Branko Cestnik o dnevu upora in drugih aktualnostih

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami p. Branko Cestnik. Govorili smo o praznovanju upora, o tem kako je sam Heinrich Himmler aprila 1941 aretiral dva slovenska duhovnika, pa o kovid-idiotizmu in tudi o prekucijah povezanih z nogometom. Seveda pa smo oddajo kot vedno začeli z dobro novico, tokrat v luči prihajajoče 30 letnice samostojnosti Slovenije.

26. 4. 2021
Branko Cestnik o dnevu upora in drugih aktualnostih

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami p. Branko Cestnik. Govorili smo o praznovanju upora, o tem kako je sam Heinrich Himmler aprila 1941 aretiral dva slovenska duhovnika, pa o kovid-idiotizmu in tudi o prekucijah povezanih z nogometom. Seveda pa smo oddajo kot vedno začeli z dobro novico, tokrat v luči prihajajoče 30 letnice samostojnosti Slovenije.

Radio Ognjišče

VEČ ...|26. 4. 2021
Branko Cestnik o dnevu upora in drugih aktualnostih

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami p. Branko Cestnik. Govorili smo o praznovanju upora, o tem kako je sam Heinrich Himmler aprila 1941 aretiral dva slovenska duhovnika, pa o kovid-idiotizmu in tudi o prekucijah povezanih z nogometom. Seveda pa smo oddajo kot vedno začeli z dobro novico, tokrat v luči prihajajoče 30 letnice samostojnosti Slovenije.

Radio Ognjišče

politikaBranko Cestnik

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Domovina kot izhodišče, svet kot obzorje

Ob knjigi »Rojstvo lepega« novinarja Nejca Krevsa smo razmišljali na temo »Domovina kot izhodišče, svet kot obzorje«. Poleg Krevsa je v oddaji sodeloval tudi dr. Ernest Petrič, pravnik, diplomat in mislec širokih obzorij. Oddaja je nastala na mini počitnicah Radia Ognjišče na Bledu.

Domovina kot izhodišče, svet kot obzorje

Ob knjigi »Rojstvo lepega« novinarja Nejca Krevsa smo razmišljali na temo »Domovina kot izhodišče, svet kot obzorje«. Poleg Krevsa je v oddaji sodeloval tudi dr. Ernest Petrič, pravnik, diplomat in mislec širokih obzorij. Oddaja je nastala na mini počitnicah Radia Ognjišče na Bledu.

politikasvpmsvetkrevs

Spoznanje več, predsodek manj

Domovina kot izhodišče, svet kot obzorje

Ob knjigi »Rojstvo lepega« novinarja Nejca Krevsa smo razmišljali na temo »Domovina kot izhodišče, svet kot obzorje«. Poleg Krevsa je v oddaji sodeloval tudi dr. Ernest Petrič, pravnik, diplomat in mislec širokih obzorij. Oddaja je nastala na mini počitnicah Radia Ognjišče na Bledu.

VEČ ...|15. 12. 2025
Domovina kot izhodišče, svet kot obzorje

Ob knjigi »Rojstvo lepega« novinarja Nejca Krevsa smo razmišljali na temo »Domovina kot izhodišče, svet kot obzorje«. Poleg Krevsa je v oddaji sodeloval tudi dr. Ernest Petrič, pravnik, diplomat in mislec širokih obzorij. Oddaja je nastala na mini počitnicah Radia Ognjišče na Bledu.

Radio Ognjišče Alen Salihović Tone Gorjup

politikasvpmsvetkrevs

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Dr. Ernest Petrič o prihodnosti Slovenije

Katere pomembne odločitve bi morali sprejeti, da sploh lahko govorimo prihodnosti? Na to je odgovarjal v tokratni oddaji prof. Petrič. Še prej se je ustavil pri odločitvi za samostojno Slovenijo 23. decembra 1990. Prepričan je, da tudi danes večina podpira samostojno državo, ki pa jo lahko izgubimo. Nujno je urediti našo preteklost, ki nas razdvajajo; predvsem pa pokopati mrtve. Vrednote, se morda spreminjajo a temeljni principi, ki urejajo medčloveške odnose ostajajo. Spregovoril je tudi o tretji veji oblasti, ki je daleč od tega, da bi bila všečna politiki, o izbiri kompetentnih ljudi na volitvah in mestu Slovenije v širšem prostoru. 

