Radijski roman
Spremljamo Ano, ki se sooča s smrtjo staršev in dedovanjem. Oporoka očeta je ni presenetila.
Radijski roman
Spremljamo Ano, ki se sooča s smrtjo staršev in dedovanjem. Oporoka očeta je ni presenetila.
Radijski roman
Pripovedovalka svoje zgodbe gleda svojo dramatično pot in se sprašuje, kje je Saša. Izvemo odgovor?
Radijski roman
Pripovedovalka svoje zgodbe gleda svojo dramatično pot in se sprašuje, kje je Saša. Izvemo odgovor?
Radijski roman
Ana je bila v bolnišnici skupaj z Esmo, ki je bila tudi noseča, a tudi njena zgodba je žalostna, Ana jo je skušala tolažiti. V novem nadaljevanju Radijskega romana Pot do Resnice smo slišali kako sta se zbližali Ana in Esma.
Radijski roman
Ana je bila v bolnišnici skupaj z Esmo, ki je bila tudi noseča, a tudi njena zgodba je žalostna, Ana jo je skušala tolažiti. V novem nadaljevanju Radijskega romana Pot do Resnice smo slišali kako sta se zbližali Ana in Esma.
Radijski roman
Obup je Ano pognal čez rob.....znova se je znašla v bolnišnici. Zdravniki so jo samo opazovali in upali, da bo z njo in dojenčkom, ki ga nosi, vse lepo in prav.
Radijski roman
Obup je Ano pognal čez rob.....znova se je znašla v bolnišnici. Zdravniki so jo samo opazovali in upali, da bo z njo in dojenčkom, ki ga nosi, vse lepo in prav.
Radijski roman
V romanu Pot do resnice smo med drugim slišali: »Vsakemu človeku je dano toliko, kolikor je sposoben nositi in razumeti. In če bi na enem mestu združili vsa človeška znanja in vedenja, bi bila kot zrno peska v puščavi v primerjavi s tem, kar je On.»
Radijski roman
V romanu Pot do resnice smo med drugim slišali: »Vsakemu človeku je dano toliko, kolikor je sposoben nositi in razumeti. In če bi na enem mestu združili vsa človeška znanja in vedenja, bi bila kot zrno peska v puščavi v primerjavi s tem, kar je On.»
Radijski roman
Glavna junakinja Ana zelo dobro opisuje, kako jo je objemal obup, kljub temu, da je dobila povabilo v topel dom, kjer je po dolgem času uživala vse udobje gostoljubja. Kljub temu je vzela ogromno tablet....ki bi lahko končala njeno življenjsko pot.
Radijski roman
Glavna junakinja Ana zelo dobro opisuje, kako jo je objemal obup, kljub temu, da je dobila povabilo v topel dom, kjer je po dolgem času uživala vse udobje gostoljubja. Kljub temu je vzela ogromno tablet....ki bi lahko končala njeno življenjsko pot.
Radijski roman
Pripovedovalka svoje zgodbe Ana je prišla do žalostnega sklepa: »Umreti, samo umreti. O ničemer nisem več premišljevala, ko sem zaprla oči, sem v mislih potrdila svojo odločitev: umreti.» Kako se je dejansko odvila zgodba ste lahko slišali v novem nadaljevanju romana Pot do Resnice.
Radijski roman
Pripovedovalka svoje zgodbe Ana je prišla do žalostnega sklepa: »Umreti, samo umreti. O ničemer nisem več premišljevala, ko sem zaprla oči, sem v mislih potrdila svojo odločitev: umreti.» Kako se je dejansko odvila zgodba ste lahko slišali v novem nadaljevanju romana Pot do Resnice.
Radijski roman
Ana še naprej nemočno tava in išče streho nad glavo. Dnevi poroda se bližajo.
Radijski roman
Ana še naprej nemočno tava in išče streho nad glavo. Dnevi poroda se bližajo.
Radijski roman
V romanu, ki je izšel pri založbi Ognjišče in nosi naslov Pot do Resnice, spremljamo zgodbo muslimanke Ane. V začetku pripovedi jo spoznamo kot izredno pridno in dobro osebo. Izvemo, da ni rasla v srečnem družinskem okolju, a je kljub temu ostala do svojih sorodnikov dobra, pomagala jim je tudi finančno. Potem se poroči in ima dva otroka, a se zakon izkaže kot zelo nesrečen, moža zapusti, službo izgubi. Spozna novega moškega in namesto da bi se z njim noseča poročila, ta izgine neznano kam. V skrajnem obupu je mislila tudi na končanje življenja. Sredi največjega obupa najde Jezusa, vero, in življenje znova dobi smisel.
Duhovna misel
“Najmanjše stvari so dvigovale Frančiškovo srce k Bogu,” lahko beremo v enem mnogih poročil o svetniku: “Oglašanje kobilice na drevesu blizu njegove celice ga je navdihnilo ...
