Is podcast Iz mojega življenja - Joseph Ratzinger 3. del Is podcast
Iz mojega življenja - Joseph Ratzinger 3. del

Poslušate lahko tretji del Radijskega romana Iz mojega življenja, avtobiografije Josepha Ratzingerja, kasnejšega papeža Benedikta XVI. Tokrat boste lahko slišali, kako so se Ratzingerjevi ob očetovi upokojitvi preselili in kako je mladi Joseph stopil v klasično gimnazijo. To so bili burni zgodovinski časi na pragu druge svetovne vojne.

Jože Bartolj

knjiga Joseph Ratzinger avtobiografija Iz mojega življenja Benedikt XVI biografija

13. 7. 2023
Iz mojega življenja - Joseph Ratzinger 3. del

Poslušate lahko tretji del Radijskega romana Iz mojega življenja, avtobiografije Josepha Ratzingerja, kasnejšega papeža Benedikta XVI. Tokrat boste lahko slišali, kako so se Ratzingerjevi ob očetovi upokojitvi preselili in kako je mladi Joseph stopil v klasično gimnazijo. To so bili burni zgodovinski časi na pragu druge svetovne vojne.

Jože Bartolj

VEČ ...|13. 7. 2023
Iz mojega življenja - Joseph Ratzinger 3. del

Poslušate lahko tretji del Radijskega romana Iz mojega življenja, avtobiografije Josepha Ratzingerja, kasnejšega papeža Benedikta XVI. Tokrat boste lahko slišali, kako so se Ratzingerjevi ob očetovi upokojitvi preselili in kako je mladi Joseph stopil v klasično gimnazijo. To so bili burni zgodovinski časi na pragu druge svetovne vojne.

Jože Bartolj

knjigaJoseph RatzingeravtobiografijaIz mojega življenjaBenedikt XVI biografija

Radijski roman

VEČ ...|22. 2. 2024
Dragulj v pesku - 18. del

Radijski roman prebiramo iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar. V 18. delu lahko poslušate, kako je Rahabina družina začela spoznavati zakone po katerih so se ravnali Hebrejci.

Dragulj v pesku - 18. del

Radijski roman prebiramo iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar. V 18. delu lahko poslušate, kako je Rahabina družina začela spoznavati zakone po katerih so se ravnali Hebrejci.

knjiga Tessa Afshar Dragulj v pesku Rahaba Jeriha svetopisemska zgodovina Jozuetova knjiga

Radijski roman

Dragulj v pesku - 18. del

Radijski roman prebiramo iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar. V 18. delu lahko poslušate, kako je Rahabina družina začela spoznavati zakone po katerih so se ravnali Hebrejci.

VEČ ...|22. 2. 2024
Dragulj v pesku - 18. del

Radijski roman prebiramo iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar. V 18. delu lahko poslušate, kako je Rahabina družina začela spoznavati zakone po katerih so se ravnali Hebrejci.

Radio Ognjišče

knjiga Tessa Afshar Dragulj v pesku Rahaba Jeriha svetopisemska zgodovina Jozuetova knjiga

Radijski roman

VEČ ...|15. 2. 2024
Dragulj v pesku - 17. del

17. del Radijskega romana iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar, ki je izšla pri založbi Družina, prinaša odlomek o tem, kako stežka je voditelj Salmón sprejel pod svoje okrilje družino vlačuge Rahabe.

Dragulj v pesku - 17. del

17. del Radijskega romana iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar, ki je izšla pri založbi Družina, prinaša odlomek o tem, kako stežka je voditelj Salmón sprejel pod svoje okrilje družino vlačuge Rahabe.

knjiga Tessa Afshar Dragulj v pesku Rahaba Jeriha svetopisemska zgodovina Jozuetova knjiga

Radijski roman

Dragulj v pesku - 17. del

17. del Radijskega romana iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar, ki je izšla pri založbi Družina, prinaša odlomek o tem, kako stežka je voditelj Salmón sprejel pod svoje okrilje družino vlačuge Rahabe.

VEČ ...|15. 2. 2024
Dragulj v pesku - 17. del

17. del Radijskega romana iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar, ki je izšla pri založbi Družina, prinaša odlomek o tem, kako stežka je voditelj Salmón sprejel pod svoje okrilje družino vlačuge Rahabe.

