši uporabi antipsihotikov, je prepričana doc. dr. Anamarija Kejžar s Fakultete za socialno delo. 

s. Meta Potočnik

demenca antipsihotiki živeti na polno

30. 8. 2024
Načini vadbe in gibanja za osebe z demenco, ki živijo doma

Dejstva kažejo, da velik odstotek ljudi z demenco živi doma. Tam ni možnosti za vadbeni park ali denimo gibanja orkestra na žogah, kot so to naši sodelavci videli na nedavnem obisku v Cerkniškem domu za starejše v okviru obiskov Dobro delo dobro dene. So pa doma na voljo drugi pristopi gibanja ki bistveno pripomorejo k manjši uporabi antipsihotikov, je prepričana doc. dr. Anamarija Kejžar s Fakultete za socialno delo. 

s. Meta Potočnik

VEČ ...|30. 8. 2024
Načini vadbe in gibanja za osebe z demenco, ki živijo doma

Dejstva kažejo, da velik odstotek ljudi z demenco živi doma. Tam ni možnosti za vadbeni park ali denimo gibanja orkestra na žogah, kot so to naši sodelavci videli na nedavnem obisku v Cerkniškem domu za starejše v okviru obiskov Dobro delo dobro dene. So pa doma na voljo drugi pristopi gibanja ki bistveno pripomorejo k manjši uporabi antipsihotikov, je prepričana doc. dr. Anamarija Kejžar s Fakultete za socialno delo. 

s. Meta Potočnik

demencaantipsihotikiživeti na polno

Življenje išče pot

VEČ ...|9. 7. 2025
Ko duševne stiske vstopijo v dom in razred

Duševne stiske otrok in mladih niso več tabu tema. Zakaj podpira redno supervizijo učiteljev in vidi sodelovanje psihoterapevtov s šolo kot dobrodošlo, je povedala pomočnica ravnateljice Ksenija Pišljar

Ko duševne stiske vstopijo v dom in razred

Duševne stiske otrok in mladih niso več tabu tema. Zakaj podpira redno supervizijo učiteljev in vidi sodelovanje psihoterapevtov s šolo kot dobrodošlo, je povedala pomočnica ravnateljice Ksenija Pišljar

šola duševne stiske supervizija

Življenje išče pot

Ko duševne stiske vstopijo v dom in razred

Duševne stiske otrok in mladih niso več tabu tema. Zakaj podpira redno supervizijo učiteljev in vidi sodelovanje psihoterapevtov s šolo kot dobrodošlo, je povedala pomočnica ravnateljice Ksenija Pišljar

VEČ ...|9. 7. 2025
Ko duševne stiske vstopijo v dom in razred

Duševne stiske otrok in mladih niso več tabu tema. Zakaj podpira redno supervizijo učiteljev in vidi sodelovanje psihoterapevtov s šolo kot dobrodošlo, je povedala pomočnica ravnateljice Ksenija Pišljar

s. Meta Potočnik

šola duševne stiske supervizija

Življenje išče pot

VEČ ...|7. 7. 2025
Pilotni presejalni test raka želodca

Zdravstveni dom Ljubljana e v okviru evropskega projekta TOGAS izvaja pilotno preventivno presejalno testiranje na okužbo z bakterijo Helicobacter pylori v starostni skupini 30-34 let. Zakaj je pomembno, da se povabljeni odzovejo vabilu, je povedala strokovna direktorica ZD Ljubljana Tea Stegne Ignjatovič. 

Pilotni presejalni test raka želodca

Zdravstveni dom Ljubljana e v okviru evropskega projekta TOGAS izvaja pilotno preventivno presejalno testiranje na okužbo z bakterijo Helicobacter pylori v starostni skupini 30-34 let. Zakaj je pomembno, da se povabljeni odzovejo vabilu, je povedala strokovna direktorica ZD Ljubljana Tea Stegne Ignjatovič. 