Dr. Ernest Petrič o prihodnosti Slovenije

Katere pomembne odločitve bi morali sprejeti, da sploh lahko govorimo prihodnosti? Na to je odgovarjal v tokratni oddaji prof. Petrič. Še prej se je ustavil pri odločitvi za samostojno Slovenijo 23. decembra 1990. Prepričan je, da tudi danes večina podpira samostojno državo, ki pa jo lahko izgubimo. Nujno je urediti našo preteklost, ki nas razdvajajo; predvsem pa pokopati mrtve. Vrednote, se morda spreminjajo a temeljni principi, ki urejajo medčloveške odnose ostajajo. Spregovoril je tudi o tretji veji oblasti, ki je daleč od tega, da bi bila všečna politiki, o izbiri kompetentnih ljudi na volitvah in mestu Slovenije v širšem prostoru. 

politikazgodovina

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Ernest Petrič o prihodnosti Slovenije

Katere pomembne odločitve bi morali sprejeti, da sploh lahko govorimo prihodnosti? Na to je odgovarjal v tokratni oddaji prof. Petrič. Še prej se je ustavil pri odločitvi za samostojno Slovenijo 23. decembra 1990. Prepričan je, da tudi danes večina podpira samostojno državo, ki pa jo lahko izgubimo. Nujno je urediti našo preteklost, ki nas razdvajajo; predvsem pa pokopati mrtve. Vrednote, se morda spreminjajo a temeljni principi, ki urejajo medčloveške odnose ostajajo. Spregovoril je tudi o tretji veji oblasti, ki je daleč od tega, da bi bila všečna politiki, o izbiri kompetentnih ljudi na volitvah in mestu Slovenije v širšem prostoru. 

VEČ ...|8. 12. 2025
Dr. Ernest Petrič o prihodnosti Slovenije

Katere pomembne odločitve bi morali sprejeti, da sploh lahko govorimo prihodnosti? Na to je odgovarjal v tokratni oddaji prof. Petrič. Še prej se je ustavil pri odločitvi za samostojno Slovenijo 23. decembra 1990. Prepričan je, da tudi danes večina podpira samostojno državo, ki pa jo lahko izgubimo. Nujno je urediti našo preteklost, ki nas razdvajajo; predvsem pa pokopati mrtve. Vrednote, se morda spreminjajo a temeljni principi, ki urejajo medčloveške odnose ostajajo. Spregovoril je tudi o tretji veji oblasti, ki je daleč od tega, da bi bila všečna politiki, o izbiri kompetentnih ljudi na volitvah in mestu Slovenije v širšem prostoru. 

Tone Gorjup

politikazgodovina

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Dr. Verčič o vladnih potezah in komuniciranju

V tokratni oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil naš gost v studiu dr. Dejan Verčič s Fakultete za družbene vede. Spregovorili smo o postreferendumskem obdobju, o različnih odzivih, ki nam ne morejo biti v ponos, in o tem, kam kot družba odhajamo. Tudi medijska krajina igra pri teh vprašanjih pomembno vlogo, zato smo nekaj besed namenili tudi temu in prostoru, ki ga ima v njej Radio Ognjišče. 

Dr. Verčič o vladnih potezah in komuniciranju

V tokratni oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil naš gost v studiu dr. Dejan Verčič s Fakultete za družbene vede. Spregovorili smo o postreferendumskem obdobju, o različnih odzivih, ki nam ne morejo biti v ponos, in o tem, kam kot družba odhajamo. Tudi medijska krajina igra pri teh vprašanjih pomembno vlogo, zato smo nekaj besed namenili tudi temu in prostoru, ki ga ima v njej Radio Ognjišče. 

politika

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Verčič o vladnih potezah in komuniciranju

V tokratni oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil naš gost v studiu dr. Dejan Verčič s Fakultete za družbene vede. Spregovorili smo o postreferendumskem obdobju, o različnih odzivih, ki nam ne morejo biti v ponos, in o tem, kam kot družba odhajamo. Tudi medijska krajina igra pri teh vprašanjih pomembno vlogo, zato smo nekaj besed namenili tudi temu in prostoru, ki ga ima v njej Radio Ognjišče. 

