V Cankarjevem domu je še do 5. maja možen ogled fotografske razstave Nasmehi, ki odpirajo srca, ki predstavlja portrete oseb z motnjo v duševnem razvoju. Razstava je nastala v sodelovanju z Zavodom ZRIPS in fotografom Blažem S. Kobalom. V oddaji ste slišali pogovor z direktorico zavoda Marino Omahen in strokovno vodjo Polono Kotnjek, ki sta predstavili zakulisje nastanka razstave, pa tudi ostale dejavnosti, s katerimi se v zavodu ukvarjajo. Slišali pa ste tudi fotografov pogled.
ZRIPS Blaž S. Kobal Cankarjev dom osebe z motnjo v duševnem razvoju
V Cankarjevem domu je še do 5. maja možen ogled fotografske razstave Nasmehi, ki odpirajo srca, ki predstavlja portrete oseb z motnjo v duševnem razvoju. Razstava je nastala v sodelovanju z Zavodom ZRIPS in fotografom Blažem S. Kobalom. V oddaji ste slišali pogovor z direktorico zavoda Marino Omahen in strokovno vodjo Polono Kotnjek, ki sta predstavili zakulisje nastanka razstave, pa tudi ostale dejavnosti, s katerimi se v zavodu ukvarjajo. Slišali pa ste tudi fotografov pogled.
V Cankarjevem domu je še do 5. maja možen ogled fotografske razstave Nasmehi, ki odpirajo srca, ki predstavlja portrete oseb z motnjo v duševnem razvoju. Razstava je nastala v sodelovanju z Zavodom ZRIPS in fotografom Blažem S. Kobalom. V oddaji ste slišali pogovor z direktorico zavoda Marino Omahen in strokovno vodjo Polono Kotnjek, ki sta predstavili zakulisje nastanka razstave, pa tudi ostale dejavnosti, s katerimi se v zavodu ukvarjajo. Slišali pa ste tudi fotografov pogled.
ZRIPSBlaž S. KobalCankarjev domosebe z motnjo v duševnem razvoju
Vstani in hodi
V tokratni oddaji Vstani in hodi sta bila naša gosta Katjuša Kovačič in Nikola Orešković, ki sta z nami delila znanje in izkušnje o pomenu gibanja. Pri svojem delu sta izrazito inkluzivno naravnana in posebnost, kot je npr. gibalna oviranost, zanju ni ovira - tako pod svoje okrilje, na vadbo sprejmeta tudi invalide.
Vstani in hodi
V tokratni oddaji Vstani in hodi sta bila naša gosta Katjuša Kovačič in Nikola Orešković, ki sta z nami delila znanje in izkušnje o pomenu gibanja. Pri svojem delu sta izrazito inkluzivno naravnana in posebnost, kot je npr. gibalna oviranost, zanju ni ovira - tako pod svoje okrilje, na vadbo sprejmeta tudi invalide.
Vstani in hodi
V nedeljskem večeru smo v oddaji Vstani in hodi predstavili Zavod ODTIZ, ki si želi ustvariti stičišče priložnosti za aktivno oblikovanje življenja posameznika z invalidnostjo, posebej mladih. Naša gostja je bila ena od ustanoviteljic zavoda Mija Pungeršič.
Vstani in hodi
V nedeljskem večeru smo v oddaji Vstani in hodi predstavili Zavod ODTIZ, ki si želi ustvariti stičišče priložnosti za aktivno oblikovanje življenja posameznika z invalidnostjo, posebej mladih. Naša gostja je bila ena od ustanoviteljic zavoda Mija Pungeršič.
Vstani in hodi
Dostopnost za osebe z gibalnimi in drugimi senzornimi omejitvami je še vedno velik izziv, zlasti na področju starejših stavb. Lažji dostop lahko omogočimo z uporabo prenosnih klančin, prilagodljivih dvigal in drugih mobilnih pripomočkov. O tem, kakšno je stanje v Sloveniji in kateri so primeri dobre prakse, nam je v pogovoru zaupal Janez Antolinc, ki deluje v zavodu Brez ovir in podjetju Taktil pro.
Vstani in hodi
Dostopnost za osebe z gibalnimi in drugimi senzornimi omejitvami je še vedno velik izziv, zlasti na področju starejših stavb. Lažji dostop lahko omogočimo z uporabo prenosnih klančin, prilagodljivih dvigal in drugih mobilnih pripomočkov. O tem, kakšno je stanje v Sloveniji in kateri so primeri dobre prakse, nam je v pogovoru zaupal Janez Antolinc, ki deluje v zavodu Brez ovir in podjetju Taktil pro.
Vstani in hodi
Tokrat je bila naša gostja v oddaji Vstani in hodi prevajalka in paraplesalka Martina Smodiš, ki je zaradi prezgodnjega rojstva utrpela možgansko poškodbo in posledično cerebralno paralizo. Kljub gibalni oviranosti na najrazličnejše načine pričuje, da ni nič nemogoče in da ne živi »nič drugačno življenje« kot je tudi naslov fotografske razstave, pri kateri je sodelovala.
