Pisatelj Karel Mauser piše o življenjski zgodbi škofa Friderika Ireneja Baraga.
Pisatelj Karel Mauser piše o življenjski zgodbi škofa Friderika Ireneja Baraga.
Radijski roman
V romanu Pot do resnice smo med drugim slišali: »Vsakemu človeku je dano toliko, kolikor je sposoben nositi in razumeti. In če bi na enem mestu združili vsa človeška znanja in vedenja, bi bila kot zrno peska v puščavi v primerjavi s tem, kar je On.»
Radijski roman
V romanu Pot do resnice smo med drugim slišali: »Vsakemu človeku je dano toliko, kolikor je sposoben nositi in razumeti. In če bi na enem mestu združili vsa človeška znanja in vedenja, bi bila kot zrno peska v puščavi v primerjavi s tem, kar je On.»
Radijski roman
Glavna junakinja Ana zelo dobro opisuje, kako jo je objemal obup, kljub temu, da je dobila povabilo v topel dom, kjer je po dolgem času uživala vse udobje gostoljubja. Kljub temu je vzela ogromno tablet....ki bi lahko končala njeno življenjsko pot.
Radijski roman
Glavna junakinja Ana zelo dobro opisuje, kako jo je objemal obup, kljub temu, da je dobila povabilo v topel dom, kjer je po dolgem času uživala vse udobje gostoljubja. Kljub temu je vzela ogromno tablet....ki bi lahko končala njeno življenjsko pot.
Radijski roman
Pripovedovalka svoje zgodbe Ana je prišla do žalostnega sklepa: »Umreti, samo umreti. O ničemer nisem več premišljevala, ko sem zaprla oči, sem v mislih potrdila svojo odločitev: umreti.» Kako se je dejansko odvila zgodba ste lahko slišali v novem nadaljevanju romana Pot do Resnice.
Radijski roman
Pripovedovalka svoje zgodbe Ana je prišla do žalostnega sklepa: »Umreti, samo umreti. O ničemer nisem več premišljevala, ko sem zaprla oči, sem v mislih potrdila svojo odločitev: umreti.» Kako se je dejansko odvila zgodba ste lahko slišali v novem nadaljevanju romana Pot do Resnice.
Radijski roman
Ana še naprej nemočno tava in išče streho nad glavo. Dnevi poroda se bližajo.
Radijski roman
Ana še naprej nemočno tava in išče streho nad glavo. Dnevi poroda se bližajo.
Radijski roman
Ana, visoko noseča, je praktično brezdomka. Kako se je rešila iz nastalih razmer?
Radijski roman
Ana, visoko noseča, je praktično brezdomka. Kako se je rešila iz nastalih razmer?
Radijski roman
Ana se bori z žalostjo, srečamo jo na božični večer, ko samo nemo opazuje veselje drugih. Pravzaprav je glavna junakinja zaradi okoliščin kar obupana.
Radijski roman
Ana se bori z žalostjo, srečamo jo na božični večer, ko samo nemo opazuje veselje drugih. Pravzaprav je glavna junakinja zaradi okoliščin kar obupana.
Radijski roman
Ana se bori z občutkom krivde in premišljuje o usodi še nerojenega otroka.
Radijski roman
Ana se bori z občutkom krivde in premišljuje o usodi še nerojenega otroka.
Radijski roman
Nekdanji mož toži Ano za večjo vsoto denarja. Ana se znajde v hudi žalosti, ker ve, v kako brezizhodnem položaju je.
Radijski roman
Nekdanji mož toži Ano za večjo vsoto denarja. Ana se znajde v hudi žalosti, ker ve, v kako brezizhodnem položaju je.