VEČ ...|1. 12. 2025
Dr. Verčič o vladnih potezah in komuniciranju

V tokratni oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil naš gost v studiu dr. Dejan Verčič s Fakultete za družbene vede. Spregovorili smo o postreferendumskem obdobju, o različnih odzivih, ki nam ne morejo biti v ponos, in o tem, kam kot družba odhajamo. Tudi medijska krajina igra pri teh vprašanjih pomembno vlogo, zato smo nekaj besed namenili tudi temu in prostoru, ki ga ima v njej Radio Ognjišče. 

Radio Ognjišče Tanja Dominko

politika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost: mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Prva tema pogovora je bila komentar po nedeljskem referendumu o asistiranem samomoru. Zanimivo je, da se je tokom kampanje ustvarilo posebno gibanje za življenje, pravcata anti-nihilistična fronta. Pozornost smo namenili tudi preganjanju kristjanov v Nigeriji in se za konec ustavili še na Slovenskem knjižnem sejmu, ki se je danes začel in rekli kakšno o romanu Alme Karlin o Maksimiljanu Celjskem.

Gost: mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Prva tema pogovora je bila komentar po nedeljskem referendumu o asistiranem samomoru. Zanimivo je, da se je tokom kampanje ustvarilo posebno gibanje za življenje, pravcata anti-nihilistična fronta. Pozornost smo namenili tudi preganjanju kristjanov v Nigeriji in se za konec ustavili še na Slovenskem knjižnem sejmu, ki se je danes začel in rekli kakšno o romanu Alme Karlin o Maksimiljanu Celjskem.

politikaBranko Cestnik

Spoznanje več, predsodek manj

Gost: mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Prva tema pogovora je bila komentar po nedeljskem referendumu o asistiranem samomoru. Zanimivo je, da se je tokom kampanje ustvarilo posebno gibanje za življenje, pravcata anti-nihilistična fronta. Pozornost smo namenili tudi preganjanju kristjanov v Nigeriji in se za konec ustavili še na Slovenskem knjižnem sejmu, ki se je danes začel in rekli kakšno o romanu Alme Karlin o Maksimiljanu Celjskem.

VEČ ...|24. 11. 2025
Gost: mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Prva tema pogovora je bila komentar po nedeljskem referendumu o asistiranem samomoru. Zanimivo je, da se je tokom kampanje ustvarilo posebno gibanje za življenje, pravcata anti-nihilistična fronta. Pozornost smo namenili tudi preganjanju kristjanov v Nigeriji in se za konec ustavili še na Slovenskem knjižnem sejmu, ki se je danes začel in rekli kakšno o romanu Alme Karlin o Maksimiljanu Celjskem.

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gostili smo vrhovno sodnico Barbaro Zobec in nekdanjega ustavnega sodnika Jana Zobca

Z njima smo razpravljali o zakonu o prostovoljnem končanju življenja, ki odpira temeljna etična in pravna vprašanja, ter o romskem nasilju, kjer se kaže napetost med varovanjem človekovih pravic in dolžnostjo države, da zagotovi varnost. Dotaknili smo se tudi stanja v pravosodju, zaupanja javnosti ter ustavnih izzivov, ki jih sprožajo aktualni politični spori. 

Gostili smo vrhovno sodnico Barbaro Zobec in nekdanjega ustavnega sodnika Jana Zobca

Z njima smo razpravljali o zakonu o prostovoljnem končanju življenja, ki odpira temeljna etična in pravna vprašanja, ter o romskem nasilju, kjer se kaže napetost med varovanjem človekovih pravic in dolžnostjo države, da zagotovi varnost. Dotaknili smo se tudi stanja v pravosodju, zaupanja javnosti ter ustavnih izzivov, ki jih sprožajo aktualni politični spori. 

politikazobecsvpmkomentarpogovor

Spoznanje več, predsodek manj

Gostili smo vrhovno sodnico Barbaro Zobec in nekdanjega ustavnega sodnika Jana Zobca

Z njima smo razpravljali o zakonu o prostovoljnem končanju življenja, ki odpira temeljna etična in pravna vprašanja, ter o romskem nasilju, kjer se kaže napetost med varovanjem človekovih pravic in dolžnostjo države, da zagotovi varnost. Dotaknili smo se tudi stanja v pravosodju, zaupanja javnosti ter ustavnih izzivov, ki jih sprožajo aktualni politični spori. 

