Is podcast Želimo si, da bo naš pločnik varen prostor za vse Is podcast
Želimo si, da bo naš pločnik varen prostor za vse

Naš gost je bil mag. Roman Rener, vodja projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi. V Sloveniji je namreč skoraj 10 odstotkov invalidov z odločbo, ki v vsakdanjem gibanju naletijo na veliko ovir. 

s. Meta Potočnik

mobilnost invalidov ovire na pločnikih in ustanovah skrb za ranljive skupine svetovanje

6. 3. 2023
Želimo si, da bo naš pločnik varen prostor za vse

Naš gost je bil mag. Roman Rener, vodja projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi. V Sloveniji je namreč skoraj 10 odstotkov invalidov z odločbo, ki v vsakdanjem gibanju naletijo na veliko ovir. 

s. Meta Potočnik

VEČ ...|6. 3. 2023
Želimo si, da bo naš pločnik varen prostor za vse

Naš gost je bil mag. Roman Rener, vodja projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi. V Sloveniji je namreč skoraj 10 odstotkov invalidov z odločbo, ki v vsakdanjem gibanju naletijo na veliko ovir. 

s. Meta Potočnik

mobilnost invalidovovire na pločnikih in ustanovahskrb za ranljive skupinesvetovanje

Življenje išče pot

VEČ ...|6. 12. 2023
Mama išče v porodnišnici ukradenega otroka

V t. i. trgovini z dojenčki, ki se je predvsem v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja dogajala na območju Jugoslavije, naj bi bilo prodanih več kot 20 tisoč dojenčkov. Ena od teh mam, Nevenka Ivanušec, se je obrnila tudi na nas, da bi povedala svojo zgodbo. V ljubljanski porodnišnici je rodila dečka 11. maja 1979, naslednji dan je odšla domov in otroka ni več nikdar videla ne mrtvega ne živega.

Mama išče v porodnišnici ukradenega otroka

V t. i. trgovini z dojenčki, ki se je predvsem v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja dogajala na območju Jugoslavije, naj bi bilo prodanih več kot 20 tisoč dojenčkov. Ena od teh mam, Nevenka Ivanušec, se je obrnila tudi na nas, da bi povedala svojo zgodbo. V ljubljanski porodnišnici je rodila dečka 11. maja 1979, naslednji dan je odšla domov in otroka ni več nikdar videla ne mrtvega ne živega.

ukradeni dojenčki Simona Šeremet Kalanj molk institucij

Življenje išče pot

Mama išče v porodnišnici ukradenega otroka

V t. i. trgovini z dojenčki, ki se je predvsem v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja dogajala na območju Jugoslavije, naj bi bilo prodanih več kot 20 tisoč dojenčkov. Ena od teh mam, Nevenka Ivanušec, se je obrnila tudi na nas, da bi povedala svojo zgodbo. V ljubljanski porodnišnici je rodila dečka 11. maja 1979, naslednji dan je odšla domov in otroka ni več nikdar videla ne mrtvega ne živega.

VEČ ...|6. 12. 2023
Mama išče v porodnišnici ukradenega otroka

V t. i. trgovini z dojenčki, ki se je predvsem v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja dogajala na območju Jugoslavije, naj bi bilo prodanih več kot 20 tisoč dojenčkov. Ena od teh mam, Nevenka Ivanušec, se je obrnila tudi na nas, da bi povedala svojo zgodbo. V ljubljanski porodnišnici je rodila dečka 11. maja 1979, naslednji dan je odšla domov in otroka ni več nikdar videla ne mrtvega ne živega.

s. Meta Potočnik

ukradeni dojenčki Simona Šeremet Kalanj molk institucij

Življenje išče pot

VEČ ...|4. 12. 2023
Karitas ustvarja prostor za starejše in dolgotrajno brezposelne

Za nami je Teden Karitas, ki kot katoliška dobrodelna in humanitarna organizacija stori veliko dobrega za ljudi v stiski. V tem času nas je nagovarjalo geslo Upanje za vse, ki nas vabi, da drugemu vlivamo zaupanje, da obstajajo rešitve za izzive in težave. Tokrat smo prisluhnili poročilu generalnega tajnika Slovenske karitas Petru Tomažiču o projektih, ki jih lahko izvajajo zaradi darov dobrih ljudi.

