Is podcast Praznik kulture v ljubljanski stolnici Is podcast
Praznik kulture v ljubljanski stolnici

V oddaji smo povzeli misli iz nagovora umetnikom in ljubiteljem kulture, ki ga je imel nadškof Stanislav Zore pri sveti maši na 8. februar, poročali o romanju z Brezij na Vrbo, o pogrebu misijonarke z Madagaskarja s. Terezije Pavlič, odprtju kipa, posvečenega misijonarju p. Ferdinandu Avguštinu Hallersteinu in predstavili februarsko številko revije Novi svet.

Petra Stopar

duhovnost info družba kultura spomin

11. 2. 2024
Praznik kulture v ljubljanski stolnici

V oddaji smo povzeli misli iz nagovora umetnikom in ljubiteljem kulture, ki ga je imel nadškof Stanislav Zore pri sveti maši na 8. februar, poročali o romanju z Brezij na Vrbo, o pogrebu misijonarke z Madagaskarja s. Terezije Pavlič, odprtju kipa, posvečenega misijonarju p. Ferdinandu Avguštinu Hallersteinu in predstavili februarsko številko revije Novi svet.

Petra Stopar

VEČ ...|11. 2. 2024
Praznik kulture v ljubljanski stolnici

V oddaji smo povzeli misli iz nagovora umetnikom in ljubiteljem kulture, ki ga je imel nadškof Stanislav Zore pri sveti maši na 8. februar, poročali o romanju z Brezij na Vrbo, o pogrebu misijonarke z Madagaskarja s. Terezije Pavlič, odprtju kipa, posvečenega misijonarju p. Ferdinandu Avguštinu Hallersteinu in predstavili februarsko številko revije Novi svet.

Petra Stopar

duhovnostinfodružbakulturaspomin

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|25. 2. 2024
Svetovni molitveni dan

Bliža se prvi petek v marcu, ko gibanje Svetovni molitveni dan pripravi ekumenska bogoslužja. Letos so vsebine za molitev pripravile kristjanke iz Palestine. Kje bo molitev potekala v Sloveniji, nam je povedala članica gibanja Marjeta Žebovec. V drugem delu oddaje pa smo predstavili teme in delavnice na izobraževalnem srečanju za člane Župnijskih pastoralnih svetov in druge pastoralne sodelavce z naslovom Moje poslanstvo v župniji, ki bo 2. in 16. marca v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani.

Svetovni molitveni dan

Bliža se prvi petek v marcu, ko gibanje Svetovni molitveni dan pripravi ekumenska bogoslužja. Letos so vsebine za molitev pripravile kristjanke iz Palestine. Kje bo molitev potekala v Sloveniji, nam je povedala članica gibanja Marjeta Žebovec. V drugem delu oddaje pa smo predstavili teme in delavnice na izobraževalnem srečanju za člane Župnijskih pastoralnih svetov in druge pastoralne sodelavce z naslovom Moje poslanstvo v župniji, ki bo 2. in 16. marca v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani.

duhovnost info

Utrip Cerkve v Sloveniji

Svetovni molitveni dan

Bliža se prvi petek v marcu, ko gibanje Svetovni molitveni dan pripravi ekumenska bogoslužja. Letos so vsebine za molitev pripravile kristjanke iz Palestine. Kje bo molitev potekala v Sloveniji, nam je povedala članica gibanja Marjeta Žebovec. V drugem delu oddaje pa smo predstavili teme in delavnice na izobraževalnem srečanju za člane Župnijskih pastoralnih svetov in druge pastoralne sodelavce z naslovom Moje poslanstvo v župniji, ki bo 2. in 16. marca v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani.

VEČ ...|25. 2. 2024
Svetovni molitveni dan

Bliža se prvi petek v marcu, ko gibanje Svetovni molitveni dan pripravi ekumenska bogoslužja. Letos so vsebine za molitev pripravile kristjanke iz Palestine. Kje bo molitev potekala v Sloveniji, nam je povedala članica gibanja Marjeta Žebovec. V drugem delu oddaje pa smo predstavili teme in delavnice na izobraževalnem srečanju za člane Župnijskih pastoralnih svetov in druge pastoralne sodelavce z naslovom Moje poslanstvo v župniji, ki bo 2. in 16. marca v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani.

