Is podcast Janez Bosko Is podcast
31. 1. 2025
Janez Bosko

Radio Ognjišče

VEČ ...|31. 1. 2025

Svetnik dneva

VEČ ...|8. 2. 2025
Hieronim Emiliani

Svetnik dneva

Hieronim Emiliani
VEČ ...|8. 2. 2025

Svetnik dneva

VEČ ...|7. 2. 2025
Egidij od sv. Jožefa

Egidij od sv. Jožefa

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Egidij od sv. Jožefa
VEČ ...|7. 2. 2025
Egidij od sv. Jožefa

Radio Ognjišče

duhovnost spomin

Svetnik dneva

VEČ ...|6. 2. 2025
Pavel Miki in drugi japonski mučenci

Pavel Miki in drugi japonski mučenci

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Pavel Miki in drugi japonski mučenci
VEČ ...|6. 2. 2025
Pavel Miki in drugi japonski mučenci

Jure Sešek

duhovnost spomin

Svetnik dneva

VEČ ...|5. 2. 2025
Agata

Svetnik dneva

Agata
VEČ ...|5. 2. 2025

Svetnik dneva

VEČ ...|4. 2. 2025
Janez de Britto

Svetnik dneva

Janez de Britto
VEČ ...|4. 2. 2025

Svetnik dneva

VEČ ...|3. 2. 2025
Blaž

Svetnik dneva

Blaž
VEČ ...|3. 2. 2025

Svetnik dneva

VEČ ...|2. 2. 2025
Jezusovo darovanje, svečnica

Jezusovo darovanje, svečnica

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Jezusovo darovanje, svečnica
VEČ ...|2. 2. 2025
Jezusovo darovanje, svečnica

Jure Sešek

duhovnost spomin

Svetnik dneva

VEČ ...|1. 2. 2025
Brigita

Vabljeni k poslušanju današnjega svetnika, sveta Brigita. 

Brigita

Vabljeni k poslušanju današnjega svetnika, sveta Brigita. 

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Brigita

Vabljeni k poslušanju današnjega svetnika, sveta Brigita. 

VEČ ...|1. 2. 2025
Brigita

Vabljeni k poslušanju današnjega svetnika, sveta Brigita. 

Radio Ognjišče

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Kratka predstavitev svetnika oz. svetnice, ki ima godovni praznik.

Radio Ognjišče

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|7. 2. 2025
Mirjana Furlan: Vremena bodo Kranjcem se zjasnila, mar res, dragi Prešeren?

Verza »Vremena Kranjcem bodo se zjasnila, jim milše zvezde kakor zdaj sijale…« sta vzeta iz 2. soneta Prešernovega Sonetnega venca, velike pesnitve, ki jo je namenil Primičevi Juliji, da bi jo prepričal o svoji globoki ljubezni, to pa povezal še z ljubeznijo do slovenske domovine in skrbjo zaradi njenega takratnega duhovnega stanja. Zato nam bosta uvodna verza prišla prav tudi v tem komentarju, v katerem bomo malo pred kulturnim praznikom naredili rahel prepih po slovenski kulturi.

Komentar je pripravila Mirjana Furlan, profesorica slovenskega jezika in članica Društva katoliških pedagogov.

Mirjana Furlan: Vremena bodo Kranjcem se zjasnila, mar res, dragi Prešeren?

Verza »Vremena Kranjcem bodo se zjasnila, jim milše zvezde kakor zdaj sijale…« sta vzeta iz 2. soneta Prešernovega Sonetnega venca, velike pesnitve, ki jo je namenil Primičevi Juliji, da bi jo prepričal o svoji globoki ljubezni, to pa povezal še z ljubeznijo do slovenske domovine in skrbjo zaradi njenega takratnega duhovnega stanja. Zato nam bosta uvodna verza prišla prav tudi v tem komentarju, v katerem bomo malo pred kulturnim praznikom naredili rahel prepih po slovenski kulturi.

Komentar je pripravila Mirjana Furlan, profesorica slovenskega jezika in članica Društva katoliških pedagogov.

Mirjana Furlan

komentarkulturapolitika

Doživetja narave

VEČ ...|7. 2. 2025
Slovenija od začetka leta polnopravna članica Evropske vesoljske agencije

V Zanimivostih nočnega neba smo tokrat pogledali v ozadje sprejetja naše države v elitno skupino Evropske vesoljske agencije. Kaj prinaša polnopravno članstvo v vsakdanje življenje državljanov, zakaj sploh vlagati v raziskave vesolja, koliko slovenskih podjetij že sodeluje v teh raziskavah in kje smo kot majhna država lahko zanimivi in konkurenčni? Naša gostja je bila vodja Slovenske vesoljske pisarne na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Tanja Permozer.

Slovenija od začetka leta polnopravna članica Evropske vesoljske agencije

V Zanimivostih nočnega neba smo tokrat pogledali v ozadje sprejetja naše države v elitno skupino Evropske vesoljske agencije. Kaj prinaša polnopravno članstvo v vsakdanje življenje državljanov, zakaj sploh vlagati v raziskave vesolja, koliko slovenskih podjetij že sodeluje v teh raziskavah in kje smo kot majhna država lahko zanimivi in konkurenčni? Naša gostja je bila vodja Slovenske vesoljske pisarne na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Tanja Permozer.

Blaž Lesnik

vesoljegospodarstvoraziskaveastronomijavesoljska industrija

Moja zgodba

VEČ ...|2. 2. 2025
Pogovori z Vosovci - Edo Brajnik Štefan 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, smo se odločili, da bomo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj, izpovedi članov VOS (Varnostno obveščevalne službe). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru Osvobodilne Fronte avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili predstavniki slovenskega predvojnega političnega življenja, učitelji, župani, oficirji, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki in vsi, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pričevanja, ki jih boste slišali in so bila posneta s strani vosovcev samih, so nastala v letih 1978 in 1979 verjetno kot želja, da se o njihovem delovanju med okupacijo obrani njihova vloga, saj so se v povojnem času začeli pojavljati prvi ugovori proti revolucionarnemu nasilju. Tu je treba omeniti znameniti intervju Borisa Pahorja in Alojza Rebule s pesnikom in politikom Edvardom Kocbekom, ki je leta 1975 priznal povojne poboje, ki jih je zagrešila Partija nad idejnimi nasprotniki. Takrat je v Sloveniji takratni Socialistični Sloveniji završalo, kajti šlo je veliko število razoroženih vojakov, ki so izginili v rudniških jaških, kraških jamah in breznih. Ob tem pa se je odvilo tudi veliko drugih skrivnih izpovedi povezanih z revolucionarnim terorjem. Tako lahko tu omenimo med drugim igro Ob 7h pod Trančo, ki jo je ob 20 letnici vstaje že leta 1961 napisal Boris Grabnar. Leta 1975 so jo na RTV Ljubljana posneli kot igro, ki jo je režiral Jože Kloboves in je razbesnela vrh nekdanje VOS. Tako je Edo Brajnik Štefan pisal svojemu vosovskemu kolegu, takrat direktorju RTV Ljubljana Janezu Vipotniku, »da tako interpretiranje vosa in NOB odklanja in obsoja kot netočno, kot falsificiranje dokazanih resnic, kot napad na NOB, na Partijo, kot sovražno dejanje ...« Mimogrede naj povem, da je omenjeno delo sicer zavedeno v Bazi slovenskih filmov, vendar posnetka ni, razen avtorja in režiserja tudi ni podatkov o ekipi, skratka izgleda kot bi bil film uničen ali umaknjen ... Brajnik nato Vipotnika vabi, »da si z ostalimi vosovci ogleda to »igro« in obvezno sodeluje pri njihovih zaključkih. 

Eden od zaključkov bi lahko bila tudi odločitev za snemanje pričevanj nekdanjih članov VOS, kar so izvedli v letih 1978 in 1979. Na 63 kolutih se je ohranilo pričevanje več kot 70. članov Varnostno obveščevalne službe iz celotne Slovenije. Vsa pričevanja so bila prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. 

Zato smo se odločili, da bomo nekaj pričevanj objavili v celoti s komentarjem, ki nam bo pomagal določene dogodke bolj razumeti. Začeli bomo s pričevanjem Eda Branika Štefana posnetim maja 1979, ki nam ga bo s komentarji skušal bolj razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju, zlasti revolucionarnega nasilja med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, ter različnih vidikov nemške okupacije na Gorenjskem v letih 1941–1945. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Brajnikovo pričevanje, ki je v celoti dolgo 47 minut, smo predvajali po kosih in komentirjih razlagamo takratno dogajanje v Ljubljani. To je 1. del pričevanja!

