Jedi na Silvestrovo

Marta Toplak je postavila Muzej dediščine kraljic in Martin dom. Želi ohranjati dediščino gospodinj, gospodinjskega dela, predati bogato znanje mlajšim. Dom se gradi ob toplem ognjišču in praznik se pozna tudi ob obloženi mizi. Nekdaj so skrbno izbirali jedi za praznični obed Silvestrovega.  

31. 12. 2024
Jedi na Silvestrovo

Marta Toplak je postavila Muzej dediščine kraljic in Martin dom. Želi ohranjati dediščino gospodinj, gospodinjskega dela, predati bogato znanje mlajšim. Dom se gradi ob toplem ognjišču in praznik se pozna tudi ob obloženi mizi. Nekdaj so skrbno izbirali jedi za praznični obed Silvestrovega.  

Nataša Ličen

VEČ ...|31. 12. 2024
Jedi na Silvestrovo

Marta Toplak je postavila Muzej dediščine kraljic in Martin dom. Želi ohranjati dediščino gospodinj, gospodinjskega dela, predati bogato znanje mlajšim. Dom se gradi ob toplem ognjišču in praznik se pozna tudi ob obloženi mizi. Nekdaj so skrbno izbirali jedi za praznični obed Silvestrovega.  

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Filatelistična razstava ob 140-letnici rojstva in 115-letnici smrti Edvarda Rusjana

Filatelistično društvo Lovro Košir Škofja Loka in Fraport Slovenija d.o.o. sta postavila filatelistično razstavo devetih uveljavljenih slovenskih filatelistov iz različnih društev in klubov v Republiki Sloveniji, pod pokroviteljstvom Filatelistične zveze Slovenije. Pogovarjali smo se z Gregorjem Cerkvenikom.

Filatelistična razstava ob 140-letnici rojstva in 115-letnici smrti Edvarda Rusjana

Filatelistično društvo Lovro Košir Škofja Loka in Fraport Slovenija d.o.o. sta postavila filatelistično razstavo devetih uveljavljenih slovenskih filatelistov iz različnih društev in klubov v Republiki Sloveniji, pod pokroviteljstvom Filatelistične zveze Slovenije. Pogovarjali smo se z Gregorjem Cerkvenikom.

kulturanaravadediščinaizročilazgodovina

Zakladi naše dediščine

Filatelistična razstava ob 140-letnici rojstva in 115-letnici smrti Edvarda Rusjana

Filatelistično društvo Lovro Košir Škofja Loka in Fraport Slovenija d.o.o. sta postavila filatelistično razstavo devetih uveljavljenih slovenskih filatelistov iz različnih društev in klubov v Republiki Sloveniji, pod pokroviteljstvom Filatelistične zveze Slovenije. Pogovarjali smo se z Gregorjem Cerkvenikom.

VEČ ...|27. 1. 2026
Filatelistična razstava ob 140-letnici rojstva in 115-letnici smrti Edvarda Rusjana

Filatelistično društvo Lovro Košir Škofja Loka in Fraport Slovenija d.o.o. sta postavila filatelistično razstavo devetih uveljavljenih slovenskih filatelistov iz različnih društev in klubov v Republiki Sloveniji, pod pokroviteljstvom Filatelistične zveze Slovenije. Pogovarjali smo se z Gregorjem Cerkvenikom.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilazgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Škofjeloški Koširjev mlin 

Andreja Megušar prihaja iz Koširjevega mlina z dolgo tradicijo. V letošnjem letu bomo na »mlin pod mostom« opozorjeni tudi zaradi vnovične uprizoritev Škofjeloškega pasijona. »Koširjevina» ni le arhitekturna priča mlinarske preteklosti, ampak eden ključnih simbolov loške identitete. 

Škofjeloški Koširjev mlin 

Andreja Megušar prihaja iz Koširjevega mlina z dolgo tradicijo. V letošnjem letu bomo na »mlin pod mostom« opozorjeni tudi zaradi vnovične uprizoritev Škofjeloškega pasijona. »Koširjevina» ni le arhitekturna priča mlinarske preteklosti, ampak eden ključnih simbolov loške identitete. 

kulturanaravazgodovinadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Škofjeloški Koširjev mlin 

Andreja Megušar prihaja iz Koširjevega mlina z dolgo tradicijo. V letošnjem letu bomo na »mlin pod mostom« opozorjeni tudi zaradi vnovične uprizoritev Škofjeloškega pasijona. »Koširjevina» ni le arhitekturna priča mlinarske preteklosti, ampak eden ključnih simbolov loške identitete. 