Petra Stopar

duhovnost info

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|18. 2. 2024
Postni čas in postne spodbude

Vstopili smo v postni čas, zato smo spomnili na nekaj postnih spodbud, na molitev križevega pota in na drugo dogajanje tega tedna v naših škofijah. Med drugim smo poročali o slovesni podelitvi najvišjega odličja Cerkve v Sloveniji akademskemu slikarju Alojziju Čemažarju.

Postni čas in postne spodbude

Vstopili smo v postni čas, zato smo spomnili na nekaj postnih spodbud, na molitev križevega pota in na drugo dogajanje tega tedna v naših škofijah. Med drugim smo poročali o slovesni podelitvi najvišjega odličja Cerkve v Sloveniji akademskemu slikarju Alojziju Čemažarju.

duhovnost info

Utrip Cerkve v Sloveniji

Postni čas in postne spodbude

Vstopili smo v postni čas, zato smo spomnili na nekaj postnih spodbud, na molitev križevega pota in na drugo dogajanje tega tedna v naših škofijah. Med drugim smo poročali o slovesni podelitvi najvišjega odličja Cerkve v Sloveniji akademskemu slikarju Alojziju Čemažarju.

VEČ ...|18. 2. 2024
Postni čas in postne spodbude

Vstopili smo v postni čas, zato smo spomnili na nekaj postnih spodbud, na molitev križevega pota in na drugo dogajanje tega tedna v naših škofijah. Med drugim smo poročali o slovesni podelitvi najvišjega odličja Cerkve v Sloveniji akademskemu slikarju Alojziju Čemažarju.

Petra Stopar

duhovnost info

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|4. 2. 2024
Praznovanje Gospodovega darovanja in dneva Bogu posvečenega življenja

Odmeval je praznik Gospodovega darovanja in dan Bogu posvečenega življenja. Slišali ste, kako se predstojnice in predstojniki različnih redov soočajo z izzivi in preventivo glede duhovnih zlorab. Spomnili smo se tudi na pokojnega stoletnika, frančiškana p. Polikarpa Broliha, pogreb katerega je bil v četrtek na Brezjah.

Praznovanje Gospodovega darovanja in dneva Bogu posvečenega življenja

Odmeval je praznik Gospodovega darovanja in dan Bogu posvečenega življenja. Slišali ste, kako se predstojnice in predstojniki različnih redov soočajo z izzivi in preventivo glede duhovnih zlorab. Spomnili smo se tudi na pokojnega stoletnika, frančiškana p. Polikarpa Broliha, pogreb katerega je bil v četrtek na Brezjah.

duhovnost info

Utrip Cerkve v Sloveniji

Praznovanje Gospodovega darovanja in dneva Bogu posvečenega življenja

Odmeval je praznik Gospodovega darovanja in dan Bogu posvečenega življenja. Slišali ste, kako se predstojnice in predstojniki različnih redov soočajo z izzivi in preventivo glede duhovnih zlorab. Spomnili smo se tudi na pokojnega stoletnika, frančiškana p. Polikarpa Broliha, pogreb katerega je bil v četrtek na Brezjah.

VEČ ...|4. 2. 2024
Praznovanje Gospodovega darovanja in dneva Bogu posvečenega življenja

Odmeval je praznik Gospodovega darovanja in dan Bogu posvečenega življenja. Slišali ste, kako se predstojnice in predstojniki različnih redov soočajo z izzivi in preventivo glede duhovnih zlorab. Spomnili smo se tudi na pokojnega stoletnika, frančiškana p. Polikarpa Broliha, pogreb katerega je bil v četrtek na Brezjah.

Petra Stopar

duhovnost info

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|28. 1. 2024
Teden molitve za edinost kristjanov

V oddaji smo poročali o nekaterih ekumenskih srečanjih v tednu molitve za edinost kristjanov ter o prazniku Matere usmiljenja v mariborski baziliki. O praznovanju in o 160. obletnici prihoda frančiškanov v Maribor je spregovoril rektor bazilike Matere usmiljenja, br. Janez Papa.

