Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. november 2023 ob 09-ih
Program zadnjega tedna
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. november 2023 ob 08-ih
Program zadnjega tedna
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. november 2023 ob 07-ih
Program zadnjega tedna
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. november 2023 ob 06-ih
Program zadnjega tedna
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. november 2023 ob 05-ih
Program zadnjega tedna
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. november 2023 ob 21-ih
Program zadnjega tedna
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. november 2023 ob 20-ih
Program zadnjega tedna
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. november 2023 ob 19-ih
Program zadnjega tedna
Komentar tedna
Vse bolj je očitno, kako nas levičarji, posebej katoličane, ponižujejo, ignorirajo, ne spoštujejo ustave, zakonov in poglabljajo razkol v narodu. Dialog v družbi je zamrl, sistematično se širi sovražnost. Državljanom v stiski: poplavljencem, upokojencem in drugim obrobnim vlada prepočasi zagotavlja najnujnejše za preživetje. Zakoni, uredbe in davki, ki jih sprejema, otežujejo delovanje gospodarskih ustanov, izključujejo pa vse, ki niso levičarji. Ukinila je prispevek za duhovnike in tako razglasila celo Cerkvene delavce za družbeno nekoristne. Levičarji ne marajo duhovnikov, a kakšna je oblast, ki ne mara določenih skupin?
Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.
Moja zgodba
Tokrat je bil z nami eden od zgodovinarjev v postopku za mučence XX. stoletja, žrtve komunizma, zgodovinar in profesor dr. Aleš Maver. Govorili smo o duhovniku mučencu Ignaciju (Nacetu) Nadrahu. Tega sta preganjala italijanski fašizem in nemški nacizem, mučeniško smrt pa je doživel pod komunizmom. Ubit je bil dve leti po koncu 2. svetovne vojne, leta 1947 v župnišču pri pri Sv. Mariji v Puščavi na Pohorju.
Svetovalnica
Piškoti iz krhkega testa, linške oči, drobtine, marelični zavitek, mrzlo kvašeno testo, zamrznjeni orehi, kislo zelje, sok iz zmrznjenega sadja ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
Spoznanje več, predsodek manj
V dobri novici smo izpostavili 29. rojstni dan Radia Ognjišče in ob pravkar končanem 39. knjižnem sejmu tudi ugotovitev, da je ljudstvo knjige še živo kajti na knjižnem sejmu so predstavili tudi slikanico o mistikinji Magdaleni Gornik. Teme duhovnosti in mistike so tudi prisotne med nami, čeprav se včasih ne zdi. Tema je bila tudi odvzem živali kmetu s krškega polja in vprašanje zakaj je gibanje animalistov tako agresivno? Zakaj v gozdu ne gradijo toplih zavetišč za živali in raje kmetom kradejo govedo? Seveda nismo mogli niti mimo teme o velikem padcu popularnosti sedanje vlade in še posebej njenega predsednika.
Glasbeni medgeneracijski večer
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Zakladi naše dediščine
V Pivki je na ogled posebna zbirka starih radijskih sprejemnikov. Vladimir Skok, član Društva ljubiteljev starih radijskih sprejemnikov Trioda, je v pogovoru povedal, da je bil najstarejši med njimi izdelan že davnega leta 1924, med najmlajšimi pa je aparat iz leta 1974, a tudi ta je že dosegel leta “oldtimerjev”. Zbirka radijskih sprejemnikov šteje dvesto primerkov različnih proizvajalcev iz številnih držav, nastalih v različnih obdobjih. Zato predstavlja zanimiv zgodovinski prerez razvoja radijske tehnike, ki je naredila v prejšnjem stoletju velike korake.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Do petka je v teku spletno glasovanje za naj evropski projekt po izboru ljudstva na na natečaju “ARIA 2023”. Namen tega natečaja je spodbuditi izmenjavo navdihujočih primerov dobrih praks, ki se odvijajo na evropskem podeželju in so sofinancirane iz sredstev skupne kmetijske politike. Tudi letos so v okviru natečaja izbrali 24 projektov iz celotne EU, v Sloveniji pa smo lahko ponosni, saj nas letos zastopata kar dva. Tokrat več o projektu Mreža vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki ozavešča o pomenu čiste pitne vode in premišljenem vključevanju le-te v turistično ponudbo.