Karitas ustvarja prostor za starejše in dolgotrajno brezposelne

Za nami je Teden Karitas, ki kot katoliška dobrodelna in humanitarna organizacija stori veliko dobrega za ljudi v stiski. V tem času nas je nagovarjalo geslo Upanje za vse, ki nas vabi, da drugemu vlivamo zaupanje, da obstajajo rešitve za izzive in težave. Tokrat smo prisluhnili poročilu generalnega tajnika Slovenske karitas Petru Tomažiču o projektih, ki jih lahko izvajajo zaradi darov dobrih ljudi.

nezaposljive osebe Nadškofijska karitas Maribor Teden karitas 2023

Življenje išče pot

Karitas ustvarja prostor za starejše in dolgotrajno brezposelne

Za nami je Teden Karitas, ki kot katoliška dobrodelna in humanitarna organizacija stori veliko dobrega za ljudi v stiski. V tem času nas je nagovarjalo geslo Upanje za vse, ki nas vabi, da drugemu vlivamo zaupanje, da obstajajo rešitve za izzive in težave. Tokrat smo prisluhnili poročilu generalnega tajnika Slovenske karitas Petru Tomažiču o projektih, ki jih lahko izvajajo zaradi darov dobrih ljudi.

VEČ ...|4. 12. 2023
Karitas ustvarja prostor za starejše in dolgotrajno brezposelne

Za nami je Teden Karitas, ki kot katoliška dobrodelna in humanitarna organizacija stori veliko dobrega za ljudi v stiski. V tem času nas je nagovarjalo geslo Upanje za vse, ki nas vabi, da drugemu vlivamo zaupanje, da obstajajo rešitve za izzive in težave. Tokrat smo prisluhnili poročilu generalnega tajnika Slovenske karitas Petru Tomažiču o projektih, ki jih lahko izvajajo zaradi darov dobrih ljudi.

s. Meta Potočnik

nezaposljive osebe Nadškofijska karitas Maribor Teden karitas 2023

Življenje išče pot

VEČ ...|1. 12. 2023
Pogovor z Boštjanom Cvetičem

V Tednu Karitas smo se z vodjo Zavetišča za brezdomne osebe - sv. Martin v Mariboru Boštjanom Cvetičem pogovarjali, kakšno upanje dajejo brezdomnim in kaj mu osebno pomaga, da že 17 let vztraja v svojem poslanstvu, ki ni le osemurna služba.

Pogovor z Boštjanom Cvetičem

V Tednu Karitas smo se z vodjo Zavetišča za brezdomne osebe - sv. Martin v Mariboru Boštjanom Cvetičem pogovarjali, kakšno upanje dajejo brezdomnim in kaj mu osebno pomaga, da že 17 let vztraja v svojem poslanstvu, ki ni le osemurna služba.

duhovnost svetovanje

Življenje išče pot

Pogovor z Boštjanom Cvetičem

V Tednu Karitas smo se z vodjo Zavetišča za brezdomne osebe - sv. Martin v Mariboru Boštjanom Cvetičem pogovarjali, kakšno upanje dajejo brezdomnim in kaj mu osebno pomaga, da že 17 let vztraja v svojem poslanstvu, ki ni le osemurna služba.

VEČ ...|1. 12. 2023
Pogovor z Boštjanom Cvetičem

V Tednu Karitas smo se z vodjo Zavetišča za brezdomne osebe - sv. Martin v Mariboru Boštjanom Cvetičem pogovarjali, kakšno upanje dajejo brezdomnim in kaj mu osebno pomaga, da že 17 let vztraja v svojem poslanstvu, ki ni le osemurna služba.

s. Meta Potočnik

duhovnost svetovanje

Življenje išče pot

VEČ ...|29. 11. 2023
Ali je obisk pri psihiatru za vas še tabu tema?

S psihiatrinjo Tatjano Sodja, ki dela v velenjskem centru za duševno zdravje, sva govorili delovanju njene ambulante in o tem, kako skušajo okrepiti ljudi, ki pridejo k njim zaradi psihične stiske zaradi poplav. In seveda o strahu nekaterih ljudi pred zdravili ter o delovanju mobilne službe za pomoč v duševni stiski.

Ali je obisk pri psihiatru za vas še tabu tema?

S psihiatrinjo Tatjano Sodja, ki dela v velenjskem centru za duševno zdravje, sva govorili delovanju njene ambulante in o tem, kako skušajo okrepiti ljudi, ki pridejo k njim zaradi psihične stiske zaradi poplav. In seveda o strahu nekaterih ljudi pred zdravili ter o delovanju mobilne službe za pomoč v duševni stiski.

center za duševno zdravje Velenje strah pred zdravili podpora na domu

Življenje išče pot

Ali je obisk pri psihiatru za vas še tabu tema?