Teden molitve za edinost kristjanov

V oddaji smo poročali o nekaterih ekumenskih srečanjih v tednu molitve za edinost kristjanov ter o prazniku Matere usmiljenja v mariborski baziliki. O praznovanju in o 160. obletnici prihoda frančiškanov v Maribor je spregovoril rektor bazilike Matere usmiljenja, br. Janez Papa.

duhovnost info

Utrip Cerkve v Sloveniji

Teden molitve za edinost kristjanov

V oddaji smo poročali o nekaterih ekumenskih srečanjih v tednu molitve za edinost kristjanov ter o prazniku Matere usmiljenja v mariborski baziliki. O praznovanju in o 160. obletnici prihoda frančiškanov v Maribor je spregovoril rektor bazilike Matere usmiljenja, br. Janez Papa.

VEČ ...|28. 1. 2024
Teden molitve za edinost kristjanov

V oddaji smo poročali o nekaterih ekumenskih srečanjih v tednu molitve za edinost kristjanov ter o prazniku Matere usmiljenja v mariborski baziliki. O praznovanju in o 160. obletnici prihoda frančiškanov v Maribor je spregovoril rektor bazilike Matere usmiljenja, br. Janez Papa.

Petra Stopar

duhovnost info

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|21. 1. 2024
Nedelja Božje Besede in program Stop, brezbrižnost!

O Nedelji Božje Besede smo govorili z župnikom v Preski Juretom Koželjem in o posebni pobudi Bibličnega gibanja. Poročali smo tudi o letu molitve, ki ga je za letos razglasil papež Frančišek, o salezijanskem mladinskem programu Stop, brezbrižnost, 20. obletnici Slovenskega ekumenskega zbora in letošnjem Dnevu D - športno-družabnem srečanju slovenskih katoliških dijaških domov.
 

Nedelja Božje Besede in program Stop, brezbrižnost!

O Nedelji Božje Besede smo govorili z župnikom v Preski Juretom Koželjem in o posebni pobudi Bibličnega gibanja. Poročali smo tudi o letu molitve, ki ga je za letos razglasil papež Frančišek, o salezijanskem mladinskem programu Stop, brezbrižnost, 20. obletnici Slovenskega ekumenskega zbora in letošnjem Dnevu D - športno-družabnem srečanju slovenskih katoliških dijaških domov.
 

duhovnost info

Utrip Cerkve v Sloveniji

Nedelja Božje Besede in program Stop, brezbrižnost!

O Nedelji Božje Besede smo govorili z župnikom v Preski Juretom Koželjem in o posebni pobudi Bibličnega gibanja. Poročali smo tudi o letu molitve, ki ga je za letos razglasil papež Frančišek, o salezijanskem mladinskem programu Stop, brezbrižnost, 20. obletnici Slovenskega ekumenskega zbora in letošnjem Dnevu D - športno-družabnem srečanju slovenskih katoliških dijaških domov.
 

VEČ ...|21. 1. 2024
Nedelja Božje Besede in program Stop, brezbrižnost!

O Nedelji Božje Besede smo govorili z župnikom v Preski Juretom Koželjem in o posebni pobudi Bibličnega gibanja. Poročali smo tudi o letu molitve, ki ga je za letos razglasil papež Frančišek, o salezijanskem mladinskem programu Stop, brezbrižnost, 20. obletnici Slovenskega ekumenskega zbora in letošnjem Dnevu D - športno-družabnem srečanju slovenskih katoliških dijaških domov.
 

Petra Stopar

duhovnost info

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|14. 1. 2024
Svetopisemski maraton, 100 let Vzgoje

20. januarja se bo začel Svetopisemski maraton, ki že več kot 15 let povezuje kristjane v poslušanju Božje besede. Kako se prijaviti na branje, kje in kdaj lahko sami pripravite mini maraton in kaj udeležencem pomeni takšno branje? Poročali smo tudi o 100. številki revije Vzgoja, o tem, kaj prinašata zbornik Stopinje 2024, ki ga izdaja Škofija Murska Sobota, ter januarska številka revije Novi svet.