Pogovori z Vosovci - Edo Brajnik Štefan 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, smo se odločili, da bomo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj, izpovedi članov VOS (Varnostno obveščevalne službe). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru Osvobodilne Fronte avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili predstavniki slovenskega predvojnega političnega življenja, učitelji, župani, oficirji, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki in vsi, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pričevanja, ki jih boste slišali in so bila posneta s strani vosovcev samih, so nastala v letih 1978 in 1979 verjetno kot želja, da se o njihovem delovanju med okupacijo obrani njihova vloga, saj so se v povojnem času začeli pojavljati prvi ugovori proti revolucionarnemu nasilju. Tu je treba omeniti znameniti intervju Borisa Pahorja in Alojza Rebule s pesnikom in politikom Edvardom Kocbekom, ki je leta 1975 priznal povojne poboje, ki jih je zagrešila Partija nad idejnimi nasprotniki. Takrat je v Sloveniji takratni Socialistični Sloveniji završalo, kajti šlo je veliko število razoroženih vojakov, ki so izginili v rudniških jaških, kraških jamah in breznih. Ob tem pa se je odvilo tudi veliko drugih skrivnih izpovedi povezanih z revolucionarnim terorjem. Tako lahko tu omenimo med drugim igro Ob 7h pod Trančo, ki jo je ob 20 letnici vstaje že leta 1961 napisal Boris Grabnar. Leta 1975 so jo na RTV Ljubljana posneli kot igro, ki jo je režiral Jože Kloboves in je razbesnela vrh nekdanje VOS. Tako je Edo Brajnik Štefan pisal svojemu vosovskemu kolegu, takrat direktorju RTV Ljubljana Janezu Vipotniku, »da tako interpretiranje vosa in NOB odklanja in obsoja kot netočno, kot falsificiranje dokazanih resnic, kot napad na NOB, na Partijo, kot sovražno dejanje ...« Mimogrede naj povem, da je omenjeno delo sicer zavedeno v Bazi slovenskih filmov, vendar posnetka ni, razen avtorja in režiserja tudi ni podatkov o ekipi, skratka izgleda kot bi bil film uničen ali umaknjen ... Brajnik nato Vipotnika vabi, »da si z ostalimi vosovci ogleda to »igro« in obvezno sodeluje pri njihovih zaključkih. 

Eden od zaključkov bi lahko bila tudi odločitev za snemanje pričevanj nekdanjih članov VOS, kar so izvedli v letih 1978 in 1979. Na 63 kolutih se je ohranilo pričevanje več kot 70. članov Varnostno obveščevalne službe iz celotne Slovenije. Vsa pričevanja so bila prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. 

Zato smo se odločili, da bomo nekaj pričevanj objavili v celoti s komentarjem, ki nam bo pomagal določene dogodke bolj razumeti. Začeli bomo s pričevanjem Eda Branika Štefana posnetim maja 1979, ki nam ga bo s komentarji skušal bolj razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju, zlasti revolucionarnega nasilja med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, ter različnih vidikov nemške okupacije na Gorenjskem v letih 1941–1945. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Brajnikovo pričevanje, ki je v celoti dolgo 47 minut, smo predvajali po kosih in komentirjih razlagamo takratno dogajanje v Ljubljani. To je 1. del pričevanja!

Jože Bartolj

spominpolitikavosovski likvidatorjipogovori z vosovciEdo Brajnik ŠtefanDamjan Hančičrevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v Ljubljani

Naš pogled

VEČ ...|4. 2. 2025
Marjana Debevec: Ne žrtvujejo, ampak darujejo se

Na nedavnem srečanju s katoliškimi novinarji nas je nadškof Stanislav Zore spodbudil, naj iščemo dobro v svetu, ki ga je veliko več kot slabega; naj prinašamo dobre zgodbe, ki bodo ljudi navdihnile. Ko sem premišljevala, kaj bi pisala v tokratnem Našem pogledu, sem ob prazniku svečnice, ki je tudi dan posvečenega življenja, pomislila na mnoge skrite darovalce, ki dan za dnem, mnogi v tihoti in umaknjeni od medijskih žarometov, dvigujejo dušo našega sveta. Gre za posvečene Bogu, kot so redovniki, redovnice in laiki z obljubami.

Marjana Debevec: Ne žrtvujejo, ampak darujejo se

Na nedavnem srečanju s katoliškimi novinarji nas je nadškof Stanislav Zore spodbudil, naj iščemo dobro v svetu, ki ga je veliko več kot slabega; naj prinašamo dobre zgodbe, ki bodo ljudi navdihnile. Ko sem premišljevala, kaj bi pisala v tokratnem Našem pogledu, sem ob prazniku svečnice, ki je tudi dan posvečenega življenja, pomislila na mnoge skrite darovalce, ki dan za dnem, mnogi v tihoti in umaknjeni od medijskih žarometov, dvigujejo dušo našega sveta. Gre za posvečene Bogu, kot so redovniki, redovnice in laiki z obljubami.

Marjana Debevec

komentar

Naš gost

VEČ ...|8. 2. 2025
Naš gost nagrajenec Prešernovega sklada Julij Zornik

Julij Zornik se z zvokom ukvarja že 30 let. Začel je kot tehnik na radiu RGL, sledila so ozvočenja na koncertih, studijsko delo v sinhronizaciji in pri reklamah, zatem pa so se začeli odkrivati projekti, ki so se dotikali filma. Kot piše v utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada, je njegovo delo pri filmu prepoznavno in izstopajoče zlasti zaradi izostrenega umetniškega čuta, s katerim z mnogoterimi zvočnimi elementi podpre in obogati sporočilnost in učinek filmskih del.

Naš gost nagrajenec Prešernovega sklada Julij Zornik

Julij Zornik se z zvokom ukvarja že 30 let. Začel je kot tehnik na radiu RGL, sledila so ozvočenja na koncertih, studijsko delo v sinhronizaciji in pri reklamah, zatem pa so se začeli odkrivati projekti, ki so se dotikali filma. Kot piše v utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada, je njegovo delo pri filmu prepoznavno in izstopajoče zlasti zaradi izostrenega umetniškega čuta, s katerim z mnogoterimi zvočnimi elementi podpre in obogati sporočilnost in učinek filmskih del.

Radio Ognjišče

spominživljenjeJulij Zorniknagrajenec Prešernovega sklada

Spominjamo se

VEČ ...|9. 2. 2025
Spominjamo se dne 9. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 9. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Rožni venec

VEČ ...|9. 2. 2025
Častitljivi del dne 9. 2.

Molili so radijski sodelavci.

Častitljivi del dne 9. 2.

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

Radijska kateheza

VEČ ...|8. 2. 2025
Br. Miran Špelič in Fortunacijan Oglejski

Fortunacijan Oglejski je živel v četrtem stoletju in je bil škof in avtor prvega latinskega komentarja evangelijev, ki ga je leta 2012 odkril avstrijski klasični filolog Lukas J. Dorfbauer. Pogledali smo v njegovo razlago nedeljskega evangeljskega odlomka. Z nami je bil brat Miran Špelič.

Br. Miran Špelič in Fortunacijan Oglejski

Fortunacijan Oglejski je živel v četrtem stoletju in je bil škof in avtor prvega latinskega komentarja evangelijev, ki ga je leta 2012 odkril avstrijski klasični filolog Lukas J. Dorfbauer. Pogledali smo v njegovo razlago nedeljskega evangeljskega odlomka. Z nami je bil brat Miran Špelič.

Radio Ognjišče

duhovnostvzgoja

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|8. 2. 2025
Pred 6. nedeljo med letom

V Sobotnem duhovnem večeru boste slišali duhovni nagovor celjskega škofa Maksimilijana Matjaža. Nadaljevali bomo z molitvijo prvih večernic 5. nedelje med letom in rožnim vencem, s katerim bomo molili po namenu papeža Frančiška za februar: za duhovniške in redovniške poklice. Sledila bo Radijska kateheza - naši očetje v veri. Fortunacijan Oglejski je živel v četrtem stoletju in je bil škof in avtor prvega latinskega komentarja evangelijev, ki ga je leta 2012 odkril avstrijski klasični filolog Lukas J. Dorfbauer. Pogledali bomo v njegovo razlago nedeljskega evangeljskega odlomka. Z nami bo brat Miran Špelič.

Pred 6. nedeljo med letom

V Sobotnem duhovnem večeru boste slišali duhovni nagovor celjskega škofa Maksimilijana Matjaža. Nadaljevali bomo z molitvijo prvih večernic 5. nedelje med letom in rožnim vencem, s katerim bomo molili po namenu papeža Frančiška za februar: za duhovniške in redovniške poklice. Sledila bo Radijska kateheza - naši očetje v veri. Fortunacijan Oglejski je živel v četrtem stoletju in je bil škof in avtor prvega latinskega komentarja evangelijev, ki ga je leta 2012 odkril avstrijski klasični filolog Lukas J. Dorfbauer. Pogledali bomo v njegovo razlago nedeljskega evangeljskega odlomka. Z nami bo brat Miran Špelič.

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost