Na praznik Lurške Matere Božje smo govorili z brestaniškim župnikom Tomažem Šojčem. Brestanici rečemo slovenski Lurd. Vprašali smo ga, kako praznujejo, kakšno bo svetoletno dogajanje v omenjenem romarskem svetišču in o sporočilu ob svetovnem dnevu bolnikov.
Na praznik Lurške Matere Božje smo govorili z brestaniškim župnikom Tomažem Šojčem. Brestanici rečemo slovenski Lurd. Vprašali smo ga, kako praznujejo, kakšno bo svetoletno dogajanje v omenjenem romarskem svetišču in o sporočilu ob svetovnem dnevu bolnikov.
Na praznik Lurške Matere Božje smo govorili z brestaniškim župnikom Tomažem Šojčem. Brestanici rečemo slovenski Lurd. Vprašali smo ga, kako praznujejo, kakšno bo svetoletno dogajanje v omenjenem romarskem svetišču in o sporočilu ob svetovnem dnevu bolnikov.
Zakladi naše dediščine
Radomira Antič ustvarja šopke iz naravnega suhega cvetja, prihaja iz Brežic. Njeni izdelki so prepoznavni po certifikatu Obrtne zbornice Slovenije. Navdih sta ji bili tudi mama in stara mama, je samoukinja, z ustvarjanjem šopkov je začela že kot študentka.
Zakladi naše dediščine
Radomira Antič ustvarja šopke iz naravnega suhega cvetja, prihaja iz Brežic. Njeni izdelki so prepoznavni po certifikatu Obrtne zbornice Slovenije. Navdih sta ji bili tudi mama in stara mama, je samoukinja, z ustvarjanjem šopkov je začela že kot študentka.
Zakladi naše dediščine
V Kulturno etnološkem društvu Venček iz Štanjela na Krasu ohranjajo in oživljajo stare ljudske običaje, predvsem spletanje venčkov sv. Ivana. To šego so začeli obujati konec prejšnjega stoletja. Šega temelji na ljudskem verovanju v posebno moč nabranih rastlin, ki naj bi ljudi in domove varovali pred nesrečami. Venčki so za okras, predvsem pa za srečo in zaščito svojega doma. Od leta 2013 je spletanje venčkov sv. Ivana vpisano v slovenski Register žive kulturne dediščine.
Zakladi naše dediščine
V Kulturno etnološkem društvu Venček iz Štanjela na Krasu ohranjajo in oživljajo stare ljudske običaje, predvsem spletanje venčkov sv. Ivana. To šego so začeli obujati konec prejšnjega stoletja. Šega temelji na ljudskem verovanju v posebno moč nabranih rastlin, ki naj bi ljudi in domove varovali pred nesrečami. Venčki so za okras, predvsem pa za srečo in zaščito svojega doma. Od leta 2013 je spletanje venčkov sv. Ivana vpisano v slovenski Register žive kulturne dediščine.
Zakladi naše dediščine
Drejc Kokošar iz Zavoda ID20, v katerem dediščino popeljejo korak dlje, kot je zapisano na njihovi spletni strani, je opisal nov pristop in inovacije za obogatitev ter še dodatno razširitev idrijske dediščine.
Zakladi naše dediščine
Drejc Kokošar iz Zavoda ID20, v katerem dediščino popeljejo korak dlje, kot je zapisano na njihovi spletni strani, je opisal nov pristop in inovacije za obogatitev ter še dodatno razširitev idrijske dediščine.
Zakladi naše dediščine
Svetoletnim kolesarskim romarjem so posredno pomagali tudi belokranjski vinogradniki. Kako bogato je izročilo belokranjskih sort vinske trte, kako dvigniti ugled predvsem Modre frankinje, kako jo umestiti v ponudbo pri vrhunskih gostincih?, smo vprašali enologa Dušana Brejca.
Zakladi naše dediščine
Svetoletnim kolesarskim romarjem so posredno pomagali tudi belokranjski vinogradniki. Kako bogato je izročilo belokranjskih sort vinske trte, kako dvigniti ugled predvsem Modre frankinje, kako jo umestiti v ponudbo pri vrhunskih gostincih?, smo vprašali enologa Dušana Brejca.
Zakladi naše dediščine
Jože, Marjan, Brigita in Nada so člani ptujskega študijskega krožka, ki deluje v sklopu Ljudske univerze in se učita pletenja iz koruznega ličja ter iz vrbovih šib. Učijo se postopkov od začetka do konca, zanimanje za mojstrstvo domače in umetnostne obrti se veča, pravita.
Zakladi naše dediščine
Jože, Marjan, Brigita in Nada so člani ptujskega študijskega krožka, ki deluje v sklopu Ljudske univerze in se učita pletenja iz koruznega ličja ter iz vrbovih šib. Učijo se postopkov od začetka do konca, zanimanje za mojstrstvo domače in umetnostne obrti se veča, pravita.