Za življenje
Govorili smo o predvidevanjih, pričakovanjih in rutinah v ustaljenih odnosih. Ali je gotovost in navajenost rabelj ljubezni? Kako človeški možgani ustvarjajo vzorce, ki lahko krnijo pristen stik med dvema? Kaj je rast v odnosu, kako jo sprejeti in dopustiti, da deluje tudi Božja milost? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje zanj lahko pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si
Naš gost
Dan pred slovenskim kulturnim praznikom bo Naš gost letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo arhitekt, industrijski oblikovalec in profesor Saša Mächtig, avtor legendarnega rdečega kioska K67. Z njim se bomo pogovarjali o njegovem življenju in delu, o družinski zgodovini pa tudi o preživljanju praznika kulture, ki je za nas Slovence poseben dan.
Globine
V novem ciklu se podajamo med korenine naše vere. Na potovanju v Staro zavezo, ki je s svojimi spisi oblikovala temelje civiliziranega sveta, bo naš vodnik škof Jurij Bizjak, odličen poznavalec zgodovine in Svetega pisma. V uvodni oddaji smo se dotaknili vprašanj, kot so: Zakaj je Staro zavezo težje brati kot Novo, kdaj je nastajala in v kakšnem jeziku? Slišali ste tudi, kaj je škofa Jurija pritegnilo k študiju Stare zaveze in kako razume okrutnost nekaterih njenih spisov. Priporočamo tudi ogled na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Pogovor o
Gostili smo predsednike treh strank takoimenovane razvojne koalicije, in sicer predsednika Nove Slovenije Jerneja Vrtovca, predsednico SLS Tino Bregant in predsednika Fokusa Marka Lotriča. Za prihodnje volitve so stopili skupaj, mi pa bomo slišali nekaj njihovih stališč do aktualnih težav, v katerih se je znašla Slovenija.
Spoznanje več, predsodek manj
Kaj se dogaja s pravno državo v Sloveniji? Zakaj smo tako dolgo čakali na imenovanje ustavnih sodnikov, varuha človekovih pravic in guvernerja? Kako deluje »hram demokracije« in komu v resnici služijo parlamentarne preiskovalne komisije? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z ustavnim sodnikom dr. dr. Klemenom Jakličem in nekdanjim ustavnim ter vrhovnim sodnikom Janom Zobcem. Oddaja je bila prvič predvajana tudi na Planet TV.
Slovencem po svetu in domovini
Center avstrijskih narodnih skupnosti z Dunaja je po opominu Francu Jožefu Smrtniku zaradi uporabe nekaj slovenskih besed v deželnem zboru v Celovcu pozval h krepitvi dvojezičnosti na avstrijskem Koroškem namesto sankcioniranja. Ob tem je v sporočilu za javnost izpostavil, da je prisotnost slovenščine neločljiv del koroške stvarnosti in avstrijske demokracije. Smrtnik, iz poslanske skupine Team Kärnten - Lista Köfer, je na četrtkovi seji koroškega deželnega zbora dobil opomin, ker je v svojem šestminutnem govoru uporabil tri besedne zveze v slovenščini, in sicer: lovski blagor, hvala in Lovski zbor Železna Kapla. Opomin mu je izrekel Christoph Staudacher, drugi predsednik koroškega deželnega zbora, ki prihaja iz svobodnjaške stranke. Prvi predsednik Andreas Scherwitzl, član socialdemokratske stranke, je menil, da Smrtnik ni storil ničesar narobe in sam ne bi izdal opomina. Komentar poslovnika deželnega zbora jasno navaja, da so citati, pozdravi ali izrazi hvaležnosti v slovenščini dovoljeni, njegove besede povzema avstrijska tiskovna agencija. Slovenija je Smrtniku izrazila podporo in solidarnost.
Spoznanje več, predsodek manj
Kaj se dogaja s pravno državo v Sloveniji? Zakaj smo tako dolgo čakali na imenovanje ustavnih sodnikov, varuha človekovih pravic in guvernerja? Kako deluje »hram demokracije« in komu v resnici služijo parlamentarne preiskovalne komisije? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z ustavnim sodnikom dr. dr. Klemenom Jakličem in nekdanjim ustavnim ter vrhovnim sodnikom Janom Zobcem. Oddaja je bila prvič predvajana tudi na Planet TV.
Kulturni utrinki
Čez mesec in pol bo na ulicah in trgih Škofje Loke po 11 letih ponovno zaživel Škofjeloški pasijon in mesto je po besedah organizatorjev, na uprizoritev pasijona pripravljeno. Pri tem sodeluje več kot 1300 prostovoljcev, zadovoljni pa so tudi s potekom prodaje vstopnic.
Komentar Zanima.me
Slovenija je v zadnjih letih dosegla nekaj, kar je v politiki redko. Ne, ni to gospodarski preboj, ni reforma zdravstva in tudi ne vrlina, da bi kdo ob porazu čestital zmagovalcu brez stisnjenih zob. Dosegli smo višjo obliko napredka. Uvedli smo kriterij svetovnonazorske pravovernosti kot primarni pogoj za državne funkcije. Brez pretvarjanja. Brez sramežljivosti. Brez tiste stare tranzicijske elegance, ko so vsaj enkrat na mandat spustili kakšnega drugače mislečega skozi, da je demokracija lahko rekla, da je demokracija.