Svetopisemski maraton, 100 let Vzgoje

20. januarja se bo začel Svetopisemski maraton, ki že več kot 15 let povezuje kristjane v poslušanju Božje besede. Kako se prijaviti na branje, kje in kdaj lahko sami pripravite mini maraton in kaj udeležencem pomeni takšno branje? Poročali smo tudi o 100. številki revije Vzgoja, o tem, kaj prinašata zbornik Stopinje 2024, ki ga izdaja Škofija Murska Sobota, ter januarska številka revije Novi svet.

duhovnost info

Utrip Cerkve v Sloveniji

Svetopisemski maraton, 100 let Vzgoje

20. januarja se bo začel Svetopisemski maraton, ki že več kot 15 let povezuje kristjane v poslušanju Božje besede. Kako se prijaviti na branje, kje in kdaj lahko sami pripravite mini maraton in kaj udeležencem pomeni takšno branje? Poročali smo tudi o 100. številki revije Vzgoja, o tem, kaj prinašata zbornik Stopinje 2024, ki ga izdaja Škofija Murska Sobota, ter januarska številka revije Novi svet.

VEČ ...|14. 1. 2024
Svetopisemski maraton, 100 let Vzgoje

20. januarja se bo začel Svetopisemski maraton, ki že več kot 15 let povezuje kristjane v poslušanju Božje besede. Kako se prijaviti na branje, kje in kdaj lahko sami pripravite mini maraton in kaj udeležencem pomeni takšno branje? Poročali smo tudi o 100. številki revije Vzgoja, o tem, kaj prinašata zbornik Stopinje 2024, ki ga izdaja Škofija Murska Sobota, ter januarska številka revije Novi svet.

Petra Stopar

duhovnost info

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|7. 1. 2024
Moralni teolog dr. Štefan Hosta, Taizejsko srečanje v Ljubljani

V prvi oddaji letošnjega leta, ki zaobjema poročanje o odmevnejših dogodkih Cerkve pri nas, smo se spomnili nedavnega Evropskega srečanja mladih v Ljubljani. Slišali ste nekatere vtise mladih udeležencev, ki jih je pred mikrofon povabil Rok Mihevc. Naš sogovornik je bil tudi duhovnik in župnik župnije Novo mesto - Šmihel dr. Štefan Hosta, ki je novembra lani postal novi doktor moralne teologije.

Moralni teolog dr. Štefan Hosta, Taizejsko srečanje v Ljubljani

V prvi oddaji letošnjega leta, ki zaobjema poročanje o odmevnejših dogodkih Cerkve pri nas, smo se spomnili nedavnega Evropskega srečanja mladih v Ljubljani. Slišali ste nekatere vtise mladih udeležencev, ki jih je pred mikrofon povabil Rok Mihevc. Naš sogovornik je bil tudi duhovnik in župnik župnije Novo mesto - Šmihel dr. Štefan Hosta, ki je novembra lani postal novi doktor moralne teologije.

duhovnost info

Utrip Cerkve v Sloveniji

Moralni teolog dr. Štefan Hosta, Taizejsko srečanje v Ljubljani

V prvi oddaji letošnjega leta, ki zaobjema poročanje o odmevnejših dogodkih Cerkve pri nas, smo se spomnili nedavnega Evropskega srečanja mladih v Ljubljani. Slišali ste nekatere vtise mladih udeležencev, ki jih je pred mikrofon povabil Rok Mihevc. Naš sogovornik je bil tudi duhovnik in župnik župnije Novo mesto - Šmihel dr. Štefan Hosta, ki je novembra lani postal novi doktor moralne teologije.