Presejalni testi rak želodca Helicobacter pylori

Življenje išče pot

Pilotni presejalni test raka želodca

Zdravstveni dom Ljubljana e v okviru evropskega projekta TOGAS izvaja pilotno preventivno presejalno testiranje na okužbo z bakterijo Helicobacter pylori v starostni skupini 30-34 let. Zakaj je pomembno, da se povabljeni odzovejo vabilu, je povedala strokovna direktorica ZD Ljubljana Tea Stegne Ignjatovič. 

VEČ ...|7. 7. 2025
Pilotni presejalni test raka želodca

Zdravstveni dom Ljubljana e v okviru evropskega projekta TOGAS izvaja pilotno preventivno presejalno testiranje na okužbo z bakterijo Helicobacter pylori v starostni skupini 30-34 let. Zakaj je pomembno, da se povabljeni odzovejo vabilu, je povedala strokovna direktorica ZD Ljubljana Tea Stegne Ignjatovič. 

s. Meta Potočnik

Presejalni testi rak želodca Helicobacter pylori

Življenje išče pot

VEČ ...|4. 7. 2025
Življenje v družini z gluhimi starši

Naša gostja je bila Nataša Kordiš. Je otrok gluhih staršev, sama pa je slišeča oseba in certificirana tolmačka slovenskega znakovnega jezika. Odstrla nam je nekaj izkušenj in načina življenja, ki ga razvijejo gluhe osebe. 

Življenje v družini z gluhimi starši

Naša gostja je bila Nataša Kordiš. Je otrok gluhih staršev, sama pa je slišeča oseba in certificirana tolmačka slovenskega znakovnega jezika. Odstrla nam je nekaj izkušenj in načina življenja, ki ga razvijejo gluhe osebe. 

svet gluhih komunikacija maše za gluhe

Življenje išče pot

Življenje v družini z gluhimi starši

Naša gostja je bila Nataša Kordiš. Je otrok gluhih staršev, sama pa je slišeča oseba in certificirana tolmačka slovenskega znakovnega jezika. Odstrla nam je nekaj izkušenj in načina življenja, ki ga razvijejo gluhe osebe. 

VEČ ...|4. 7. 2025
Življenje v družini z gluhimi starši

Naša gostja je bila Nataša Kordiš. Je otrok gluhih staršev, sama pa je slišeča oseba in certificirana tolmačka slovenskega znakovnega jezika. Odstrla nam je nekaj izkušenj in načina življenja, ki ga razvijejo gluhe osebe. 

s. Meta Potočnik

svet gluhih komunikacija maše za gluhe

Življenje išče pot

VEČ ...|2. 7. 2025
Ko se staršem rodi gluh otrok, kam se obrniti?

Med nami živi vsaj gluhih 1200 oseb, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik. Staršem gluhih otrok pa je v pomoč tudi evropski projekt Silence/Tišina, kjer je na voljo veliko informacij o usposabljanju otroka za vsestranski razvoj. Gluha učiteljica mag. Petra Rezar je pojasnila tudi manj pozitivne strani polževega vsadka. 

Ko se staršem rodi gluh otrok, kam se obrniti?

Med nami živi vsaj gluhih 1200 oseb, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik. Staršem gluhih otrok pa je v pomoč tudi evropski projekt Silence/Tišina, kjer je na voljo veliko informacij o usposabljanju otroka za vsestranski razvoj. Gluha učiteljica mag. Petra Rezar je pojasnila tudi manj pozitivne strani polževega vsadka. 

polžev vsadek projekt Silence slovenski znakovni jezik

Življenje išče pot

Ko se staršem rodi gluh otrok, kam se obrniti?

Med nami živi vsaj gluhih 1200 oseb, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik. Staršem gluhih otrok pa je v pomoč tudi evropski projekt Silence/Tišina, kjer je na voljo veliko informacij o usposabljanju otroka za vsestranski razvoj. Gluha učiteljica mag. Petra Rezar je pojasnila tudi manj pozitivne strani polževega vsadka. 

VEČ ...|2. 7. 2025
Ko se staršem rodi gluh otrok, kam se obrniti?