VEČ ...|17. 11. 2025
Gostili smo vrhovno sodnico Barbaro Zobec in nekdanjega ustavnega sodnika Jana Zobca

Z njima smo razpravljali o zakonu o prostovoljnem končanju življenja, ki odpira temeljna etična in pravna vprašanja, ter o romskem nasilju, kjer se kaže napetost med varovanjem človekovih pravic in dolžnostjo države, da zagotovi varnost. Dotaknili smo se tudi stanja v pravosodju, zaupanja javnosti ter ustavnih izzivov, ki jih sprožajo aktualni politični spori. 

Radio Ognjišče Alen Salihović

politikazobecsvpmkomentarpogovor

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Minulo desetletje skozi oči dr. Aleša Mavra

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil še zadnjič z nami zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver. Dobro desetletje nam je s svojim bogatim znanjem in z izkušnjami pomagal razumeti pomembnejše aktualne dogodke na tujem in doma. Kako sta se v tem času spremenila svet in Slovenija?

Minulo desetletje skozi oči dr. Aleša Mavra

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil še zadnjič z nami zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver. Dobro desetletje nam je s svojim bogatim znanjem in z izkušnjami pomagal razumeti pomembnejše aktualne dogodke na tujem in doma. Kako sta se v tem času spremenila svet in Slovenija?

politika

Spoznanje več, predsodek manj

Minulo desetletje skozi oči dr. Aleša Mavra

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil še zadnjič z nami zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver. Dobro desetletje nam je s svojim bogatim znanjem in z izkušnjami pomagal razumeti pomembnejše aktualne dogodke na tujem in doma. Kako sta se v tem času spremenila svet in Slovenija?

VEČ ...|10. 11. 2025
Minulo desetletje skozi oči dr. Aleša Mavra

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil še zadnjič z nami zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver. Dobro desetletje nam je s svojim bogatim znanjem in z izkušnjami pomagal razumeti pomembnejše aktualne dogodke na tujem in doma. Kako sta se v tem času spremenila svet in Slovenija?

Radio Ognjišče

politika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Dr. Žiga Turk o romski problematiki

V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma. 

Dr. Žiga Turk o romski problematiki

V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma. 

politika

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Žiga Turk o romski problematiki

V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma. 

VEČ ...|3. 11. 2025
Dr. Žiga Turk o romski problematiki

V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma. 

Radio Ognjišče Tanja Dominko

politika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o misijonu v dekaniji Kranj, dobršen del oddaje pa smo posvetili tragičnemu dogodku v Novem mestu, kjer je skupina Romov do smrti pretepla 48 letnega domačina.  Ali so smrt domačina povzročili Romi ali kriminalci? Kakšne bi bile lahko rešitve (le 20 odstotkov Romov konča osnovno šolo, večina jih živi od socialne pomoči in kriminala)?

Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o misijonu v dekaniji Kranj, dobršen del oddaje pa smo posvetili tragičnemu dogodku v Novem mestu, kjer je skupina Romov do smrti pretepla 48 letnega domačina.  Ali so smrt domačina povzročili Romi ali kriminalci? Kakšne bi bile lahko rešitve (le 20 odstotkov Romov konča osnovno šolo, večina jih živi od socialne pomoči in kriminala)?

politikaBranko Cestnik

Spoznanje več, predsodek manj

Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o misijonu v dekaniji Kranj, dobršen del oddaje pa smo posvetili tragičnemu dogodku v Novem mestu, kjer je skupina Romov do smrti pretepla 48 letnega domačina.  Ali so smrt domačina povzročili Romi ali kriminalci? Kakšne bi bile lahko rešitve (le 20 odstotkov Romov konča osnovno šolo, večina jih živi od socialne pomoči in kriminala)?

VEČ ...|27. 10. 2025
Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o misijonu v dekaniji Kranj, dobršen del oddaje pa smo posvetili tragičnemu dogodku v Novem mestu, kjer je skupina Romov do smrti pretepla 48 letnega domačina.  Ali so smrt domačina povzročili Romi ali kriminalci? Kakšne bi bile lahko rešitve (le 20 odstotkov Romov konča osnovno šolo, večina jih živi od socialne pomoči in kriminala)?