S psihiatrinjo Tatjano Sodja, ki dela v velenjskem centru za duševno zdravje, sva govorili delovanju njene ambulante in o tem, kako skušajo okrepiti ljudi, ki pridejo k njim zaradi psihične stiske zaradi poplav. In seveda o strahu nekaterih ljudi pred zdravili ter o delovanju mobilne službe za pomoč v duševni stiski.

VEČ ...|29. 11. 2023
Ali je obisk pri psihiatru za vas še tabu tema?

S psihiatrinjo Tatjano Sodja, ki dela v velenjskem centru za duševno zdravje, sva govorili delovanju njene ambulante in o tem, kako skušajo okrepiti ljudi, ki pridejo k njim zaradi psihične stiske zaradi poplav. In seveda o strahu nekaterih ljudi pred zdravili ter o delovanju mobilne službe za pomoč v duševni stiski.

s. Meta Potočnik

center za duševno zdravje Velenje strah pred zdravili podpora na domu

Življenje išče pot

VEČ ...|27. 11. 2023
Ko negotovost poraja tesnobo, nespečnost in strah

Na psihiatrinjo Tatjano Sodja, ki deluje v okviru Centra za duševno zdravje Velenje se obrača vedno več ljudi, ki trpijo zaradi posledic poplav. Kakšne so te stiske in na kaj naj bodo pozorni delodajalci?

Ko negotovost poraja tesnobo, nespečnost in strah

Na psihiatrinjo Tatjano Sodja, ki deluje v okviru Centra za duševno zdravje Velenje se obrača vedno več ljudi, ki trpijo zaradi posledic poplav. Kakšne so te stiske in na kaj naj bodo pozorni delodajalci?

duhovnost svetovanje

Življenje išče pot

Ko negotovost poraja tesnobo, nespečnost in strah

Na psihiatrinjo Tatjano Sodja, ki deluje v okviru Centra za duševno zdravje Velenje se obrača vedno več ljudi, ki trpijo zaradi posledic poplav. Kakšne so te stiske in na kaj naj bodo pozorni delodajalci?

VEČ ...|27. 11. 2023
Ko negotovost poraja tesnobo, nespečnost in strah

Na psihiatrinjo Tatjano Sodja, ki deluje v okviru Centra za duševno zdravje Velenje se obrača vedno več ljudi, ki trpijo zaradi posledic poplav. Kakšne so te stiske in na kaj naj bodo pozorni delodajalci?

s. Meta Potočnik

duhovnost svetovanje

Življenje išče pot

VEČ ...|24. 11. 2023
Več zdravja, socialnih in čustvenih veščin za duševno stabilnost mladih

S socialno pedagoginjo dr. Heleno Jeriček Klanšček iz NIJZ smo govorili o mladih, ki so zadovoljni s svojim življenjem. Prav je, da govorimo o njih, da govorimo o dobrem in spodbudnem, kar se dogaja v naši družbi, kajti vse preveč vidimo in slišimo le o slabem, premalo pa o dobrem. Rezultati so sad mednarodne raziskave Z zdravjem povezana vedenjav šolskem obdobju.

Več zdravja, socialnih in čustvenih veščin za duševno stabilnost mladih

S socialno pedagoginjo dr. Heleno Jeriček Klanšček iz NIJZ smo govorili o mladih, ki so zadovoljni s svojim življenjem. Prav je, da govorimo o njih, da govorimo o dobrem in spodbudnem, kar se dogaja v naši družbi, kajti vse preveč vidimo in slišimo le o slabem, premalo pa o dobrem. Rezultati so sad mednarodne raziskave Z zdravjem povezana vedenjav šolskem obdobju.

duhovnost svetovanje

Življenje išče pot

Več zdravja, socialnih in čustvenih veščin za duševno stabilnost mladih

S socialno pedagoginjo dr. Heleno Jeriček Klanšček iz NIJZ smo govorili o mladih, ki so zadovoljni s svojim življenjem. Prav je, da govorimo o njih, da govorimo o dobrem in spodbudnem, kar se dogaja v naši družbi, kajti vse preveč vidimo in slišimo le o slabem, premalo pa o dobrem. Rezultati so sad mednarodne raziskave Z zdravjem povezana vedenjav šolskem obdobju.