VEČ ...|7. 1. 2024
Moralni teolog dr. Štefan Hosta, Taizejsko srečanje v Ljubljani

V prvi oddaji letošnjega leta, ki zaobjema poročanje o odmevnejših dogodkih Cerkve pri nas, smo se spomnili nedavnega Evropskega srečanja mladih v Ljubljani. Slišali ste nekatere vtise mladih udeležencev, ki jih je pred mikrofon povabil Rok Mihevc. Naš sogovornik je bil tudi duhovnik in župnik župnije Novo mesto - Šmihel dr. Štefan Hosta, ki je novembra lani postal novi doktor moralne teologije.

Petra Stopar

duhovnost info

Utrip Cerkve v Sloveniji

To je pregledna oddaja, v kateri lahko slišite različne novice in prispevke iz slovenskih župnij in škofij.

Petra Stopar

Petra Stopar

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|24. 2. 2024
Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostdružbapogovorodnosiotrocisvetovanje

Globine

VEČ ...|13. 2. 2024
Bolezen kot sestavina življenja

V Globinah smo tokrat razmišljali o sestavini človeškega življenja, ki ji malokdo uide - to je bolezni. Je spremljevalka naše človeške realnosti, ki vsakega sreča v njegovi lastni resničnosti na delu njegove poti. Smo lahko pripravljeni nanjo? Kaj pomeni sprejeti bolezen in objeti trpljenje? Kakšno vlogo ima molitev za bolne, kaj pomeni zdravljenje z vero in kako sprejeti trpljenje? Z nami sta bila salezijanec Franc Brečko in župnik na Ptujski gori Toni Brinjovc.

Bolezen kot sestavina življenja

V Globinah smo tokrat razmišljali o sestavini človeškega življenja, ki ji malokdo uide - to je bolezni. Je spremljevalka naše človeške realnosti, ki vsakega sreča v njegovi lastni resničnosti na delu njegove poti. Smo lahko pripravljeni nanjo? Kaj pomeni sprejeti bolezen in objeti trpljenje? Kakšno vlogo ima molitev za bolne, kaj pomeni zdravljenje z vero in kako sprejeti trpljenje? Z nami sta bila salezijanec Franc Brečko in župnik na Ptujski gori Toni Brinjovc.

Blaž Lesnik

duhovnostbolezenzdravjemolitevbolniško maziljenjeverasmrt

Duhovna misel

VEČ ...|26. 2. 2024
Verujem

Verujem, da življenje ni pustolovščina ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Verujem

Verujem, da življenje ni pustolovščina ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Naš pogled

VEČ ...|20. 2. 2024
Damijana Medved: Mednarodni dan maternega jezika

Mladi premalo cenijo slovenščino, kar se odraža v rezultatih nacionalnih preverjanj znanja, kjer so bolj uspešni pri tujih jezikih kot pri materinščini. Spodbujanje branja v slovenščini je ključno za povezovanje med generacijami in ohranjanje jezika. Poleg tega je učenje jezika okolja pomembno za integracijo. Kljub večjezičnosti ne smemo zanemariti maternega jezika, ki je temeljna in izrazna spretnost.

Damijana Medved: Mednarodni dan maternega jezika

Mladi premalo cenijo slovenščino, kar se odraža v rezultatih nacionalnih preverjanj znanja, kjer so bolj uspešni pri tujih jezikih kot pri materinščini. Spodbujanje branja v slovenščini je ključno za povezovanje med generacijami in ohranjanje jezika. Poleg tega je učenje jezika okolja pomembno za integracijo. Kljub večjezičnosti ne smemo zanemariti maternega jezika, ki je temeljna in izrazna spretnost.

Damijana Medved

komentarmednarodni dan maternega jezikaslovenščinauporaba jezikanacionalna preverjanja znanjabranjegeneracijeučenje jezikavečjezičnost

Moja zgodba

VEČ ...|25. 2. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

Jože Bartolj

spominpolitika Gentilejeva šolska reformaIgor GrdinaMilena Černeitalijansko šolstvo na okupiranem ozemlju.