VEČ ...|20. 1. 2026
Škofjeloški Koširjev mlin 

Andreja Megušar prihaja iz Koširjevega mlina z dolgo tradicijo. V letošnjem letu bomo na »mlin pod mostom« opozorjeni tudi zaradi vnovične uprizoritev Škofjeloškega pasijona. »Koširjevina» ni le arhitekturna priča mlinarske preteklosti, ampak eden ključnih simbolov loške identitete. 

Nataša Ličen

kulturanaravazgodovinadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Antonovanje na Kogu

Ob godu Antona Puščavnika v Prlekiji na Kogu pripravljajo vrsto dejavnosti, v katerih predstavijo tradicionalno lokalno kulturno bogastvo, od obrti, glasbe, običajev, kulinarike in izročil. Več je povedal Slavko Perc iz Društva Antonovanje na Kogu.    

Antonovanje na Kogu

Ob godu Antona Puščavnika v Prlekiji na Kogu pripravljajo vrsto dejavnosti, v katerih predstavijo tradicionalno lokalno kulturno bogastvo, od obrti, glasbe, običajev, kulinarike in izročil. Več je povedal Slavko Perc iz Društva Antonovanje na Kogu.    

kulturanaravadediščinaizročilotradicija

Zakladi naše dediščine

Antonovanje na Kogu

Ob godu Antona Puščavnika v Prlekiji na Kogu pripravljajo vrsto dejavnosti, v katerih predstavijo tradicionalno lokalno kulturno bogastvo, od obrti, glasbe, običajev, kulinarike in izročil. Več je povedal Slavko Perc iz Društva Antonovanje na Kogu.    

VEČ ...|13. 1. 2026
Antonovanje na Kogu

Ob godu Antona Puščavnika v Prlekiji na Kogu pripravljajo vrsto dejavnosti, v katerih predstavijo tradicionalno lokalno kulturno bogastvo, od obrti, glasbe, običajev, kulinarike in izročil. Več je povedal Slavko Perc iz Društva Antonovanje na Kogu.    

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilotradicija

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Trikraljevski razglas

Trikraljevski koledniki prinašajo pomembna sporočila in priporočila, razglašajo pomen Svetega v svetu. Pogovarjali smo se s Karlom Gržanom, ki ljubiteljsko raziskuje kulturo davnih prednikov.  

Trikraljevski razglas

Trikraljevski koledniki prinašajo pomembna sporočila in priporočila, razglašajo pomen Svetega v svetu. Pogovarjali smo se s Karlom Gržanom, ki ljubiteljsko raziskuje kulturo davnih prednikov.  

kulturanaravadediščinaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

Trikraljevski razglas

Trikraljevski koledniki prinašajo pomembna sporočila in priporočila, razglašajo pomen Svetega v svetu. Pogovarjali smo se s Karlom Gržanom, ki ljubiteljsko raziskuje kulturo davnih prednikov.  

VEČ ...|6. 1. 2026
Trikraljevski razglas

Trikraljevski koledniki prinašajo pomembna sporočila in priporočila, razglašajo pomen Svetega v svetu. Pogovarjali smo se s Karlom Gržanom, ki ljubiteljsko raziskuje kulturo davnih prednikov.  

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Jaslice iz slame Janeza Jakoba

Na razstavi jaslic v Vatikanu so v letu 2025 med stotimi tudi jaslice iz slame Janeza Jakoba. Več njegovih jaslic iz slame je razstavljenih tudi v več krajih po Sloveniji, med drugim tudi v muzeju na Brezjah. Vprašali smo ga, kako jih izdeluje in zakaj prav iz slame. Plete jih s tehniko iz slamnatih kit. 

Jaslice iz slame Janeza Jakoba

Na razstavi jaslic v Vatikanu so v letu 2025 med stotimi tudi jaslice iz slame Janeza Jakoba. Več njegovih jaslic iz slame je razstavljenih tudi v več krajih po Sloveniji, med drugim tudi v muzeju na Brezjah. Vprašali smo ga, kako jih izdeluje in zakaj prav iz slame. Plete jih s tehniko iz slamnatih kit. 

kulturanaravadediščinarokodelstvoizročilo

Zakladi naše dediščine

Jaslice iz slame Janeza Jakoba

Na razstavi jaslic v Vatikanu so v letu 2025 med stotimi tudi jaslice iz slame Janeza Jakoba. Več njegovih jaslic iz slame je razstavljenih tudi v več krajih po Sloveniji, med drugim tudi v muzeju na Brezjah. Vprašali smo ga, kako jih izdeluje in zakaj prav iz slame. Plete jih s tehniko iz slamnatih kit. 

VEČ ...|30. 12. 2025
Jaslice iz slame Janeza Jakoba

Na razstavi jaslic v Vatikanu so v letu 2025 med stotimi tudi jaslice iz slame Janeza Jakoba. Več njegovih jaslic iz slame je razstavljenih tudi v več krajih po Sloveniji, med drugim tudi v muzeju na Brezjah. Vprašali smo ga, kako jih izdeluje in zakaj prav iz slame. Plete jih s tehniko iz slamnatih kit. 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinarokodelstvoizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Poprtnik, praznični kruh

Poprtnik je praznični kruh, ki je bil najbolj razširjen na Dolenjskem. Poznal ga je že Valvasor. Poprtnik je vpisan v Register žive kulturne dediščine. Zasluge za to gredo tudi Nadi Lunder, članici Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge, ki je znanje o pripravi »ta boljšega kruha« predala več generacijam in za poprtnike prejela številna priznanja. 

Poprtnik, praznični kruh

Poprtnik je praznični kruh, ki je bil najbolj razširjen na Dolenjskem. Poznal ga je že Valvasor. Poprtnik je vpisan v Register žive kulturne dediščine. Zasluge za to gredo tudi Nadi Lunder, članici Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge, ki je znanje o pripravi »ta boljšega kruha« predala več generacijam in za poprtnike prejela številna priznanja. 

kulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Poprtnik, praznični kruh

Poprtnik je praznični kruh, ki je bil najbolj razširjen na Dolenjskem. Poznal ga je že Valvasor. Poprtnik je vpisan v Register žive kulturne dediščine. Zasluge za to gredo tudi Nadi Lunder, članici Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge, ki je znanje o pripravi »ta boljšega kruha« predala več generacijam in za poprtnike prejela številna priznanja. 

VEČ ...|23. 12. 2025
Poprtnik, praznični kruh

Poprtnik je praznični kruh, ki je bil najbolj razširjen na Dolenjskem. Poznal ga je že Valvasor. Poprtnik je vpisan v Register žive kulturne dediščine. Zasluge za to gredo tudi Nadi Lunder, članici Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge, ki je znanje o pripravi »ta boljšega kruha« predala več generacijam in za poprtnike prejela številna priznanja. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Gasparijeve narodne jaslice

V Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, so letos že sedmič zapored postavili razstavo umetnikovih jaslic, pogovarjali smo se z Robertom Kužnikom iz Studia Zibka

Gasparijeve narodne jaslice

V Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, so letos že sedmič zapored postavili razstavo umetnikovih jaslic, pogovarjali smo se z Robertom Kužnikom iz Studia Zibka

kulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Gasparijeve narodne jaslice

V Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, so letos že sedmič zapored postavili razstavo umetnikovih jaslic, pogovarjali smo se z Robertom Kužnikom iz Studia Zibka

VEČ ...|16. 12. 2025
Gasparijeve narodne jaslice

V Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, so letos že sedmič zapored postavili razstavo umetnikovih jaslic, pogovarjali smo se z Robertom Kužnikom iz Studia Zibka

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Stanko Vitez, mizar in restavrator 

Stanko Vitez je na Miklavžev dan na radio prinesel v dar sadeže, ki ravnokar dozorevajo. Izučeni mizar, ki se je v beneški šoli učil restavriranja. 

Stanko Vitez, mizar in restavrator 

Stanko Vitez je na Miklavžev dan na radio prinesel v dar sadeže, ki ravnokar dozorevajo. Izučeni mizar, ki se je v beneški šoli učil restavriranja. 

kulturadediščinaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

Stanko Vitez, mizar in restavrator 

Stanko Vitez je na Miklavžev dan na radio prinesel v dar sadeže, ki ravnokar dozorevajo. Izučeni mizar, ki se je v beneški šoli učil restavriranja. 

VEČ ...|9. 12. 2025
Stanko Vitez, mizar in restavrator 

Stanko Vitez je na Miklavžev dan na radio prinesel v dar sadeže, ki ravnokar dozorevajo. Izučeni mizar, ki se je v beneški šoli učil restavriranja. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

Zakladi naše dediščine

Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ... |
Ne kemične odvisnosti

V oddaji je bil z nami strokovnjak za nekemične odvisnosti MIha Kramli. Govoril je o pretirani rabi pametnih telefonov in zgledih iz tujine, kjer so uporabo telefonov za učence že prepovedale, ne le med poukom ampak tudi med odmori.

Ne kemične odvisnosti

V oddaji je bil z nami strokovnjak za nekemične odvisnosti MIha Kramli. Govoril je o pretirani rabi pametnih telefonov in zgledih iz tujine, kjer so uporabo telefonov za učence že prepovedale, ne le med poukom ampak tudi med odmori.

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Komentar tedna

VEČ ... |
Milan Knep: Razlika med tradicionalno in krščansko družino

Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja. 

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep: Razlika med tradicionalno in krščansko družino

Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja. 

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep

komentardružba

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
Bo Mercosur obstal ali bo uveljavljen? Komentar Polone Scheuba o omnibus paketu za krepitev varnosti hrane in krme.

Zbrali smo odmeve na zadnje dogajanje okrog sprejetja trgovinskega sporazuma Mercosur. V osrednjem delu pa je bila naša gostja Polona Scheuba (Šojba), podpredsednica delovne skupine sadje in zelenjava pri Copa Cogeca. Pojasnila je, kako v tej organizaciji komentirajo omnibus paket za t.i. poenostavitev in krepitev varnosti hrane in krme.

Bo Mercosur obstal ali bo uveljavljen? Komentar Polone Scheuba o omnibus paketu za krepitev varnosti hrane in krme.

Zbrali smo odmeve na zadnje dogajanje okrog sprejetja trgovinskega sporazuma Mercosur. V osrednjem delu pa je bila naša gostja Polona Scheuba (Šojba), podpredsednica delovne skupine sadje in zelenjava pri Copa Cogeca. Pojasnila je, kako v tej organizaciji komentirajo omnibus paket za t.i. poenostavitev in krepitev varnosti hrane in krme.

Robert Božič

kmetijstvoMercosurFFS

Moja zgodba

VEČ ... |
Simpozij: Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem -3

Prisluhnete lahko tretji oddaji s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki sta ga skupaj pripravila Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Simpozij je potekal 10. septembra 2025 (lani). Dr. Željko Oset je pripravil prispevek o Jožetu Košarju, piscu karakteristik, prof. dr. Mitja Ferenc pa razmišljanje na temo Pokop za vse naše mrtve. 

Simpozij: Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem -3

Prisluhnete lahko tretji oddaji s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki sta ga skupaj pripravila Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Simpozij je potekal 10. septembra 2025 (lani). Dr. Željko Oset je pripravil prispevek o Jožetu Košarju, piscu karakteristik, prof. dr. Mitja Ferenc pa razmišljanje na temo Pokop za vse naše mrtve. 

Jože Bartolj

spominpolitikatemna in težka dediščina komunistične revolucije na SlovenskemŽeljko OsetJože KošarMitja Ferenc

Srečanja

VEČ ... |
Pogovor z notredamko s. Slavko Cekuta

V oddaji Srečanja smo gostili zelo prijetno sogovornico redovnico notredamko sestro Slavko Cekuta iz Novega mesta. Bila je katehistinja, delala je z mladimi in se več let kalila na misijonu njihovega reda v Albaniji. Danes je med drugim prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, obiskuje tudi starejše in onemogle v lokalnem Domu ter sodeluje v projektu Zdravilna beseda. Spregovorila je tudi o soočanju z boleznijo. Vse preizkušnje so jo spremenile in poglobile njeno duhovno življenje ter odnos do dela. 