VEČ ...|24. 11. 2023
Več zdravja, socialnih in čustvenih veščin za duševno stabilnost mladih

S socialno pedagoginjo dr. Heleno Jeriček Klanšček iz NIJZ smo govorili o mladih, ki so zadovoljni s svojim življenjem. Prav je, da govorimo o njih, da govorimo o dobrem in spodbudnem, kar se dogaja v naši družbi, kajti vse preveč vidimo in slišimo le o slabem, premalo pa o dobrem. Rezultati so sad mednarodne raziskave Z zdravjem povezana vedenjav šolskem obdobju.

s. Meta Potočnik

duhovnost svetovanje

Življenje išče pot

VEČ ...|22. 11. 2023
Duševne stiske mladih so odsev spremenjene družbe, družine in spleta

Vodja mednarodne raziskave o zdravju in vedenju v šolskem obdobju socialna pedagoginja dr. Helena Jeriček Klanšček iz NIJZ je spregovorila o mladih, ki po rezultatih raziskave v precejšnji meri doživljajo preveč osamljenosti, tesnobe in žalosti.

Duševne stiske mladih so odsev spremenjene družbe, družine in spleta

Vodja mednarodne raziskave o zdravju in vedenju v šolskem obdobju socialna pedagoginja dr. Helena Jeriček Klanšček iz NIJZ je spregovorila o mladih, ki po rezultatih raziskave v precejšnji meri doživljajo preveč osamljenosti, tesnobe in žalosti.

duhovnost svetovanje

Življenje išče pot

Duševne stiske mladih so odsev spremenjene družbe, družine in spleta

Vodja mednarodne raziskave o zdravju in vedenju v šolskem obdobju socialna pedagoginja dr. Helena Jeriček Klanšček iz NIJZ je spregovorila o mladih, ki po rezultatih raziskave v precejšnji meri doživljajo preveč osamljenosti, tesnobe in žalosti.

VEČ ...|22. 11. 2023
Duševne stiske mladih so odsev spremenjene družbe, družine in spleta

Vodja mednarodne raziskave o zdravju in vedenju v šolskem obdobju socialna pedagoginja dr. Helena Jeriček Klanšček iz NIJZ je spregovorila o mladih, ki po rezultatih raziskave v precejšnji meri doživljajo preveč osamljenosti, tesnobe in žalosti.

s. Meta Potočnik

duhovnost svetovanje

Življenje išče pot

VEČ ...|20. 11. 2023
Ko mladostnika mučijo osamljenost, tesnoba in žalost

Podatki raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju kažejo, da je občutke osamljenosti, tesnobe in žalosti v zadnjem letu izkusil vsak šesti mladostnik. Dr. Helena Jeriček Klanšček iz NIJZ nam je opisala, kdaj ti občutki postanejo zaskrbljujoči za razvoj mladostnika.

Ko mladostnika mučijo osamljenost, tesnoba in žalost

Podatki raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju kažejo, da je občutke osamljenosti, tesnobe in žalosti v zadnjem letu izkusil vsak šesti mladostnik. Dr. Helena Jeriček Klanšček iz NIJZ nam je opisala, kdaj ti občutki postanejo zaskrbljujoči za razvoj mladostnika.

duhovnost svetovanje

Življenje išče pot

Ko mladostnika mučijo osamljenost, tesnoba in žalost

Podatki raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju kažejo, da je občutke osamljenosti, tesnobe in žalosti v zadnjem letu izkusil vsak šesti mladostnik. Dr. Helena Jeriček Klanšček iz NIJZ nam je opisala, kdaj ti občutki postanejo zaskrbljujoči za razvoj mladostnika.

VEČ ...|20. 11. 2023
Ko mladostnika mučijo osamljenost, tesnoba in žalost

Podatki raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju kažejo, da je občutke osamljenosti, tesnobe in žalosti v zadnjem letu izkusil vsak šesti mladostnik. Dr. Helena Jeriček Klanšček iz NIJZ nam je opisala, kdaj ti občutki postanejo zaskrbljujoči za razvoj mladostnika.

s. Meta Potočnik

duhovnost svetovanje

Življenje išče pot

Življenje pred nas postavlja številne izzive in ovire. Marsičesa ne razumemo. Iščemo, a ne najdemo odgovorov na vprašanja in potrebe nas in naših bližnjih. Kam naj se obrnem in koga naj pokličem? Včasih je potrebno slišati samo droben namig in že se nam pokaže naslednji korak. In ta rubrika želi biti prav to - kažipot življenja. Naši sogovorniki so različni, teme pa življenjske: od vzgoje do modrosti staranja, od skrbi za zdravje do lajšanja bolezni, od kupovanja primernih daril do pospravljanja stanovanja. Saj smo vendarle skupaj na poti in si lahko pomagamo med seboj. Četudi le po radijskih valovih.

s. Meta Potočnik

s. Meta Potočnik

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|5. 12. 2023
Marjan Bunič: Da bi se vam veseli december postavil na glavo!