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Spoznanje več, predsodek manj
Z oddajo se želimo odzivati na najrazličnejše predsodke, ki največkrat izvirajo iz nepoznavanja določenih področij, kultur, verstev, zgodovinskih dogodkov, političnih odločitev, običajev in podobno. Vsebine se nanašajo na predsodke, ki se pojavljajo v slovenskem medijskem prostoru, bodisi doma ali pa tudi v širšem prostoru. Z novimi spoznanji pa poslušalcem širimo obzorje in pogled na svet okrog nas. S tem ima oddaja tudi vzgojno izobraževalni poudarek.
Jože Bartolj

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ... |
Po Nebeški poti k Očetu - Žarko Mlekuž

Stopili smo na enajstdnevno romanje po Nebeški poti in slišali, kako jo je doživel in opisal Žarko Mlekuž. Od otoka Barbana do Svetih Višarij in naprej v Log pod Mangartom - skozi z vasi in mesta, kjer govorijo slovensko, italijansko, furlansko in nemško. Z nami je bil avtor, ki je v svojo romarsko pripoved spretno vpletel osebno zgodbo vračanja k Očetu. V nagradni igri (nagrada je bila Žarkova knjiga) so sodelovali številni - na vprašanje, katera je najdaljša etapa Nebeške poti in koliko meri, je pravilno odgovorila poslušalka iz Grosuplja,.

Po Nebeški poti k Očetu - Žarko Mlekuž

Stopili smo na enajstdnevno romanje po Nebeški poti in slišali, kako jo je doživel in opisal Žarko Mlekuž. Od otoka Barbana do Svetih Višarij in naprej v Log pod Mangartom - skozi z vasi in mesta, kjer govorijo slovensko, italijansko, furlansko in nemško. Z nami je bil avtor, ki je v svojo romarsko pripoved spretno vpletel osebno zgodbo vračanja k Očetu. V nagradni igri (nagrada je bila Žarkova knjiga) so sodelovali številni - na vprašanje, katera je najdaljša etapa Nebeške poti in koliko meri, je pravilno odgovorila poslušalka iz Grosuplja,.

Blaž Lesnik

romanjepohodništvocaminodan goraTriglav

Svetovalnica

VEČ ... |
O wellnesu in zakonitostih

V tokratni oddaji smo bili povezani z izvršno direktorico Term Ptuj Mileno Mojzeš, ki jespregovorila o tem, kako dobro deluje v zimskem času nega, ki si jo privoščimo v wellnesu. Osvetlili smo tudi savnanje, predstavili, komu je savna predvsem namenjena in kako se pravilno savnati.  

O wellnesu in zakonitostih

V tokratni oddaji smo bili povezani z izvršno direktorico Term Ptuj Mileno Mojzeš, ki jespregovorila o tem, kako dobro deluje v zimskem času nega, ki si jo privoščimo v wellnesu. Osvetlili smo tudi savnanje, predstavili, komu je savna predvsem namenjena in kako se pravilno savnati.  

Tanja Dominko

svetovanje

Moja zgodba

VEČ ... |
Temna in svetla plat Dela

V oddaji Moja zgodba smo predstavili zadnji dve knjigi o najpomembnejšem časopisu v času komunističnega režima: »Temna in svetla stran Dela«. Njun avtor je publicist mag. Igor Omerza. Sedanja Temna stran Dela je nadaljevanje prve knjige o novinarjih Dela, ki so bili sodelavci tajne politične policije UDBe.  Prav tako pa v svojem delu omenja tudi novinarje, ki niso podlegli pritisku tajne službe. Gre torej za trilogijo o Delu in Udbi v skupnem obsegu 1.266 strani. Omerza jo je pripravljal skoraj 20 let iz ostankov ohranjenega udbovskega gradiva. 

Temna in svetla plat Dela

V oddaji Moja zgodba smo predstavili zadnji dve knjigi o najpomembnejšem časopisu v času komunističnega režima: »Temna in svetla stran Dela«. Njun avtor je publicist mag. Igor Omerza. Sedanja Temna stran Dela je nadaljevanje prve knjige o novinarjih Dela, ki so bili sodelavci tajne politične policije UDBe.  Prav tako pa v svojem delu omenja tudi novinarje, ki niso podlegli pritisku tajne službe. Gre torej za trilogijo o Delu in Udbi v skupnem obsegu 1.266 strani. Omerza jo je pripravljal skoraj 20 let iz ostankov ohranjenega udbovskega gradiva. 