Pogovor z notredamko s. Slavko Cekuta

V oddaji Srečanja smo gostili zelo prijetno sogovornico redovnico notredamko sestro Slavko Cekuta iz Novega mesta. Bila je katehistinja, delala je z mladimi in se več let kalila na misijonu njihovega reda v Albaniji. Danes je med drugim prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, obiskuje tudi starejše in onemogle v lokalnem Domu ter sodeluje v projektu Zdravilna beseda. Spregovorila je tudi o soočanju z boleznijo. Vse preizkušnje so jo spremenile in poglobile njeno duhovno življenje ter odnos do dela. 

Radio Ognjišče

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o obisku naših škofov pri papežu, ki  je med drugim 9. januarja kritiziral akcijo za dostopnost splava. V Davosu so mogočniki naznanili nov politični realizem, bližajo pa se volitve in vprašali smo se kako naj se vede kristjan v dnevih podivjane politične propagande?

Gost mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o obisku naših škofov pri papežu, ki  je med drugim 9. januarja kritiziral akcijo za dostopnost splava. V Davosu so mogočniki naznanili nov politični realizem, bližajo pa se volitve in vprašali smo se kako naj se vede kristjan v dnevih podivjane politične propagande?

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Ribana kaša iz polnozrnate moke

Poslušalka je vprašala, če lahko naredi ribano kašo iz polnozrnate moke. Sestra Nikolina pritrjuje, mora pa v vsakem primeru pripraviti krepko testo, da ga bomo lahko ribali. Na 1 jajce naj bo 12-15 dag moke. Dobro ga moramo pregnesti na pultu ali delovni deski, da se jajce porazdeli. Če je testo preveč mehko, dodamo še malo moke. Če se nam noče sprijeti skupaj, pa kapljico olja. Ribamo lahko na prt ali pa direktno v vrelo juho. Pri uporabi polnozrnate moke sestra Nikolina priporoča, da ribamo bolj na debelo, grobo. Zato se bo tudi kuhala kakšno minuto več. Dodaja še, da ko je kaša kuhana, juho odstavimo, da ne bomo izgubili prave arome.  

Ribana kaša iz polnozrnate moke

Poslušalka je vprašala, če lahko naredi ribano kašo iz polnozrnate moke. Sestra Nikolina pritrjuje, mora pa v vsakem primeru pripraviti krepko testo, da ga bomo lahko ribali. Na 1 jajce naj bo 12-15 dag moke. Dobro ga moramo pregnesti na pultu ali delovni deski, da se jajce porazdeli. Če je testo preveč mehko, dodamo še malo moke. Če se nam noče sprijeti skupaj, pa kapljico olja. Ribamo lahko na prt ali pa direktno v vrelo juho. Pri uporabi polnozrnate moke sestra Nikolina priporoča, da ribamo bolj na debelo, grobo. Zato se bo tudi kuhala kakšno minuto več. Dodaja še, da ko je kaša kuhana, juho odstavimo, da ne bomo izgubili prave arome.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Duhovna misel

VEČ ... |
Upanje tudi v temi

Sveti Frančišek je Hvalnico stvarstva pisal, ko je slepel in jo končal, ko je videl samo še temo. Ob tem spoznanju verzi še močneje zasijejo, saj odsevajo njegovo notranjost: “Hvaljen, moj Gospod, v našem bratu ognju, v katerem nam noč razsvetljuješ; lep je in vesel in krepak in močan.”

 

Upanje tudi v temi

Sveti Frančišek je Hvalnico stvarstva pisal, ko je slepel in jo končal, ko je videl samo še temo. Ob tem spoznanju verzi še močneje zasijejo, saj odsevajo njegovo notranjost: “Hvaljen, moj Gospod, v našem bratu ognju, v katerem nam noč razsvetljuješ; lep je in vesel in krepak in močan.”

 

Tadej Sadar

duhovnost

Rožni venec

VEČ ... |
Žalostni del

Molitev je vodil salezijanec Marko Košnik.

Žalostni del

Molitev je vodil salezijanec Marko Košnik.

Radio Ognjišče

Za nasmeh

VEČ ... |
Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče