Is podcast
V oddaji iz življenja vesoljne Cerkve ste lahko slišali bistvene poudarke papeževega obiska Indonezije. V studio pa smo povabili štiri Marijine sestre iz Ukrajine, ki so nam povedale, kakšno je njihovo poslanstvo v tej deželi, ki izgublja upanje, da bo nekoč zavladal mir. Vabljeni k poslušanju!
cerkev info duhovnost Ukrajina verski ekstremizem papež Indonezija
V oddaji iz življenja vesoljne Cerkve ste lahko slišali bistvene poudarke papeževega obiska Indonezije. V studio pa smo povabili štiri Marijine sestre iz Ukrajine, ki so nam povedale, kakšno je njihovo poslanstvo v tej deželi, ki izgublja upanje, da bo nekoč zavladal mir. Vabljeni k poslušanju!
V oddaji iz življenja vesoljne Cerkve ste lahko slišali bistvene poudarke papeževega obiska Indonezije. V studio pa smo povabili štiri Marijine sestre iz Ukrajine, ki so nam povedale, kakšno je njihovo poslanstvo v tej deželi, ki izgublja upanje, da bo nekoč zavladal mir. Vabljeni k poslušanju!
cerkevinfoduhovnostUkrajinaverski ekstremizempapež Indonezija
Slišali ste povzetek dogajanja na papeževi azijski turneji. Pogovarjali pa smo se tudi s stiškim opatom p. Maksimilijanom Filejem, ki se je v Ekvadorju udeležil mednarodnega evharističnega kongresa.
Slišali ste povzetek dogajanja na papeževi azijski turneji. Pogovarjali pa smo se tudi s stiškim opatom p. Maksimilijanom Filejem, ki se je v Ekvadorju udeležil mednarodnega evharističnega kongresa.
Papež je minuli teden sprejel svojce žrtev eksplozije, ki je pred štirimi leti odjeknila v bejrutskem pristanišču in uničila velik del libanonske prestolnice. V pogovoru z Jano Lampe s Slovenske karitas ste slišali, kako ta dogodek še vedno pretresa ljudi in kako se država, ki je bila nekdaj »Švica Bližnjega vzhoda« danes sooča z veliko revščino.
Papež je minuli teden sprejel svojce žrtev eksplozije, ki je pred štirimi leti odjeknila v bejrutskem pristanišču in uničila velik del libanonske prestolnice. V pogovoru z Jano Lampe s Slovenske karitas ste slišali, kako ta dogodek še vedno pretresa ljudi in kako se država, ki je bila nekdaj »Švica Bližnjega vzhoda« danes sooča z veliko revščino.
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, da je papež pri avdienci kristjanom dejal, da naj bi oddajali vonj po Kristusu, ne po grehu. Objavili smo nekaj misli jeruzalemskega patriarha o tem, kaj bi bilo treba storiti za končanje vojne v Sveti deželi, izvedeli pa ste tudi, da se preganjanje kristjanov v Nikaragvi stopnjuje. Osrednji pogovor je bil tokrat namenjen mladim, ki so se tudi letos odpravili v Taize. Njihovo potovanje pa je bilo tokrat nekaj posebnega, saj so se s taizejskimi brati spletle posebne vezi v pripravi na novoletno srečanje mladih v Ljubljani. Vabljni k poslušanju!
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, da je papež pri avdienci kristjanom dejal, da naj bi oddajali vonj po Kristusu, ne po grehu. Objavili smo nekaj misli jeruzalemskega patriarha o tem, kaj bi bilo treba storiti za končanje vojne v Sveti deželi, izvedeli pa ste tudi, da se preganjanje kristjanov v Nikaragvi stopnjuje. Osrednji pogovor je bil tokrat namenjen mladim, ki so se tudi letos odpravili v Taize. Njihovo potovanje pa je bilo tokrat nekaj posebnega, saj so se s taizejskimi brati spletle posebne vezi v pripravi na novoletno srečanje mladih v Ljubljani. Vabljni k poslušanju!
Prisluhnili ste pogovoru z narodnim ravnateljem Združenja čudodelne svetinje, lazaristom Rokom Žlendrom. Med drugim je osvetlil zgodovino Marijine čudodelne svetinje in izpovedi ljudi, ki so prepričani, da so bili uslišani na njeno priprošnjo.
Prisluhnili ste pogovoru z narodnim ravnateljem Združenja čudodelne svetinje, lazaristom Rokom Žlendrom. Med drugim je osvetlil zgodovino Marijine čudodelne svetinje in izpovedi ljudi, ki so prepričani, da so bili uslišani na njeno priprošnjo.
O letošnjem Mladifestu v Medžugorju smo se pogovarjali s kaplanom v Zavodu sv. Stanislava Petrom Čemažarjem.
O letošnjem Mladifestu v Medžugorju smo se pogovarjali s kaplanom v Zavodu sv. Stanislava Petrom Čemažarjem.
V oddaji smo ponovili del pogovora z mamo Carla Acutisa, ki bo kmalu razglašen za svetnika. Antonia Acutis je o svojem sinu pred tremi leti ekskluzivno spregovorila za slovenske oratorijske animatorje. V oddaji ste slišali tudi nekaj drugih aktualnih novic, med njimi o tem, kako opravičilo organizatorjev olimpijskih iger glede norčevanja iz podobe Jezusove zadnje večerje ni bilo iskreno.