Veseli december je tu! Lučke gorijo, kuhančki dišijo in mestne ulice je ob množicah preplavila tudi osladna božična glasba. Da ne omenjam božičnih popustov! Skratka, dočakali smo raj na zemlji. In to za ves mesec!

Marjan Bunič: Da bi se vam veseli december postavil na glavo!

Veseli december je tu! Lučke gorijo, kuhančki dišijo in mestne ulice je ob množicah preplavila tudi osladna božična glasba. Da ne omenjam božičnih popustov! Skratka, dočakali smo raj na zemlji. In to za ves mesec!

Marjan Bunič

komentar

Program zadnjega tedna

VEČ ...|6. 12. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 06. december 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 06. december 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Komentar tedna

VEČ ...|1. 12. 2023
Marko Pavliha: Vsakdo je lahko svetilnik

Dvakratna Nobelovka Marie Curie je verjela, da ne moremo upati na boljši svet, ne da bi izboljšali posameznika. V ta namen si mora vsak od nas prizadevati za svoj napredek in hkrati deliti splošno odgovornost za vse človeštvo. Naša posebna dolžnost pa je pomagati tistim, za katere menimo, da smo jim lahko najbolj koristni, kajti vsakdo je lahko svetilnik, ki sveti soljudem. To je tudi eno od poglavitnih sporočil moje nove, tokrat avtobiografske knjige z naslovom Svetilnik: padci in pobiranja poetičnega pravnika, ki sem jo napisal na povabilo založbe Chiara za zbirko Osebno. Ker poslušate ali berete moj zadnji letošnji komentar, bi vam rad podaril drobcen utrinek iz svojega zgodnjega otroštva in vam na takšen, malce neobičajen način zaželel kar najlepše praznike.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha: Vsakdo je lahko svetilnik

Dvakratna Nobelovka Marie Curie je verjela, da ne moremo upati na boljši svet, ne da bi izboljšali posameznika. V ta namen si mora vsak od nas prizadevati za svoj napredek in hkrati deliti splošno odgovornost za vse človeštvo. Naša posebna dolžnost pa je pomagati tistim, za katere menimo, da smo jim lahko najbolj koristni, kajti vsakdo je lahko svetilnik, ki sveti soljudem. To je tudi eno od poglavitnih sporočil moje nove, tokrat avtobiografske knjige z naslovom Svetilnik: padci in pobiranja poetičnega pravnika, ki sem jo napisal na povabilo založbe Chiara za zbirko Osebno. Ker poslušate ali berete moj zadnji letošnji komentar, bi vam rad podaril drobcen utrinek iz svojega zgodnjega otroštva in vam na takšen, malce neobičajen način zaželel kar najlepše praznike.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha

komentarspominodnosi

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|6. 12. 2023
Novice iz Sydneyja in Melbourna