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|26. 2. 2024
Ljudski pevci iz Tuhinjske doline praznujejo 10 let

Gostje tokratne oddaje o ljudski glasbi so bili pevci iz Tuhinjske doline, ki beležijo 10 let organiziranega delovanja. Večina jih poje v cerkvenem zboru, nekateri pa delujejo tudi v mešanem pevskem zboru Mavrica v Šmartnem v Tuhinju. Po pevskih vajah in nedeljskih mašah pogosto nadaljujejo s spontanim prepevanjem v gostilni. Ljudska pesem pa se oglasi še ob žegnanjih, rojstnodnevnih zabavah in drugih neformalnih druženjih.

Ljudski pevci iz Tuhinjske doline praznujejo 10 let

Gostje tokratne oddaje o ljudski glasbi so bili pevci iz Tuhinjske doline, ki beležijo 10 let organiziranega delovanja. Večina jih poje v cerkvenem zboru, nekateri pa delujejo tudi v mešanem pevskem zboru Mavrica v Šmartnem v Tuhinju. Po pevskih vajah in nedeljskih mašah pogosto nadaljujejo s spontanim prepevanjem v gostilni. Ljudska pesem pa se oglasi še ob žegnanjih, rojstnodnevnih zabavah in drugih neformalnih druženjih.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 2. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 2. 2024
Spletni obrazci na občinah avstrijske Koroške tudi v slovenščini

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pozdravlja, da so za občine na avstrijskem Koroškem po novem na voljo spletni obrazci tudi slovenskem jeziku. Projekt je izvedla občina Globasnica s podporo Urada zveznega kanclerja. „Ponosni smo, da s tem projektom prispevamo k spodbujanju dvojezičnosti in izboljšanju javnih storitev za slovensko narodno skupnost in slovenske državljane EU v vseh koroških občinah“, je za Slovenski spored ORF dejal župan občine Globasnica Bernard Sadovnik. Pripravljenih je 98 obrazcev od rojstnega lista in potrdila za državljanstvo, prek prijave prebivališča, prošnje za gradbeno dovoljenje do prošnje za izstavitev izvlečka iz registra umrlih. Obrazci na voljo vsem občinam na območju avstrijske Koroške, ne le dvojezičnim. Novi spletni obrazci bodo v vseh občinah avstrijske Koroške dobrodošli tudi za državljane Slovenije, ki tam bivajo. 

Spletni obrazci na občinah avstrijske Koroške tudi v slovenščini

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pozdravlja, da so za občine na avstrijskem Koroškem po novem na voljo spletni obrazci tudi slovenskem jeziku. Projekt je izvedla občina Globasnica s podporo Urada zveznega kanclerja. „Ponosni smo, da s tem projektom prispevamo k spodbujanju dvojezičnosti in izboljšanju javnih storitev za slovensko narodno skupnost in slovenske državljane EU v vseh koroških občinah“, je za Slovenski spored ORF dejal župan občine Globasnica Bernard Sadovnik. Pripravljenih je 98 obrazcev od rojstnega lista in potrdila za državljanstvo, prek prijave prebivališča, prošnje za gradbeno dovoljenje do prošnje za izstavitev izvlečka iz registra umrlih. Obrazci na voljo vsem občinam na območju avstrijske Koroške, ne le dvojezičnim. Novi spletni obrazci bodo v vseh občinah avstrijske Koroške dobrodošli tudi za državljane Slovenije, ki tam bivajo. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|26. 2. 2024
Umor Alekseja Navalnega in pomen njegovega zgleda

Več kot teden dni po umoru ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega so njegovo truplo vendarle izročili njegovi materi. V oddaji Spoznanje več, predsodek manj popoldne smo se ustavili ob pogledu na tega izjemnega borca za drugačno Rusijo, pa tudi ob volitvah v Belorusiji in prihajajočih volitvah v Rusiji. Naš gost je bil zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver.

Umor Alekseja Navalnega in pomen njegovega zgleda

Več kot teden dni po umoru ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega so njegovo truplo vendarle izročili njegovi materi. V oddaji Spoznanje več, predsodek manj popoldne smo se ustavili ob pogledu na tega izjemnega borca za drugačno Rusijo, pa tudi ob volitvah v Belorusiji in prihajajočih volitvah v Rusiji. Naš gost je bil zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver.

Robert Božič

politika