Radijski roman
V romanu, ki je izšel pri založbi Ognjišče in nosi naslov Pot do Resnice, spremljamo zgodbo muslimanke Ane. V začetku pripovedi jo spoznamo kot izredno pridno in dobro osebo. Izvemo, da ni rasla v srečnem družinskem okolju, a je kljub temu ostala do svojih sorodnikov dobra, pomagala jim je tudi finančno. Potem se poroči in ima dva otroka, a se zakon izkaže kot zelo nesrečen, moža zapusti, službo izgubi. Spozna novega moškega in namesto da bi se z njim noseča poročila, ta izgine neznano kam. V skrajnem obupu je mislila tudi na končanje življenja. Sredi največjega obupa najde Jezusa, vero, in življenje znova dobi smisel.
Svetovalnica
Z nami je bil vodja delavnic dobrega sporazumevanja Tomaž Ovsenik.
Kmetijska oddaja
Na družinski kmetiji Vrabelj z roko v roki usvarjajo že tri generacije. V oddaji ste slišali, kaj se zgodi, ko kmetijo prevzame nevesta. Na začetku pa smo podčrtali dogajanje v zvezi s sprejemanjem sporazuma Mercosur.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. januar 2026 ob 05-ih
Spoznanje več, predsodek manj
Pred nami je vse bolj razgreto politično dogajanje. Stranke stopnjujejo boj za glasove volivk in volivcev, v ospredje pa prihajajo ključne teme volilne kampanje. O njih so v oddaji Spoznanje več, predsodek manj razpravljali urednik Večera Matija Stepišnik, novinar portala Zanima.me Peter Merše in politični komentator Miran Videtič.
Slovencem po svetu in domovini
V dunajskem parlamentu so minuli teden odprli razstavo o narodnih skupnostih v Avstriji. Postavljena je ob letošnji 50. obletnici sprejetja zakona o narodnih manjšinah. V naši severni sosedi živi šest narodnih skupnosti, slovenska živi v zveznih deželah Koroška in Štajerska. Poslanka in manjšinska govornica zelenih Olga Voglauer je za slovenski spored ORF podčrtala pomen vidnosti manjšin in napovedala pripravo sodobne zakonodaje na tem področju. Tudi član sosveta za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja Bernard Sadovnik vidi odprtje razstave o avtohtonih manjšinah kot pomemben korak k vidnosti manjšin, v jubilejnem letu Zakona o narodnih skupnostih da morajo slediti konkretni koraki k prenovi zakona. Razstava obravnava različne teme, od jezika in izobraževanja v manjšinah prek kulture in pravic do skupne zgodovine. V centru za obiskovalce bo na ogled do konca leta. Avstrijski parlament letno obišče okoli 500.000 ljudi.
Zgodbe za otroke
Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!
Adventna spodbuda
Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.
Via positiva
Med knjigami radovljiške knjižnice je nastal pogovor z domačinko, ki je skupnosti veliko dala in se kljub spremembam v življenju, ki so se ji zaradi bolezni zgodile pred šestnajstimi leti, še vedno trudi ostati povezana v lokalnem okolju. O svojih raznolikih poteh Bojka Bojana Čebulj navdihujoče piše tudi v romanu »Plesala je z mano».
Kulturni utrinki
Predstavili smo knjigo Vsak naslednji otrok je lepši, Folklorne in spominske pripovedi iz Poljanske doline od Fužin do Škofje Loke. 53 zapisovalcev je ohranilo 1464 pripovedi, ki jih je zaupalo 148 pripovedovalcev. Knjigo, ki jo bodo predstavili v novem Kulturnem domu v Poljanah, v četrtek 15. januarja ob 18. uri, nam bo predstavila urednica akademikinja, ddr. prof. Marija Stanonik.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ni meje za dobre ideje
V Sloveniji še deluje nekaj industrij z dolgoletno tradicijo, med katerimi je tudi podjetje Marmor Hotavlje, ki se ponaša z delom, vztrajnostjo in predanostjo že tristo let. Helena Selak je govorila o njihovi viziji, iskanju novih idej in sodelavcev.