Miklavž se je pri rojakih v Melbournu ustavil že na prvo adventno nedeljo, sprejem so mu pripravili učenci Slomškove šole. V Merrylandsu v Sydneyju je bilo to nedeljo po sveti maši srečanje v dvorani, Miklavž pa je popoldne obiskal Klub Triglav. V teh dneh se rojaki v obeh mestih pripravljajo na praznik Brezmadežne. V Sydneyju bosta sveti maši ob pol desetih dopoldne in ob sedmih zvečer, pred slednjo bo češčenje Najsvetejšega, v Melbournu pa bo maša ob desetih dopoldne. Dan kasneje, v soboto, pa se bodo tamkajšnji Slovenci odpravili na romanje v Ta Pinu. Zbrali se bodo pred slovensko kapelico, kjer bodo zmolili litanije, nato pa bo v bližnji kapeli adoracije še sveta maša. P. Simon Peter Berlec je v župnijskih oznanilih zapisal, da je za lepo praznovanje pomembna dobra priprava. Za pripravo na praznike si je treba vzeti čas – večkrat naravnost odtrgati. Večji je praznik, daljše so priprave nanj. S pripravami ustvarjamo posebno ozračje, pričakovanje … in obrnjeno: veselo pričakovanje in prijetno ozračje človeka spodbujata k zavzeti pripravi. Ali danes še verjamemo v pričakovanje, ko imamo vendar gumbe, avtomate, »instant« preparate, ko tako ni nobenega pričakovanja, vse je naenkrat tu … Krščansko pričakovanje v adventu in potem praznovanje božiča ni odvisno od daril in okraskov. Resnično lepoto praznika prinesejo duhovna doživetja, srečanja z živim Bogom in poglobitev pristnih medčloveških odnosov. Lažje si vzamemo čas in pripravimo vse potrebno, če nekoga z veseljem pričakujemo. Pravljica »Mizica, pogrni se!« je postala resnica: stopiš pred supermarket, vrata se sama odpro; kruh, bel, črn, orehova potica, pizza, vse kot »z neba« pada v košaro. Pet, deset minut, pa je vse doma ... Zelo rado se zgodi, da gredo tudi prazniki prehitro mimo nas. V adventnem času pripravljamo za božič predvsem svoje srce, urejamo odnose v družini, da bi bili prisrčni, topli in vredni človeka – predvsem pa vredni Boga, ki prihaja. Starši darujejo otrokom več svojega časa kot sicer, v ospredju je skrb za prijetno družinsko življenje, skrb za toplino in ljubezen. To pa seveda ne pade kar z neba, niti se ne da kupiti. Treba se je potruditi. Temu je namenjen čas adventa.

Novice iz Sydneyja in Melbourna

Miklavž se je pri rojakih v Melbournu ustavil že na prvo adventno nedeljo, sprejem so mu pripravili učenci Slomškove šole. V Merrylandsu v Sydneyju je bilo to nedeljo po sveti maši srečanje v dvorani, Miklavž pa je popoldne obiskal Klub Triglav. V teh dneh se rojaki v obeh mestih pripravljajo na praznik Brezmadežne. V Sydneyju bosta sveti maši ob pol desetih dopoldne in ob sedmih zvečer, pred slednjo bo češčenje Najsvetejšega, v Melbournu pa bo maša ob desetih dopoldne. Dan kasneje, v soboto, pa se bodo tamkajšnji Slovenci odpravili na romanje v Ta Pinu. Zbrali se bodo pred slovensko kapelico, kjer bodo zmolili litanije, nato pa bo v bližnji kapeli adoracije še sveta maša. P. Simon Peter Berlec je v župnijskih oznanilih zapisal, da je za lepo praznovanje pomembna dobra priprava. Za pripravo na praznike si je treba vzeti čas – večkrat naravnost odtrgati. Večji je praznik, daljše so priprave nanj. S pripravami ustvarjamo posebno ozračje, pričakovanje … in obrnjeno: veselo pričakovanje in prijetno ozračje človeka spodbujata k zavzeti pripravi. Ali danes še verjamemo v pričakovanje, ko imamo vendar gumbe, avtomate, »instant« preparate, ko tako ni nobenega pričakovanja, vse je naenkrat tu … Krščansko pričakovanje v adventu in potem praznovanje božiča ni odvisno od daril in okraskov. Resnično lepoto praznika prinesejo duhovna doživetja, srečanja z živim Bogom in poglobitev pristnih medčloveških odnosov. Lažje si vzamemo čas in pripravimo vse potrebno, če nekoga z veseljem pričakujemo. Pravljica »Mizica, pogrni se!« je postala resnica: stopiš pred supermarket, vrata se sama odpro; kruh, bel, črn, orehova potica, pizza, vse kot »z neba« pada v košaro. Pet, deset minut, pa je vse doma ... Zelo rado se zgodi, da gredo tudi prazniki prehitro mimo nas. V adventnem času pripravljamo za božič predvsem svoje srce, urejamo odnose v družini, da bi bili prisrčni, topli in vredni človeka – predvsem pa vredni Boga, ki prihaja. Starši darujejo otrokom več svojega časa kot sicer, v ospredju je skrb za prijetno družinsko življenje, skrb za toplino in ljubezen. To pa seveda ne pade kar z neba, niti se ne da kupiti. Treba se je potruditi. Temu je namenjen čas adventa.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Sol in luč

VEČ ...|5. 12. 2023
Biti dar drug drugemu.

Na “Miklavžev večer” smo za oddajo poiskali misli različnih avtorjev, ki govorijo o tistem daru, o katerem tako lepo pravi misel, Biti dar drug drugemu. Vsaka na svoj način opisijejo smisel našega bivanja, namreč, da smo iskreno s sočlovekom, mu prisluhnemo in ga imamo radi.