Zakladi naše dediščine
Ne samo tuji gostje, tudi domači obiskovalci se vse bolj zavedamo pomena ohranjanja tradicionalne kulinarike in lokalnih okusov. Na poti proti Veliki planini stoji gostilna Repnik, ki jo vodi že tretja generacija, zvesti so tradicionalni in domači slovenski hrani. Ohranjajo tudi okuse Kamnika, ki so bili določeni v sodelovanju z etnologom dr. Janezom Bogatajem.
Zakladi naše dediščine
Ne samo tuji gostje, tudi domači obiskovalci se vse bolj zavedamo pomena ohranjanja tradicionalne kulinarike in lokalnih okusov. Na poti proti Veliki planini stoji gostilna Repnik, ki jo vodi že tretja generacija, zvesti so tradicionalni in domači slovenski hrani. Ohranjajo tudi okuse Kamnika, ki so bili določeni v sodelovanju z etnologom dr. Janezom Bogatajem.
Zakladi naše dediščine
V sklopu festivala Odprte hiše smo si ogledali izjemno dediščino prenovljene redovne cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji pod vodstvom arhitekta Roka Žnidaršiča, ki smo ga povabili pred mikrofon.
Zakladi naše dediščine
V sklopu festivala Odprte hiše smo si ogledali izjemno dediščino prenovljene redovne cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji pod vodstvom arhitekta Roka Žnidaršiča, ki smo ga povabili pred mikrofon.
Zakladi naše dediščine
Ob Dnevu Evrope in osemdesetletnici konca druge svetovne vojne so v Parku vojaške zgodovine odprli razstavo o zaključnih bojih na reško-tržaškem območju. Predstavil jo je direktor omenjenega muzeja mag. Janko Boštjančič. Slišali smo tudi spomin go. Marije, priče dogodka.
Zakladi naše dediščine
Ob Dnevu Evrope in osemdesetletnici konca druge svetovne vojne so v Parku vojaške zgodovine odprli razstavo o zaključnih bojih na reško-tržaškem območju. Predstavil jo je direktor omenjenega muzeja mag. Janko Boštjančič. Slišali smo tudi spomin go. Marije, priče dogodka.
Spoznanje več, predsodek manj
Gosta oddaje Spoznanje več, predsodek manj, sta bila zgodovinarja mlajše generacije dr. Renato Podbersič mlajši in dr. Helena Jaklitsch. Ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev, smo komentirali obeležitev teh dogodkov, se dotaknili pobude pokopa nepokopanih žrtev revolucije in omenili tudi nekatere izstopajoče dogodke, ki dajejo upanje za prihodnost.
Sol in luč
V tokratni oddaji Sol in luč smo predstavili knjigo z naslovom Duhodnevnik, ki ga je, po navdihu dnevniških zapisov duhovnika in eksorcista, Marijana Arharja, sestavila in napisala Helena Reberc. Lahko bi rekli, da je nekakšen delovni zvezek, duhovni dnevnik s spodbudami, razmišljanji in prostorom za zapisovanje. Izšel je pri Založbi Emanuel.
Svetovalnica
Spregovorili smo o darovanju organov, ki je plemenito in človekoljubno dejanje - en sam darovalec lahko reši življenje osmim ljudem ali jim pomaga v hudi bolezni. Španija je najuspešnejša država na področju darovanja organov na svetu, kako nam gre v Sloveniji? Kdo se lahko opredeli kot darovalec, katere organe lahko darujemo po smrti in ali imajo svojci lahko kontakte s prejemniki organov? Naš gost je bil direktor Slovenija-Transplant Andrej Gadžijev.
Moja zgodba
Slišali ste drugi del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. Slišali smo opise nekaterih ilegalnih akcij proti resničnim ali domnevnim nasprotnikom Osvobodilne fronte med drugo svetovno vojno v Ljubljani. S komentarji v oddaji sodeluje znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.
Kmetijska oddaja
O izzivih namakanja smo se pogovarjali s Petrom Pribožičem, vodjo kmetijske svetovalne službe na Ptuju, o nemodrih potezah spreminjanja kmetijske zakonodaje pa z dr. Vido Čadonič Špelič, predsednico odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Ritem srca
Nekdanja pevka skupine We The Kingdom, ki je s svojo glasbo v zadnjih letih zares osvežila ameriško in svetovno krščansko glasbeno sceno, Franni Cash se po dobrem letu glasbenega premora vrača s samostojnim debutom v obliki EP albuma Wild Child.
V oddaji smo slišali:
Kolokvij
V oddajo za mlade Kolokvij smo gostili prejemnika priznanja predsednice države na področju prostovoljstva Tineta Zevnika. Povedal nam je, kako usklajuje službo, delo animatorja, aktivnega župljana in prostovoljca pri youngCaritas
Petkov večer
Gostili smo pevko, ob kateri smo se vrteli na plesiščih v devetdesetih letih, potem se je umaknila z glasbene scene in se posvetila poučevanju petja v Zavodu sv. Stanislava ter družini, zdaj pa spet kaplja nove pesmi ter prepeva v legendarni skupini Pepel in kri. Z nami je bila Sandra Klemm - Sendi.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.