Radio Ognjišče

knjiga Tessa Afshar Dragulj v pesku Rahaba Jeriha svetopisemska zgodovina Jozuetova knjiga

Radijski roman

VEČ ...|8. 2. 2024
Dragulj v pesku - 16. del

V 16. delu Radijskega romana iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar lahko poslušate kako je Jozue dovolil, da Rahaba s svojo družino lahko zaživi med hebrejskim ljudstvom. A nad to odločitvijo niso vsi navdušeni!

Dragulj v pesku - 16. del

V 16. delu Radijskega romana iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar lahko poslušate kako je Jozue dovolil, da Rahaba s svojo družino lahko zaživi med hebrejskim ljudstvom. A nad to odločitvijo niso vsi navdušeni!

knjiga Tessa Afshar Dragulj v pesku Rahaba Jeriha svetopisemska zgodovina Jozuetova knjiga

Radijski roman

Dragulj v pesku - 16. del

V 16. delu Radijskega romana iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar lahko poslušate kako je Jozue dovolil, da Rahaba s svojo družino lahko zaživi med hebrejskim ljudstvom. A nad to odločitvijo niso vsi navdušeni!

VEČ ...|8. 2. 2024
Dragulj v pesku - 16. del

V 16. delu Radijskega romana iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar lahko poslušate kako je Jozue dovolil, da Rahaba s svojo družino lahko zaživi med hebrejskim ljudstvom. A nad to odločitvijo niso vsi navdušeni!

Radio Ognjišče

knjiga Tessa Afshar Dragulj v pesku Rahaba Jeriha svetopisemska zgodovina Jozuetova knjiga

Radijski roman

VEČ ...|1. 2. 2024
Dragulj v pesku - 15. del

V 15. delu Radijskega romana iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar lahko poslušate kako je vlačuga Rahaba po padcu Jerihe prosila Hebrejce, da bi s svojo družino lahko živela med njihovim ljudstvom.

Dragulj v pesku - 15. del

V 15. delu Radijskega romana iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar lahko poslušate kako je vlačuga Rahaba po padcu Jerihe prosila Hebrejce, da bi s svojo družino lahko živela med njihovim ljudstvom.

knjiga Tessa Afshar Dragulj v pesku Rahaba Jeriha svetopisemska zgodovina Jozuetova knjiga

Radijski roman

Dragulj v pesku - 15. del

V 15. delu Radijskega romana iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar lahko poslušate kako je vlačuga Rahaba po padcu Jerihe prosila Hebrejce, da bi s svojo družino lahko živela med njihovim ljudstvom.

VEČ ...|1. 2. 2024
Dragulj v pesku - 15. del

V 15. delu Radijskega romana iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar lahko poslušate kako je vlačuga Rahaba po padcu Jerihe prosila Hebrejce, da bi s svojo družino lahko živela med njihovim ljudstvom.

Jože Bartolj

knjiga Tessa Afshar Dragulj v pesku Rahaba Jeriha svetopisemska zgodovina Jozuetova knjiga

Radijski roman

VEČ ...|25. 1. 2024
Dragulj v pesku - 14. del

V 14. delu Radijskega romana iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar, lahko poslušate kako so Hebrejci po božjem posredovanju zavzeli mesto Jeriha.

Dragulj v pesku - 14. del

V 14. delu Radijskega romana iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar, lahko poslušate kako so Hebrejci po božjem posredovanju zavzeli mesto Jeriha.

knjiga

Radijski roman

Dragulj v pesku - 14. del

V 14. delu Radijskega romana iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar, lahko poslušate kako so Hebrejci po božjem posredovanju zavzeli mesto Jeriha.

VEČ ...|25. 1. 2024
Dragulj v pesku - 14. del

V 14. delu Radijskega romana iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar, lahko poslušate kako so Hebrejci po božjem posredovanju zavzeli mesto Jeriha.

Jože Bartolj

knjiga

Radijski roman

VEČ ...|18. 1. 2024
Dragulj v pesku - 13. del

v 13. delu Radijskega romana iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar lahko poslušate, kako so Hebrejci po božjem posredovanju prečkali naraslo reko Jordan in vstopili v Kanaansko deželo.

Dragulj v pesku - 13. del

v 13. delu Radijskega romana iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar lahko poslušate, kako so Hebrejci po božjem posredovanju prečkali naraslo reko Jordan in vstopili v Kanaansko deželo.

knjiga Tessa Afshar Dragulj v pesku Rahaba Jeriha svetopisemska zgodovina Jozuetova knjiga

Radijski roman

Dragulj v pesku - 13. del

v 13. delu Radijskega romana iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar lahko poslušate, kako so Hebrejci po božjem posredovanju prečkali naraslo reko Jordan in vstopili v Kanaansko deželo.

VEČ ...|18. 1. 2024
Dragulj v pesku - 13. del

v 13. delu Radijskega romana iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar lahko poslušate, kako so Hebrejci po božjem posredovanju prečkali naraslo reko Jordan in vstopili v Kanaansko deželo.

Jože Bartolj

knjiga Tessa Afshar Dragulj v pesku Rahaba Jeriha svetopisemska zgodovina Jozuetova knjiga

Radijski roman

VEČ ...|11. 1. 2024
Dragulj v pesku - 12. del

V 12. delu Radijskega romana iz knjige knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar, se judovska oglednika srečno vrneta v svoj tabor in Jozuetu poročata o stanju v Jerihi.

Dragulj v pesku - 12. del

V 12. delu Radijskega romana iz knjige knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar, se judovska oglednika srečno vrneta v svoj tabor in Jozuetu poročata o stanju v Jerihi.

knjiga Tessa Afshar Dragulj v pesku Rahaba Jeriha svetopisemska zgodovina Jozuetova knjiga

Radijski roman

Dragulj v pesku - 12. del

V 12. delu Radijskega romana iz knjige knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar, se judovska oglednika srečno vrneta v svoj tabor in Jozuetu poročata o stanju v Jerihi.

VEČ ...|11. 1. 2024
Dragulj v pesku - 12. del

V 12. delu Radijskega romana iz knjige knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar, se judovska oglednika srečno vrneta v svoj tabor in Jozuetu poročata o stanju v Jerihi.

Jože Bartolj

knjiga Tessa Afshar Dragulj v pesku Rahaba Jeriha svetopisemska zgodovina Jozuetova knjiga

Radijski roman

VEČ ...|4. 1. 2024
Dragulj v pesku - 11.del

Dragulj v pesku - 11.del

knjiga

Radijski roman

Dragulj v pesku - 11.del
VEČ ...|4. 1. 2024
Dragulj v pesku - 11.del

Jože Bartolj

knjiga

Radijski roman

Za ljubitelje literarnih del, ki ne morejo več brati sami, so slepi oz. slabovidni ali zgolj radi prisluhnejo zborni in lepi radijski izreki, je na voljo Radijski roman. Prebriramo daljša in krajša literarna dela starejših in novejših datumov, ki imajo krščansko podlago ali sporočilo. Do zdaj ste lahko že spremljali dela: Arški župnik, Frančiškan v SS, Prerok, Povest družine Martin, Samo ljubezen ostane, Nokturno za Primorsko, Ukradli ste mi srce, Mati velikodušne ljubezni, Pastirica Urška, Brez očeta, Brez matere ... Od jeseni 2017 naprej prebiramo roman Brez otrok Briana J. Gaila.

Jože Bartolj

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|23. 2. 2024
Peter Kozler, njegov zemljovid in neodkrita Kočevska

Podali smo se po sledeh avtorja prvega zemljevida slovenske dežele in pokrajin. Minilo je namreč okroglih 200 let od rojstva velikega domoljuba, pravnika, geografa in gospodarstvenika Petra Kozlerja. Poleg njegove življenjske zgodbe, ki nam jo je odstrl prof. Ivan Kordiš, smo s pomočjo direktorice Pokrajinskega muzeja Kočevje Vesne Jerbič Perko in zgodovinarke Katarine Valentič odkrivali tudi zanimivosti v okolici.

Peter Kozler, njegov zemljovid in neodkrita Kočevska

Podali smo se po sledeh avtorja prvega zemljevida slovenske dežele in pokrajin. Minilo je namreč okroglih 200 let od rojstva velikega domoljuba, pravnika, geografa in gospodarstvenika Petra Kozlerja. Poleg njegove življenjske zgodbe, ki nam jo je odstrl prof. Ivan Kordiš, smo s pomočjo direktorice Pokrajinskega muzeja Kočevje Vesne Jerbič Perko in zgodovinarke Katarine Valentič odkrivali tudi zanimivosti v okolici.

Blaž Lesnik

naravageografijazemljevidprvi zemljevid slovenskih deželKočevjebunker Škriljzgodovina

Za življenje

VEČ ...|24. 2. 2024
Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostdružbapogovorodnosiotrocisvetovanje

Pogovor o

VEČ ...|21. 2. 2024
O spominu na žrtve komunističnih zločinov

V oddaji Pogovor o smo se tokrat posvetili rak rani slovenske zgodovine, spominu na žrtve komunističnih zločinov, ki mnoge nimajo niti groba niti uradnega dneva spomina več, odkar je lani vlada Roberta Goloba sprejela odločitev, da 17. maj ni več temu namenjen. V studiu sta bila zgodovinarja dr. Mitja Ferenc in dr. Jože Možina, dotaknili pa smo se tudi peticije, ki jo je prejšnji teden obravnaval Evropski parlament.

O spominu na žrtve komunističnih zločinov

V oddaji Pogovor o smo se tokrat posvetili rak rani slovenske zgodovine, spominu na žrtve komunističnih zločinov, ki mnoge nimajo niti groba niti uradnega dneva spomina več, odkar je lani vlada Roberta Goloba sprejela odločitev, da 17. maj ni več temu namenjen. V studiu sta bila zgodovinarja dr. Mitja Ferenc in dr. Jože Možina, dotaknili pa smo se tudi peticije, ki jo je prejšnji teden obravnaval Evropski parlament.

Tanja Dominko

politikaživljenje

Globine

VEČ ...|13. 2. 2024
Bolezen kot sestavina življenja

V Globinah smo tokrat razmišljali o sestavini človeškega življenja, ki ji malokdo uide - to je bolezni. Je spremljevalka naše človeške realnosti, ki vsakega sreča v njegovi lastni resničnosti na delu njegove poti. Smo lahko pripravljeni nanjo? Kaj pomeni sprejeti bolezen in objeti trpljenje? Kakšno vlogo ima molitev za bolne, kaj pomeni zdravljenje z vero in kako sprejeti trpljenje? Z nami sta bila salezijanec Franc Brečko in župnik na Ptujski gori Toni Brinjovc.

Bolezen kot sestavina življenja

V Globinah smo tokrat razmišljali o sestavini človeškega življenja, ki ji malokdo uide - to je bolezni. Je spremljevalka naše človeške realnosti, ki vsakega sreča v njegovi lastni resničnosti na delu njegove poti. Smo lahko pripravljeni nanjo? Kaj pomeni sprejeti bolezen in objeti trpljenje? Kakšno vlogo ima molitev za bolne, kaj pomeni zdravljenje z vero in kako sprejeti trpljenje? Z nami sta bila salezijanec Franc Brečko in župnik na Ptujski gori Toni Brinjovc.

Blaž Lesnik

duhovnostbolezenzdravjemolitevbolniško maziljenjeverasmrt

Komentar tedna

VEČ ...|23. 2. 2024
doc. dr. Igor Bahovec: Post in vprašanje pravičnosti, svobode in upanja.

Avtor se je posvetili razpravi o pomembnosti posta in njegovem povezovanju z pravičnostjo, osvoboditvijo in miloščino;  o religioznem razumevanju posta ter poudaril pomen molitve in miloščine v osebni veri. Dotaknil  se je tudi vloge množičnih medijev pri prenašanju informacij ter poudaril, da je odrešenje dejstvo, ki zahteva pozornost in vpogled v realnost. Papež Frančišek nas spodbuja k konkretnim korakom in odločitvam za dosego pravičnosti in svobode v družbi. Skupno delovanje za nove vrednote je ključno za ustvarjanje pozitivnih sprememb v svetu.

doc. dr. Igor Bahovec: Post in vprašanje pravičnosti, svobode in upanja.