Biti dar drug drugemu.

Na “Miklavžev večer” smo za oddajo poiskali misli različnih avtorjev, ki govorijo o tistem daru, o katerem tako lepo pravi misel, Biti dar drug drugemu. Vsaka na svoj način opisijejo smisel našega bivanja, namreč, da smo iskreno s sočlovekom, mu prisluhnemo in ga imamo radi.

Tadej Sadar

odnosidružbaduhovnost

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|6. 12. 2023
Angel obdarovanja

Nekomu nekaj podariti, nekomu izpolniti željo, nekoga …

Angel obdarovanja

Nekomu nekaj podariti, nekomu izpolniti željo, nekoga …

Gregor Čušin

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|6. 12. 2023
Novice iz Sydneyja in Melbourna

Miklavž se je pri rojakih v Melbournu ustavil že na prvo adventno nedeljo, sprejem so mu pripravili učenci Slomškove šole. V Merrylandsu v Sydneyju je bilo to nedeljo po sveti maši srečanje v dvorani, Miklavž pa je popoldne obiskal Klub Triglav. V teh dneh se rojaki v obeh mestih pripravljajo na praznik Brezmadežne. V Sydneyju bosta sveti maši ob pol desetih dopoldne in ob sedmih zvečer, pred slednjo bo češčenje Najsvetejšega, v Melbournu pa bo maša ob desetih dopoldne. Dan kasneje, v soboto, pa se bodo tamkajšnji Slovenci odpravili na romanje v Ta Pinu. Zbrali se bodo pred slovensko kapelico, kjer bodo zmolili litanije, nato pa bo v bližnji kapeli adoracije še sveta maša. P. Simon Peter Berlec je v župnijskih oznanilih zapisal, da je za lepo praznovanje pomembna dobra priprava. Za pripravo na praznike si je treba vzeti čas – večkrat naravnost odtrgati. Večji je praznik, daljše so priprave nanj. S pripravami ustvarjamo posebno ozračje, pričakovanje … in obrnjeno: veselo pričakovanje in prijetno ozračje človeka spodbujata k zavzeti pripravi. Ali danes še verjamemo v pričakovanje, ko imamo vendar gumbe, avtomate, »instant« preparate, ko tako ni nobenega pričakovanja, vse je naenkrat tu … Krščansko pričakovanje v adventu in potem praznovanje božiča ni odvisno od daril in okraskov. Resnično lepoto praznika prinesejo duhovna doživetja, srečanja z živim Bogom in poglobitev pristnih medčloveških odnosov. Lažje si vzamemo čas in pripravimo vse potrebno, če nekoga z veseljem pričakujemo. Pravljica »Mizica, pogrni se!« je postala resnica: stopiš pred supermarket, vrata se sama odpro; kruh, bel, črn, orehova potica, pizza, vse kot »z neba« pada v košaro. Pet, deset minut, pa je vse doma ... Zelo rado se zgodi, da gredo tudi prazniki prehitro mimo nas. V adventnem času pripravljamo za božič predvsem svoje srce, urejamo odnose v družini, da bi bili prisrčni, topli in vredni človeka – predvsem pa vredni Boga, ki prihaja. Starši darujejo otrokom več svojega časa kot sicer, v ospredju je skrb za prijetno družinsko življenje, skrb za toplino in ljubezen. To pa seveda ne pade kar z neba, niti se ne da kupiti. Treba se je potruditi. Temu je namenjen čas adventa.