Jože Bartolj

spominpolitikaTemna stran DelaSvetla stran DelaIgor OmerzaAlenka Puhar

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 17. december 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 17. december 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Za življenje

VEČ ... |
Sočuten pristop je lahko najlepše darilo drug drugemu

Pričakovanja, hrepenenja, kopičenje obveznosti, v službi zaključevanja do rokov in nujnost po lepo doživetih praznikih, se lahko obrne v upor. Mnogo ljudi toži nad pritiski pred prazničnimi dnevi. Kako se soočati s tovrstnimi napetostmi in nervozo, od kod jeza, ker vsemu prej omenjenemu nismo kos? Kaj se nam dogaja in kako si lahko pomagamo, da se to ne bi dogajalo? Kako lahko prepoznavamo stiske drug drugega, smo se pogovarjali z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico in pisateljico.  

Sočuten pristop je lahko najlepše darilo drug drugemu

Pričakovanja, hrepenenja, kopičenje obveznosti, v službi zaključevanja do rokov in nujnost po lepo doživetih praznikih, se lahko obrne v upor. Mnogo ljudi toži nad pritiski pred prazničnimi dnevi. Kako se soočati s tovrstnimi napetostmi in nervozo, od kod jeza, ker vsemu prej omenjenemu nismo kos? Kaj se nam dogaja in kako si lahko pomagamo, da se to ne bi dogajalo? Kako lahko prepoznavamo stiske drug drugega, smo se pogovarjali z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico in pisateljico.  

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosi

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
Srebrni okras za božično drevo

Če smo včeraj božično drevo iskali, bi ga danes še okrasili? Mogoče je za krašenje čisto malo prehitro, ampak za dobro zgodbo pa je vedno pravi čas. Prisluhnite pripovedi o malce nenavadnih, srebrnih okraskih.

Srebrni okras za božično drevo

Če smo včeraj božično drevo iskali, bi ga danes še okrasili? Mogoče je za krašenje čisto malo prehitro, ampak za dobro zgodbo pa je vedno pravi čas. Prisluhnite pripovedi o malce nenavadnih, srebrnih okraskih.

Nika Mandelj

otrocizgodbe za otrokepravljiceadventni koledar 2025

Adventna spodbuda

VEČ ... |
Zgradili bomo hišo

S. Marta Meško, ki deluje v Ukrajini, pripoveduje o deklici Darinki, ki je zaradi vojne vihre izgubila streho nad glavo. Zgodba upanja pripoveduje o dobrih ljudeh, ki so pomagali zgraditi nov dom in blažiti stisko. 

Zgradili bomo hišo

S. Marta Meško, ki deluje v Ukrajini, pripoveduje o deklici Darinki, ki je zaradi vojne vihre izgubila streho nad glavo. Zgodba upanja pripoveduje o dobrih ljudeh, ki so pomagali zgraditi nov dom in blažiti stisko. 

Radio Ognjišče

duhovnostZgodbe upanjaAdventni koledar Misijonskega središča Slovenije

Kulturni utrinki

VEČ ... |
P. Boštjan Horvat o Evropski prestolnici kulture in frančiškovih bratih

Izteka se leto, v katerega sta Gorica in Nova Gorica vstopili kot Evropska prestolnica kulture. Organizatorji so se pohvalili, da so pripravili 1.600 dogodkov, ki se jih je udeležilo več kot milijon in pol obiskovalcev. Svojevrsten utrip je doživljala tudi Kostanjevica z Marijino romarsko cerkvijo in frančiškanskim samostanom. O tem pa župnik p. Boštjan Horvat.

P. Boštjan Horvat o Evropski prestolnici kulture in frančiškovih bratih

Izteka se leto, v katerega sta Gorica in Nova Gorica vstopili kot Evropska prestolnica kulture. Organizatorji so se pohvalili, da so pripravili 1.600 dogodkov, ki se jih je udeležilo več kot milijon in pol obiskovalcev. Svojevrsten utrip je doživljala tudi Kostanjevica z Marijino romarsko cerkvijo in frančiškanskim samostanom. O tem pa župnik p. Boštjan Horvat.

Jože Bartolj

kulturaEPKBoštjan HorvatKostanjevica

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Potice in nadevi

Marsikaj za praznike že lahko naredimo v teh dneh, naredimo načrt in kupimo stvari. Sestra Nikolina pravi, da v teh dneh lahko že spečemo piškote ali kaj lahkega za božič. Konec tega tedna se že lahko lotimo potice. Zavita namreč lahko počaka na hladnem nekaj dni. Najbolj klasična je orehova potica, lahko pa jo za spremembo naredimo s kakšnim drugim nadevom: makovim, lešnikovim, kokosovim ali samo z rozinami. Dobra je tudi potratna ali staronemška potica. Tu je še hladna potica. Prav bo prišla tudi sadna potica. Skupaj narežemo več vrst suhega sadja: slive, marelice, brusnice, rozine, posebej pa dodamo lešnike, orehe, mandlje. Vzhajano testo ločimo na polovico, v eno zamešamo suho sadje in oreščke ter dobro pregnetemo in oblikujemo štručke. Prvo polovico razvaljamo in nanjo nalagamo štručke. Skupa zavijemo in dajemo v namazane modele. Pustimo vzhajati uro in pol in nato pečemo eno dobro uro. Pečeno pokrijemo s prtičem in s folijo ter počakamo, da se ohladi.  

Potice in nadevi

Marsikaj za praznike že lahko naredimo v teh dneh, naredimo načrt in kupimo stvari. Sestra Nikolina pravi, da v teh dneh lahko že spečemo piškote ali kaj lahkega za božič. Konec tega tedna se že lahko lotimo potice. Zavita namreč lahko počaka na hladnem nekaj dni. Najbolj klasična je orehova potica, lahko pa jo za spremembo naredimo s kakšnim drugim nadevom: makovim, lešnikovim, kokosovim ali samo z rozinami. Dobra je tudi potratna ali staronemška potica. Tu je še hladna potica. Prav bo prišla tudi sadna potica. Skupaj narežemo več vrst suhega sadja: slive, marelice, brusnice, rozine, posebej pa dodamo lešnike, orehe, mandlje. Vzhajano testo ločimo na polovico, v eno zamešamo suho sadje in oreščke ter dobro pregnetemo in oblikujemo štručke. Prvo polovico razvaljamo in nanjo nalagamo štručke. Skupa zavijemo in dajemo v namazane modele. Pustimo vzhajati uro in pol in nato pečemo eno dobro uro. Pečeno pokrijemo s prtičem in s folijo ter počakamo, da se ohladi.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Življenje išče pot

VEČ ... |
Si mlad in misliš na samomor? Pokliči na TOM telefon, ki je prav zate.

35. let TOM telefona za mlade in otroke je lepa doba in dolgoletnega svetovalca Naceta Breitenbergerja smo vprašali, s kakšnimi težavami se klicalci nanje obračajo in kako se odzivajo v primeru samomorilnih misli.  

Si mlad in misliš na samomor? Pokliči na TOM telefon, ki je prav zate.

35. let TOM telefona za mlade in otroke je lepa doba in dolgoletnega svetovalca Naceta Breitenbergerja smo vprašali, s kakšnimi težavami se klicalci nanje obračajo in kako se odzivajo v primeru samomorilnih misli.  

s. Meta Potočnik

TOM telefonmladisamomorilnost

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
Srebrni okras za božično drevo

Če smo včeraj božično drevo iskali, bi ga danes še okrasili? Mogoče je za krašenje čisto malo prehitro, ampak za dobro zgodbo pa je vedno pravi čas. Prisluhnite pripovedi o malce nenavadnih, srebrnih okraskih.

Srebrni okras za božično drevo

Če smo včeraj božično drevo iskali, bi ga danes še okrasili? Mogoče je za krašenje čisto malo prehitro, ampak za dobro zgodbo pa je vedno pravi čas. Prisluhnite pripovedi o malce nenavadnih, srebrnih okraskih.

Nika Mandelj

otrocizgodbe za otrokepravljiceadventni koledar 2025