Avtor se je posvetili razpravi o pomembnosti posta in njegovem povezovanju z pravičnostjo, osvoboditvijo in miloščino;  o religioznem razumevanju posta ter poudaril pomen molitve in miloščine v osebni veri. Dotaknil  se je tudi vloge množičnih medijev pri prenašanju informacij ter poudaril, da je odrešenje dejstvo, ki zahteva pozornost in vpogled v realnost. Papež Frančišek nas spodbuja k konkretnim korakom in odločitvam za dosego pravičnosti in svobode v družbi. Skupno delovanje za nove vrednote je ključno za ustvarjanje pozitivnih sprememb v svetu.

doc. dr. Igor Bahovec

komentar

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|26. 2. 2024
Ljudski pevci iz Tuhinjske doline praznujejo 10 let

Gostje tokratne oddaje o ljudski glasbi so bili pevci iz Tuhinjske doline, ki beležijo 10 let organiziranega delovanja. Večina jih poje v cerkvenem zboru, nekateri pa delujejo tudi v mešanem pevskem zboru Mavrica v Šmartnem v Tuhinju. Po pevskih vajah in nedeljskih mašah pogosto nadaljujejo s spontanim prepevanjem v gostilni. Ljudska pesem pa se oglasi še ob žegnanjih, rojstnodnevnih zabavah in drugih neformalnih druženjih.

Ljudski pevci iz Tuhinjske doline praznujejo 10 let

Gostje tokratne oddaje o ljudski glasbi so bili pevci iz Tuhinjske doline, ki beležijo 10 let organiziranega delovanja. Večina jih poje v cerkvenem zboru, nekateri pa delujejo tudi v mešanem pevskem zboru Mavrica v Šmartnem v Tuhinju. Po pevskih vajah in nedeljskih mašah pogosto nadaljujejo s spontanim prepevanjem v gostilni. Ljudska pesem pa se oglasi še ob žegnanjih, rojstnodnevnih zabavah in drugih neformalnih druženjih.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 2. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 2. 2024
Spletni obrazci na občinah avstrijske Koroške tudi v slovenščini

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pozdravlja, da so za občine na avstrijskem Koroškem po novem na voljo spletni obrazci tudi slovenskem jeziku. Projekt je izvedla občina Globasnica s podporo Urada zveznega kanclerja. „Ponosni smo, da s tem projektom prispevamo k spodbujanju dvojezičnosti in izboljšanju javnih storitev za slovensko narodno skupnost in slovenske državljane EU v vseh koroških občinah“, je za Slovenski spored ORF dejal župan občine Globasnica Bernard Sadovnik. Pripravljenih je 98 obrazcev od rojstnega lista in potrdila za državljanstvo, prek prijave prebivališča, prošnje za gradbeno dovoljenje do prošnje za izstavitev izvlečka iz registra umrlih. Obrazci na voljo vsem občinam na območju avstrijske Koroške, ne le dvojezičnim. Novi spletni obrazci bodo v vseh občinah avstrijske Koroške dobrodošli tudi za državljane Slovenije, ki tam bivajo. 

Spletni obrazci na občinah avstrijske Koroške tudi v slovenščini

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pozdravlja, da so za občine na avstrijskem Koroškem po novem na voljo spletni obrazci tudi slovenskem jeziku. Projekt je izvedla občina Globasnica s podporo Urada zveznega kanclerja. „Ponosni smo, da s tem projektom prispevamo k spodbujanju dvojezičnosti in izboljšanju javnih storitev za slovensko narodno skupnost in slovenske državljane EU v vseh koroških občinah“, je za Slovenski spored ORF dejal župan občine Globasnica Bernard Sadovnik. Pripravljenih je 98 obrazcev od rojstnega lista in potrdila za državljanstvo, prek prijave prebivališča, prošnje za gradbeno dovoljenje do prošnje za izstavitev izvlečka iz registra umrlih. Obrazci na voljo vsem občinam na območju avstrijske Koroške, ne le dvojezičnim. Novi spletni obrazci bodo v vseh občinah avstrijske Koroške dobrodošli tudi za državljane Slovenije, ki tam bivajo. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|26. 2. 2024
Umor Alekseja Navalnega in pomen njegovega zgleda

Več kot teden dni po umoru ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega so njegovo truplo vendarle izročili njegovi materi. V oddaji Spoznanje več, predsodek manj popoldne smo se ustavili ob pogledu na tega izjemnega borca za drugačno Rusijo, pa tudi ob volitvah v Belorusiji in prihajajočih volitvah v Rusiji. Naš gost je bil zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver.

Umor Alekseja Navalnega in pomen njegovega zgleda

Več kot teden dni po umoru ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega so njegovo truplo vendarle izročili njegovi materi. V oddaji Spoznanje več, predsodek manj popoldne smo se ustavili ob pogledu na tega izjemnega borca za drugačno Rusijo, pa tudi ob volitvah v Belorusiji in prihajajočih volitvah v Rusiji. Naš gost je bil zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver.

Robert Božič

politika