Vstani in hodi
Tokrat je bila naša gostja v oddaji Vstani in hodi prevajalka in paraplesalka Martina Smodiš, ki je zaradi prezgodnjega rojstva utrpela možgansko poškodbo in posledično cerebralno paralizo. Kljub gibalni oviranosti na najrazličnejše načine pričuje, da ni nič nemogoče in da ne živi »nič drugačno življenje« kot je tudi naslov fotografske razstave, pri kateri je sodelovala.
Vstani in hodi
Razstavo Nič drugačno življenje je v sodelovanju z Nacionalnim svetom invalidskih organizacij Slovenije, krovnim nosilcem evropskega projekta Vseslovenska akcija ozaveščanja o socialnem vključevanju invalidov, pripravil fotograf Primož Lavre. Skupaj z generalno sekretarko Mojco Vavpotič sta v oddaji Vstani in hodi predstavila fotografsko razstavo, z nami pa delila tudi osebne izkušnje – oba sta namreč starša otrok s posebnimi potrebami.
Vstani in hodi
Razstavo Nič drugačno življenje je v sodelovanju z Nacionalnim svetom invalidskih organizacij Slovenije, krovnim nosilcem evropskega projekta Vseslovenska akcija ozaveščanja o socialnem vključevanju invalidov, pripravil fotograf Primož Lavre. Skupaj z generalno sekretarko Mojco Vavpotič sta v oddaji Vstani in hodi predstavila fotografsko razstavo, z nami pa delila tudi osebne izkušnje – oba sta namreč starša otrok s posebnimi potrebami.
Vstani in hodi
V tokratni oddaji Vstani in hodi smo spoznali Petro Vrankar, mamo dekleta Sare s težko obliko cerebralne paralize. Tako smo nekoliko bolje spoznali življenje staršev in družine, ki se soočajo s tem, da je eden od njihovih družinskih članov preizkušan z invalidnostjo. Petra je z nami delila občutke ob soočanju s hčerino diagnozo in kako ji je pri tem pomagal občutek Božje bližine. Povedala je, kako dragocena so povezovanja z družinami s podobnimi preizkušnjami, a kako pomembno je, da pri tem ostaneš notranje trden. Z nami je delila tudi misli o tem, česa si želi, po čem hrepeni
Vstani in hodi
V tokratni oddaji Vstani in hodi smo spoznali Petro Vrankar, mamo dekleta Sare s težko obliko cerebralne paralize. Tako smo nekoliko bolje spoznali življenje staršev in družine, ki se soočajo s tem, da je eden od njihovih družinskih članov preizkušan z invalidnostjo. Petra je z nami delila občutke ob soočanju s hčerino diagnozo in kako ji je pri tem pomagal občutek Božje bližine. Povedala je, kako dragocena so povezovanja z družinami s podobnimi preizkušnjami, a kako pomembno je, da pri tem ostaneš notranje trden. Z nami je delila tudi misli o tem, česa si želi, po čem hrepeni
Vstani in hodi
V tokratni oddaji smo predstavili Trepetliko: glasilo društva bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami. Z nami je bila urednica revije gospa Magda Kastelic Hočevar. Povedala je kaj prinaša prihajajoča januarska številka revije, pa tudi katere so stalne rubrike in stalni pisci. Z nami pa je delila misli tudi o iztekajočem se letu in kaj ji pomenijo božični prazniki.
Vstani in hodi
V tokratni oddaji smo predstavili Trepetliko: glasilo društva bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami. Z nami je bila urednica revije gospa Magda Kastelic Hočevar. Povedala je kaj prinaša prihajajoča januarska številka revije, pa tudi katere so stalne rubrike in stalni pisci. Z nami pa je delila misli tudi o iztekajočem se letu in kaj ji pomenijo božični prazniki.
Vstani in hodi
Tokratna gostja oddaje Vstani in hodi je bila Nives Fabčič, ki se, kljub cerebralni paralizi, ne ustraši novih izzivov; z nami deli, kako je doživela duhovne vaje, ki v njej odmevajo tudi zaradi spoštljivega in sprejemajočega odnosa ostalih udeležencev. V pogovoru smo se dotaknili tudi minulega Gala koncerta Radia Ognjišče, ki ga je obiskala prvič in kot pravi, če bo Božja volja, z velikim veseljem še kdaj. Nives Fabčič kljub svoji preizkušanosti navdušuje z življenjsko voljo, optimizmom in močno vero.
Vstani in hodi
Tokratna gostja oddaje Vstani in hodi je bila Nives Fabčič, ki se, kljub cerebralni paralizi, ne ustraši novih izzivov; z nami deli, kako je doživela duhovne vaje, ki v njej odmevajo tudi zaradi spoštljivega in sprejemajočega odnosa ostalih udeležencev. V pogovoru smo se dotaknili tudi minulega Gala koncerta Radia Ognjišče, ki ga je obiskala prvič in kot pravi, če bo Božja volja, z velikim veseljem še kdaj. Nives Fabčič kljub svoji preizkušanosti navdušuje z življenjsko voljo, optimizmom in močno vero.
Za življenje
V vročici poletja misel na šolo pri večini lahko stopi v ozadje, vzgoja pa nima oddiha. Ravno počitnice so velika priložnost za še več bližine, sproščenosti in še večjo povezanost v družini. O tem smo govorili z Markom Juhantom.
Naš gost
V oddaji Naš gost smo gostili priznanega slovenskega muzikologa, glasbenega esejista in kritika dr. Franca Križnarja. Čeprav je že nekaj let v zasluženem pokoju, se še vedno ukvarja z raziskavami na področju glasbe. Tako je eden od organizatorjev simpozija ob 600-letnici smrti Veronike Deseniške, ki bo pod naslovom Med resnico in legendo potekal v začetku meseca septembra na gradu Gradu Turn pri Preddvoru. Sicer se je dr. Križnar v življenju ukvarjal s kopico različnih stvari, med drugim tudi z radiem, kjer je bil glasbeni urednik in novinar na RTV Slovenija. V pogovoru pa nam bo povedal tudi, zakaj Slavko Avsenik nikoli ni prejel nobene državne nagrade na področju kulture.
Komentar tedna
Pretekli konec tedna se je v sosednji državi odvil koncert, ki so mu slovenski osrednji mediji, pa tudi politični veljaki predvsem leve provenience namenili ogromno pozornosti. Ne le na dan koncerta, o njem smo poslušali prej in potem. En čez drugega so hiteli obsojati vse, ki so bili kakorkoli povezani z dogodkom, ki je menda postavil tudi svetovno rekord po prodaji vstopnic …
Tako je svoj komentar, ki ga je prebrala Tanja Dominko, začela dr. Helena Jaklitsch. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. julij 2025 ob 05-ih
Slovencem po svetu in domovini
V nedeljo je minilo 105 let od požiga tržaškega Narodnega doma in pet let od podpisa memoranduma za vrnitev doma slovenski narodni skupnosti v Italiji. Krajšo slovesnost ob tem so pripravili: Fundacija Narodni dom, krovni organizaciji naše narodne skupnosti Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter stranka Slovenska skupnost. Glasbeno točko sta pripravila gojenca Glasbene matice, sledilo je polaganje vencev, medtem ko je zbrane v imenu Fundacije Narodni dom nagovoril podpredsednik Walter Coren. Napovedal je, da Fundacija večji dogodek pripravlja ob koncu leta, ko bi radi počastili tudi gledališko dejavnost, ki se je vse od začetka odvijala v prostorih Narodnega doma. Stavba, ki so jo po načrtu arhitekta Maksa Fabianija dogradili leta 1904, je bila pomembno večnamensko središče tržaških Slovencev in drugih Slovanov v Trstu.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila rahle zdrobove žličnike za juho, povedala, naj jih pripravi iz 2 jajc, 4 dag masla ali domače masti, 12 dag pšeničnega zdroba (če so jajca srednje debela, sicer manj ali več). To zmešamo z metlico, da dobimo gladko testo in pustimo počivati 15 minut. Bolj rahlo zmes bomo dobili, če rumenjake umešamo v stepen sneg. Pomaga tudi, da v zdrob zamešamo nožev vrh pecilnega praška. Kuhajo naj se v pokriti posodi, saj tudi to pripomore k rahljanju žličnikov.
Od slike do besede
Predstavili smo delo Abby Johnson: Nenačrtovano starševstvo. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi založbi. Gost oddaje je bil prevajalec Niki Neubauer.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
V nedeljo je minilo 105 let od požiga tržaškega Narodnega doma in pet let od podpisa memoranduma za vrnitev doma slovenski narodni skupnosti v Italiji. Krajšo slovesnost ob tem so pripravili: Fundacija Narodni dom, krovni organizaciji naše narodne skupnosti Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter stranka Slovenska skupnost. Glasbeno točko sta pripravila gojenca Glasbene matice, sledilo je polaganje vencev, medtem ko je zbrane v imenu Fundacije Narodni dom nagovoril podpredsednik Walter Coren. Napovedal je, da Fundacija večji dogodek pripravlja ob koncu leta, ko bi radi počastili tudi gledališko dejavnost, ki se je vse od začetka odvijala v prostorih Narodnega doma. Stavba, ki so jo po načrtu arhitekta Maksa Fabianija dogradili leta 1904, je bila pomembno večnamensko središče tržaških Slovencev in drugih Slovanov v Trstu.