V oddaji smo ponovili del pogovora z mamo Carla Acutisa, ki bo kmalu razglašen za svetnika. Antonia Acutis je o svojem sinu pred tremi leti ekskluzivno spregovorila za slovenske oratorijske animatorje. V oddaji ste slišali tudi nekaj drugih aktualnih novic, med njimi o tem, kako opravičilo organizatorjev olimpijskih iger glede norčevanja iz podobe Jezusove zadnje večerje ni bilo iskreno.
Poslanstvo oddaje je obveščanje naših poslušalcev o tem, kaj dela papež, Sveti sedež, kaj se dogaja v Vesoljni Cerkvi in krščanski skupnosti nasploh. V njej predstavljamo tudi druge aktualne dogodke s kulturnega, političnega in gospodarskega življenja, ki zadevajo kristjane oziroma človeštvo v celoti. Dinamika vere je namreč zelo pomembna za današnje razumevanje sveta.
Na sporedu so bile Pravne zagate. Gostja je bila odvetnica Mateja Maček.
Kadarkoli sta naju hči in zet pobarala za recept najine nadpovprečno dolge zakonske zveze, sva oba izpostavila nežnost, medsebojno spoštovanje, prijaznost, iskrenost, pogovor, vero, strpnost in sočutje. Strastna erotična ljubezen se z leti postopoma umika drugim trajnejšim vrednotam, ki dva človeka iz zmesi ali seštevka povzdignejo v božansko spojino, v “ljubezen dvoedino” kot je to tenkočutno izpovedal naš pesnik Ciril Zlobec.
Ali če ponovimo žlahtne besede evangelista Pavla: “Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. Največja od teh pa je ljubezen.”
Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.
Slovenska športna zveza, krovna organizacija, ki združuje slovenska in dvojezična športna društva v Avstriji, praznuje 75-letnico. Ob tem je sinoči v iKultu v Celovcu pripravila slovesno proslavo. V razgibanem programu so bili orisani največji projekti, aktivnosti ter mednarodno delovanje zveze, predstavili so zbornik TranSport 2.0 ter s pomočjo arhivskih posnetkov in prispevkov zbrane popeljali zgodovino organizacije. Pozdravila sta koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser in predsednik Slovenske športne zveze Marijan Velik. Podpredsednik slovenske vlade in minister Matej Arčon pa je zvezi podelil zahvalo in priznanje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za dolgoletno uspešno delovanje in povezovanje na področju športa ter za dragocen prispevek k ohranjanju slovenskega jezika in slovenske identitete med pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji. Napovedal je ustanovitev koordinacije vseh zamejskih krovnih športnih organizacij. Slovenska športna zveza v Avstriji združuje 33 športnih društev s približno 3000 aktivnimi športniki in športnicami ter skoraj 500 športnimi funkcionarji, športnimi delavci, trenerji in pedagogi.
Kaj vemo o zgodovini krščanskih praznikov? Kako so nastali in kako se praznovanje razlikuje od dežele do dežele? O tem in še o čem nam je povedal naš gost, umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbel. Ne zamudite zanimivega sogovornika.
Gostili smo izjemnega poznavalca vesoljskega vremena dr. Primoža Kajdiča. Več kot 21 let je kot raziskovalec zaposlen v Mehiki na tamkajšnji državni univerzi. Spregovorili smo o vse večji aktivnosti Sonca, polarnem siju in o vplivih vesoljskega vremena na življenje na Zemlji.
Potrebujemo tri glavne sestavine: paradižnik, papriko in čebulo. Osnovno pravilo je, da toliko kot je paradižnika, naj bo tudi paprike. Slednja je lahko vseh barv, se pravi rdeča, zelena, rumena. Tudi paradižnik je lahko zelo zrel ali pa tak, ki je komaj dozorel, rdeč in še malo zelen. Paradižnik zmeljemo in ga damo čez noč v vrečo iz blaga, da se odcedi. To stehtamo in pripravimo še ustrezno količino paprike in čebule (npr. za 5 kg čebule 4-6 kg paprike in 5 deblih čebul). Očiščeno in narezano papriko in čebulo prav tako narežemo na mesoreznico. Vse skupaj naložimo na namaščeno posodo (lahko damo mast ali olje ali oboje). Ob mešanju kuhamo približno 2 uri. Ko začne vreti, pa stalno mešamo. Dodamo do 2 žlici soli, 1-2 žlici sladkorja in še 3-4 dl olja. Da je dovolj kuhamo preverimo tako, da damo žlico na krožnik, potegnemo na sredini in če se polovici ne združita, je v redu kuhano. Ajvar nalagamo v vroče kozarce, dobro zapremo in počasi ohlajamo. K paradižniku lahko dodamo tudi tri ali štiri domače feferone. Okus bo prijetnejši, seveda če družini to odgovarja.
Tokrat smo se posvetili poeziji Dejana Kosa. Pesmi iz njegove pesniške zbirke Zahvalni spevi so globoka, filozofska razmišljanja o smislu, življenju in Bogu, so molitve in so seveda poezija.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Goste smo vprašali, kje so reforme, zakaj vlada dopušča, da zdravstvo razpada, bo javni sektor zaradi bombončkov za nekaj časa utihnil in kaj nas še čaka do konca leta. Prav tako nismo mogli mimo pestrega evropskega dogajanja. Bo Marta Kos, ki je druga izbori za komisarko, to res postala, in kako trdna je Evropska unija po zadnjih volitvah.