Med nami živi vsaj gluhih 1200 oseb, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik. Staršem gluhih otrok pa je v pomoč tudi evropski projekt Silence/Tišina, kjer je na voljo veliko informacij o usposabljanju otroka za vsestranski razvoj. Gluha učiteljica mag. Petra Rezar je pojasnila tudi manj pozitivne strani polževega vsadka. 

s. Meta Potočnik

polžev vsadek projekt Silence slovenski znakovni jezik

Življenje išče pot

VEČ ...|30. 6. 2025
Gluha učiteljica Petra Rezar o svoji poklicni poti

S pomočjo tolmačke slovenskega znakovnega jezika Natašo Kordiš smo gostili gluho učiteljico likovne umetnosti in državljanske vzgoje mag. Petra Rezar. O njeni poti, o ovirah in polževem vsadku.

Gluha učiteljica Petra Rezar o svoji poklicni poti

S pomočjo tolmačke slovenskega znakovnega jezika Natašo Kordiš smo gostili gluho učiteljico likovne umetnosti in državljanske vzgoje mag. Petra Rezar. O njeni poti, o ovirah in polževem vsadku.

slovenski znakovni jezik gluhi Zavod za gluhe in naglušne

Življenje išče pot

Gluha učiteljica Petra Rezar o svoji poklicni poti

S pomočjo tolmačke slovenskega znakovnega jezika Natašo Kordiš smo gostili gluho učiteljico likovne umetnosti in državljanske vzgoje mag. Petra Rezar. O njeni poti, o ovirah in polževem vsadku.

VEČ ...|30. 6. 2025
Gluha učiteljica Petra Rezar o svoji poklicni poti

S pomočjo tolmačke slovenskega znakovnega jezika Natašo Kordiš smo gostili gluho učiteljico likovne umetnosti in državljanske vzgoje mag. Petra Rezar. O njeni poti, o ovirah in polževem vsadku.

s. Meta Potočnik

slovenski znakovni jezik gluhi Zavod za gluhe in naglušne

Življenje išče pot

VEČ ...|27. 6. 2025
Pri poškodbah možganov ali hrbtenjače medicina ne dela čudežev.

Medicini pogosto uspe rešiti življenje, a življenje po poškodbi možganov ali hrbtenjače ni nikoli več enako. Srečujemo se s poškodbami, ki zahtevajo dolgotrajno, interdisciplinarno rehabilitacijo in prinašajo tudi duševne posledice, pravi predstojnik Oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji iz URI Soča mag. Klemen Grabljevec: 

Pri poškodbah možganov ali hrbtenjače medicina ne dela čudežev.

Medicini pogosto uspe rešiti življenje, a življenje po poškodbi možganov ali hrbtenjače ni nikoli več enako. Srečujemo se s poškodbami, ki zahtevajo dolgotrajno, interdisciplinarno rehabilitacijo in prinašajo tudi duševne posledice, pravi predstojnik Oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji iz URI Soča mag. Klemen Grabljevec: 

rehabilitacija možgani nesreče

Življenje išče pot

Pri poškodbah možganov ali hrbtenjače medicina ne dela čudežev.

Medicini pogosto uspe rešiti življenje, a življenje po poškodbi možganov ali hrbtenjače ni nikoli več enako. Srečujemo se s poškodbami, ki zahtevajo dolgotrajno, interdisciplinarno rehabilitacijo in prinašajo tudi duševne posledice, pravi predstojnik Oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji iz URI Soča mag. Klemen Grabljevec: 

VEČ ...|27. 6. 2025
Pri poškodbah možganov ali hrbtenjače medicina ne dela čudežev.