Novice iz Sydneyja in Melbourna

Miklavž se je pri rojakih v Melbournu ustavil že na prvo adventno nedeljo, sprejem so mu pripravili učenci Slomškove šole. V Merrylandsu v Sydneyju je bilo to nedeljo po sveti maši srečanje v dvorani, Miklavž pa je popoldne obiskal Klub Triglav. V teh dneh se rojaki v obeh mestih pripravljajo na praznik Brezmadežne. V Sydneyju bosta sveti maši ob pol desetih dopoldne in ob sedmih zvečer, pred slednjo bo češčenje Najsvetejšega, v Melbournu pa bo maša ob desetih dopoldne. Dan kasneje, v soboto, pa se bodo tamkajšnji Slovenci odpravili na romanje v Ta Pinu. Zbrali se bodo pred slovensko kapelico, kjer bodo zmolili litanije, nato pa bo v bližnji kapeli adoracije še sveta maša. P. Simon Peter Berlec je v župnijskih oznanilih zapisal, da je za lepo praznovanje pomembna dobra priprava. Za pripravo na praznike si je treba vzeti čas – večkrat naravnost odtrgati. Večji je praznik, daljše so priprave nanj. S pripravami ustvarjamo posebno ozračje, pričakovanje … in obrnjeno: veselo pričakovanje in prijetno ozračje človeka spodbujata k zavzeti pripravi. Ali danes še verjamemo v pričakovanje, ko imamo vendar gumbe, avtomate, »instant« preparate, ko tako ni nobenega pričakovanja, vse je naenkrat tu … Krščansko pričakovanje v adventu in potem praznovanje božiča ni odvisno od daril in okraskov. Resnično lepoto praznika prinesejo duhovna doživetja, srečanja z živim Bogom in poglobitev pristnih medčloveških odnosov. Lažje si vzamemo čas in pripravimo vse potrebno, če nekoga z veseljem pričakujemo. Pravljica »Mizica, pogrni se!« je postala resnica: stopiš pred supermarket, vrata se sama odpro; kruh, bel, črn, orehova potica, pizza, vse kot »z neba« pada v košaro. Pet, deset minut, pa je vse doma ... Zelo rado se zgodi, da gredo tudi prazniki prehitro mimo nas. V adventnem času pripravljamo za božič predvsem svoje srce, urejamo odnose v družini, da bi bili prisrčni, topli in vredni človeka – predvsem pa vredni Boga, ki prihaja. Starši darujejo otrokom več svojega časa kot sicer, v ospredju je skrb za prijetno družinsko življenje, skrb za toplino in ljubezen. To pa seveda ne pade kar z neba, niti se ne da kupiti. Treba se je potruditi. Temu je namenjen čas adventa.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 12. 2023
Srečko Maček ob 30-letnici Ljubiteljskega gledališča (Teharje) Petra Simonitija

Srečko Maček ob 30-letnici Ljubiteljskega gledališča (Teharje) Petra Simonitija

Jože Bartolj

kulturagledališčeSrečko MačekLjubiteljsko gledališče Petra SimonitijaGledališče Teharje

Komentar Časnik.si

VEČ ...|6. 12. 2023
Jože Mlakar: Ptičje mleko in molža vrabcev

Ravno med molžo krav vstopi v naš hlev približno 10 let star fantič iz mesta. Začudeno pogleda, kaj se dogaja, potem pa zgroženo pripomni: »Kaj vi pijete mleko od teh usranih krav?« Brat, ki je z močnimi rokami stiskal kravje seske, da je se je mleko v golidi kar penilo, je odgovoril: »Kaj vi pijete ptičje mleko? Ali vrabce molzete?« Dečko se je tiho izmuznil iz hleva in verjetno je tuhtal, kakšno je ptičje mleko in kako se molze vrabce. Mestni otrok pa tudi odrasli človek, ki nikoli ni vstopil v hlev, morda ne ve, kako se iz krav pridobi mleko, pa ga to tudi ne zanima. Ko tu in tam hodi po deželi in naleti na kmeta, ki kida gnoj, in mu ta neprijetno zasmrdi, je njegov predsodek zapečen za vse življenje. Kmet je samo še psovka, ko pa hoče o tem še kaj reči, bo zaničljivo pripomnil: “Ti ruralci …”

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.si.

Jože Mlakar: Ptičje mleko in molža vrabcev

Ravno med molžo krav vstopi v naš hlev približno 10 let star fantič iz mesta. Začudeno pogleda, kaj se dogaja, potem pa zgroženo pripomni: »Kaj vi pijete mleko od teh usranih krav?« Brat, ki je z močnimi rokami stiskal kravje seske, da je se je mleko v golidi kar penilo, je odgovoril: »Kaj vi pijete ptičje mleko? Ali vrabce molzete?« Dečko se je tiho izmuznil iz hleva in verjetno je tuhtal, kakšno je ptičje mleko in kako se molze vrabce. Mestni otrok pa tudi odrasli človek, ki nikoli ni vstopil v hlev, morda ne ve, kako se iz krav pridobi mleko, pa ga to tudi ne zanima. Ko tu in tam hodi po deželi in naleti na kmeta, ki kida gnoj, in mu ta neprijetno zasmrdi, je njegov predsodek zapečen za vse življenje. Kmet je samo še psovka, ko pa hoče o tem še kaj reči, bo zaničljivo pripomnil: “Ti ruralci …”

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.si.

Jože Mlakar

komentar