Medicini pogosto uspe rešiti življenje, a življenje po poškodbi možganov ali hrbtenjače ni nikoli več enako. Srečujemo se s poškodbami, ki zahtevajo dolgotrajno, interdisciplinarno rehabilitacijo in prinašajo tudi duševne posledice, pravi predstojnik Oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji iz URI Soča mag. Klemen Grabljevec: 

s. Meta Potočnik

rehabilitacija možgani nesreče

Življenje išče pot

VEČ ...|25. 6. 2025
Prepovedane droge med vožnjo

Poleti je nevarnosti za prometne nesreče še več, saj je na cestah ogromno prometa. Vedno več je tudi uporabe prepovedanih drog med vožnjo. Zdravniška zbornica Slovenije  s predsednico Bojano Beovič in Zavod Varna pot s predsednikom Robertom Štabo sta zato organizirala posvet Alkohol in volan. 

Prepovedane droge med vožnjo

Poleti je nevarnosti za prometne nesreče še več, saj je na cestah ogromno prometa. Vedno več je tudi uporabe prepovedanih drog med vožnjo. Zdravniška zbornica Slovenije  s predsednico Bojano Beovič in Zavod Varna pot s predsednikom Robertom Štabo sta zato organizirala posvet Alkohol in volan. 

Zavod Varna pot alkohol nedovoljene droge

Življenje išče pot

Prepovedane droge med vožnjo

Poleti je nevarnosti za prometne nesreče še več, saj je na cestah ogromno prometa. Vedno več je tudi uporabe prepovedanih drog med vožnjo. Zdravniška zbornica Slovenije  s predsednico Bojano Beovič in Zavod Varna pot s predsednikom Robertom Štabo sta zato organizirala posvet Alkohol in volan. 

VEČ ...|25. 6. 2025
Prepovedane droge med vožnjo

Poleti je nevarnosti za prometne nesreče še več, saj je na cestah ogromno prometa. Vedno več je tudi uporabe prepovedanih drog med vožnjo. Zdravniška zbornica Slovenije  s predsednico Bojano Beovič in Zavod Varna pot s predsednikom Robertom Štabo sta zato organizirala posvet Alkohol in volan. 

s. Meta Potočnik

Zavod Varna pot alkohol nedovoljene droge

Življenje išče pot

VEČ ...|23. 6. 2025
Pot zlatomašnika Mira Šlibarja

Od 25. do 27. junija so se v Rimu na jubileju srečali duhovniki vsega sveta. Mi pa smo povabili zlatomašnika Mira Šlibarja. Povedal je, kakšno albo mu je mama pripravila kot  novomašniku in kako živi svoj duhovniški poklic. 

Pot zlatomašnika Mira Šlibarja

Od 25. do 27. junija so se v Rimu na jubileju srečali duhovniki vsega sveta. Mi pa smo povabili zlatomašnika Mira Šlibarja. Povedal je, kakšno albo mu je mama pripravila kot  novomašniku in kako živi svoj duhovniški poklic. 

zlata maša jubilej duhovnikov duhovni poklici

Življenje išče pot

Pot zlatomašnika Mira Šlibarja

Od 25. do 27. junija so se v Rimu na jubileju srečali duhovniki vsega sveta. Mi pa smo povabili zlatomašnika Mira Šlibarja. Povedal je, kakšno albo mu je mama pripravila kot  novomašniku in kako živi svoj duhovniški poklic. 

VEČ ...|23. 6. 2025
Pot zlatomašnika Mira Šlibarja

Od 25. do 27. junija so se v Rimu na jubileju srečali duhovniki vsega sveta. Mi pa smo povabili zlatomašnika Mira Šlibarja. Povedal je, kakšno albo mu je mama pripravila kot  novomašniku in kako živi svoj duhovniški poklic. 

s. Meta Potočnik

zlata maša jubilej duhovnikov duhovni poklici

Življenje išče pot
Življenje pred nas postavlja številne izzive in ovire. Marsičesa ne razumemo. Iščemo, a ne najdemo odgovorov na vprašanja in potrebe nas in naših bližnjih. Kam naj se obrnem in koga naj pokličem? Včasih je potrebno slišati samo droben namig in že se nam pokaže naslednji korak. In ta rubrika želi biti prav to - kažipot življenja. Naši sogovorniki so različni, teme pa življenjske: od vzgoje do modrosti staranja, od skrbi za zdravje do lajšanja bolezni, od kupovanja primernih daril do pospravljanja stanovanja. Saj smo vendarle skupaj na poti in si lahko pomagamo med seboj. Četudi le po radijskih valovih.
s. Meta Potočnik

s. Meta Potočnik

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|8. 7. 2025
Umrl izseljenski duhovnik Aleš Kalamar

Na nedeljo Slovencev po svetu se je nenadoma in nepričakovano ter prezgodaj končala življenjska pot izseljenskega duhovnika Aleša Kalamarja. Rodil se je pred 44-imi leti, v duhovnika je bil posvečen leta 2007. Po novi maši v Dolencih na Goričkem je bil dve leti kaplan v Gornji Radgoni, nato še dve v Lendavi. Od leta 2011 je deloval v Stuttgartu v Nemčiji v okviru slovenske katoliške misije. Telo pokojnega duhovnika bodo nocoj pripeljali v župnijsko cerkev sv. Nikolaja v Dolencih, kjer bodo zvečer somaševali dekanijski duhovniki, jutri popoldne pa bo pogreb. Vodil ga bo ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki je v okviru slovenske škofovske konference zadolžen za Slovence po svetu. Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov bo zastopal predsednik Izidor-Dori Pečovnik. Mašo zadušnico bodo v nedeljo imeli tudi v cerkvi sv. Konrada v Stuttgartu in se hvaležno spominjali vsega, kar je Aleš Kalamar dobrega naredil za to skupnost in se Bogu zahvalili za vse darove, s katerimi jo je obogatil, je zapisal njegov naslednik dr. Zvone Štrubelj.

Umrl izseljenski duhovnik Aleš Kalamar

Na nedeljo Slovencev po svetu se je nenadoma in nepričakovano ter prezgodaj končala življenjska pot izseljenskega duhovnika Aleša Kalamarja. Rodil se je pred 44-imi leti, v duhovnika je bil posvečen leta 2007. Po novi maši v Dolencih na Goričkem je bil dve leti kaplan v Gornji Radgoni, nato še dve v Lendavi. Od leta 2011 je deloval v Stuttgartu v Nemčiji v okviru slovenske katoliške misije. Telo pokojnega duhovnika bodo nocoj pripeljali v župnijsko cerkev sv. Nikolaja v Dolencih, kjer bodo zvečer somaševali dekanijski duhovniki, jutri popoldne pa bo pogreb. Vodil ga bo ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki je v okviru slovenske škofovske konference zadolžen za Slovence po svetu. Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov bo zastopal predsednik Izidor-Dori Pečovnik. Mašo zadušnico bodo v nedeljo imeli tudi v cerkvi sv. Konrada v Stuttgartu in se hvaležno spominjali vsega, kar je Aleš Kalamar dobrega naredil za to skupnost in se Bogu zahvalili za vse darove, s katerimi jo je obogatil, je zapisal njegov naslednik dr. Zvone Štrubelj.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Naš pogled

VEČ ...|8. 7. 2025
Marjana Debevec: Postajamo ljudje

»Mami, v bolnišnicah in domovih za ostarele se počutim neprijetno,« mi je ob odhodu z obiska moje tete v domu upokojencev dejal najmlajši sin. »Se strinjam,« sem mu odgovorila. »Tudi jaz se v teh prostorih ne počutim prijetno. Pa vendar ne gremo sem, da bi se počutili prijetno, ampak da bi bili blizu ljudem, ki so tukaj osamljeni ali kakorkoli trpijo.«

Marjana Debevec: Postajamo ljudje

»Mami, v bolnišnicah in domovih za ostarele se počutim neprijetno,« mi je ob odhodu z obiska moje tete v domu upokojencev dejal najmlajši sin. »Se strinjam,« sem mu odgovorila. »Tudi jaz se v teh prostorih ne počutim prijetno. Pa vendar ne gremo sem, da bi se počutili prijetno, ampak da bi bili blizu ljudem, ki so tukaj osamljeni ali kakorkoli trpijo.«

Marjana Debevec

komentar

Pogovor o

VEČ ...|2. 7. 2025
Janez Cigler Kralj o pestrem političnem dogajanju

V Pogovor o smo povabili vodjo poslanske skupine NSi Janeza Ciglerja Kralja. Z njim smo se pogovarjali o pestrem dogajanju v stranki, državnem zboru in tudi o povezovanju med strankami.

Janez Cigler Kralj o pestrem političnem dogajanju

V Pogovor o smo povabili vodjo poslanske skupine NSi Janeza Ciglerja Kralja. Z njim smo se pogovarjali o pestrem dogajanju v stranki, državnem zboru in tudi o povezovanju med strankami.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|6. 7. 2025
Ciril Smrkolj o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje

Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.

Ciril Smrkolj o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje

Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.

Robert Božič

kmetijstvonaravaKGZS

Moja zgodba

VEČ ...|6. 7. 2025
Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 3. del

Poslušali ste lahko še zadnji del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. S komentarji je v oddaji sodeloval znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. 

Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 3. del

Poslušali ste lahko še zadnji del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. S komentarji je v oddaji sodeloval znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičLidija Dermastia KovičMiloš KobalRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 7. 2025
Jeseni bo simpozij ob 600 letnici smrti Veronike Deseniške

Muzikolog dr. Franc Križnar nam je predstavil simpozij ob 600-letnici smrti Veronike Deseniške, ki bo pod naslovom Med resnico in legendo: Veronika Deseniška nekoč in danes, potekal v začetku meseca septembra na gradu Gradu Turn pri Preddvoru.

Jeseni bo simpozij ob 600 letnici smrti Veronike Deseniške

Muzikolog dr. Franc Križnar nam je predstavil simpozij ob 600-letnici smrti Veronike Deseniške, ki bo pod naslovom Med resnico in legendo: Veronika Deseniška nekoč in danes, potekal v začetku meseca septembra na gradu Gradu Turn pri Preddvoru.

Jože Bartolj

kulturasimpozij Veronika DeseniškaFranc Križnar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|9. 7. 2025
Erika Ašič: Vedno bolj zadeti

Avtorica v komentarju razmišlja o zaskrbljujoči zasvojenosti slovenskih najstnikov z marihuano in drugimi omamnimi snovmi. Po njenih besedah kajenje vejpov, uporaba fug in žvečljivega tobaka pri 15 letih nikakor ne more biti zdravo. Pri tem se sprašuje, zakaj mladi potrebujejo omamo. Česa imajo preveč ali premalo, da se tako pogosto odločajo za beg? Erika Ašič sklene, da so omame posledica stanja v družbi.

Erika Ašič: Vedno bolj zadeti

Avtorica v komentarju razmišlja o zaskrbljujoči zasvojenosti slovenskih najstnikov z marihuano in drugimi omamnimi snovmi. Po njenih besedah kajenje vejpov, uporaba fug in žvečljivega tobaka pri 15 letih nikakor ne more biti zdravo. Pri tem se sprašuje, zakaj mladi potrebujejo omamo. Česa imajo preveč ali premalo, da se tako pogosto odločajo za beg? Erika Ašič sklene, da so omame posledica stanja v družbi.

Erika Ašič

komentarpolitikadružba

Spominjamo se

VEČ ...|9. 7. 2025
Spominjamo se dne 9. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 9. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|9. 7. 2025
Ko duševne stiske vstopijo v dom in razred

Duševne stiske otrok in mladih niso več tabu tema. Zakaj podpira redno supervizijo učiteljev in vidi sodelovanje psihoterapevtov s šolo kot dobrodošlo, je povedala pomočnica ravnateljice Ksenija Pišljar

Ko duševne stiske vstopijo v dom in razred

Duševne stiske otrok in mladih niso več tabu tema. Zakaj podpira redno supervizijo učiteljev in vidi sodelovanje psihoterapevtov s šolo kot dobrodošlo, je povedala pomočnica ravnateljice Ksenija Pišljar

s. Meta Potočnik

šoladuševne stiskesupervizija