Is podcast Zakaj se je Bog učlovečil? Is podcast
Zakaj se je Bog učlovečil?
Če smo bili novembra bolj povezani z našimi umrlimi, pa smo tokrat razmišljali o življenju. Smo namreč na začetku adventnega časa. Začenjamo novo cerkveno leto in se pripravljamo na obeležitev čudeža učlovečenja Božjega sina na svet. Tako smo si zastavili vprašanja kot so: Zakaj se je Bog hotel učlovečiti? Zakaj se je učlovečil v danem trenutku in času? Zakaj je to pomembno za nas po dvatisoč letih? Zakaj je cerkveno leto, vedno enako, pa vendar vedno drugačno?

Jože Bartolj

izobraževanje duhovnost kateheza anton stres

1. 12. 2018
Zakaj se je Bog učlovečil?
Če smo bili novembra bolj povezani z našimi umrlimi, pa smo tokrat razmišljali o življenju. Smo namreč na začetku adventnega časa. Začenjamo novo cerkveno leto in se pripravljamo na obeležitev čudeža učlovečenja Božjega sina na svet. Tako smo si zastavili vprašanja kot so: Zakaj se je Bog hotel učlovečiti? Zakaj se je učlovečil v danem trenutku in času? Zakaj je to pomembno za nas po dvatisoč letih? Zakaj je cerkveno leto, vedno enako, pa vendar vedno drugačno?

Jože Bartolj

VEČ ...|1. 12. 2018
Zakaj se je Bog učlovečil?
Če smo bili novembra bolj povezani z našimi umrlimi, pa smo tokrat razmišljali o življenju. Smo namreč na začetku adventnega časa. Začenjamo novo cerkveno leto in se pripravljamo na obeležitev čudeža učlovečenja Božjega sina na svet. Tako smo si zastavili vprašanja kot so: Zakaj se je Bog hotel učlovečiti? Zakaj se je učlovečil v danem trenutku in času? Zakaj je to pomembno za nas po dvatisoč letih? Zakaj je cerkveno leto, vedno enako, pa vendar vedno drugačno?

Jože Bartolj

izobraževanjeduhovnostkatehezaanton stres

Radijska kateheza

VEČ ...|18. 5. 2024
Miro Šlibar

O Mariji, majniški Kraljici, smo se pogovarjali z mons. Mirom Šlibarjem.

Miro Šlibar

O Mariji, majniški Kraljici, smo se pogovarjali z mons. Mirom Šlibarjem.

duhovnost vzgoja

Radijska kateheza

Miro Šlibar

O Mariji, majniški Kraljici, smo se pogovarjali z mons. Mirom Šlibarjem.

VEČ ...|18. 5. 2024
Miro Šlibar

O Mariji, majniški Kraljici, smo se pogovarjali z mons. Mirom Šlibarjem.

Radio Ognjišče

duhovnost vzgoja

Radijska kateheza

VEČ ...|11. 5. 2024
Br. Miran Špelič OFM: Naši očetje v veri

Radijska kateheza - naši očetje v veri. Učenci so vprašali Jezusa: »Gospod, ali se boš v tem času pojavil in bo obnovljeno izraelsko kraljestvo?« In odgovoril jim je: »Ni vaša stvar, da bi vedeli za čas, ki ga je Oče določil v svoji oblasti. Toda prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče.« Kaj pomeni biti Jezusova PRIČA danes? Na kakšne načine lahko pričujemo? O teh in drugih vprašanjih v Radijski katehezi z bratom dr. Miranom Špeličem.

Br. Miran Špelič OFM: Naši očetje v veri

Radijska kateheza - naši očetje v veri. Učenci so vprašali Jezusa: »Gospod, ali se boš v tem času pojavil in bo obnovljeno izraelsko kraljestvo?« In odgovoril jim je: »Ni vaša stvar, da bi vedeli za čas, ki ga je Oče določil v svoji oblasti. Toda prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče.« Kaj pomeni biti Jezusova PRIČA danes? Na kakšne načine lahko pričujemo? O teh in drugih vprašanjih v Radijski katehezi z bratom dr. Miranom Špeličem.

duhovnost vzgoja

Radijska kateheza

Br. Miran Špelič OFM: Naši očetje v veri

Radijska kateheza - naši očetje v veri. Učenci so vprašali Jezusa: »Gospod, ali se boš v tem času pojavil in bo obnovljeno izraelsko kraljestvo?« In odgovoril jim je: »Ni vaša stvar, da bi vedeli za čas, ki ga je Oče določil v svoji oblasti. Toda prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče.« Kaj pomeni biti Jezusova PRIČA danes? Na kakšne načine lahko pričujemo? O teh in drugih vprašanjih v Radijski katehezi z bratom dr. Miranom Špeličem.

VEČ ...|11. 5. 2024
Br. Miran Špelič OFM: Naši očetje v veri

Radijska kateheza - naši očetje v veri. Učenci so vprašali Jezusa: »Gospod, ali se boš v tem času pojavil in bo obnovljeno izraelsko kraljestvo?« In odgovoril jim je: »Ni vaša stvar, da bi vedeli za čas, ki ga je Oče določil v svoji oblasti. Toda prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče.« Kaj pomeni biti Jezusova PRIČA danes? Na kakšne načine lahko pričujemo? O teh in drugih vprašanjih v Radijski katehezi z bratom dr. Miranom Špeličem.

Mateja Subotičanec

duhovnost vzgoja

Radijska kateheza

VEČ ...|20. 4. 2024
Br. Miran Špelič OFM: Naši očetje v veri

Besedilo, ki ga enkrat na leto poslušamo v velikonočni vigiliji, smo vzeli pod drobnogled za tokratno katehezo. Nastalo naj bi med letoma 400 in 600 in se je vedno malo spreminjalo. Naj vam sobotni večer polepša hvalnica velikonočni sveči.

Br. Miran Špelič OFM: Naši očetje v veri

Besedilo, ki ga enkrat na leto poslušamo v velikonočni vigiliji, smo vzeli pod drobnogled za tokratno katehezo. Nastalo naj bi med letoma 400 in 600 in se je vedno malo spreminjalo. Naj vam sobotni večer polepša hvalnica velikonočni sveči.

duhovnost spomin

Radijska kateheza

Br. Miran Špelič OFM: Naši očetje v veri

Besedilo, ki ga enkrat na leto poslušamo v velikonočni vigiliji, smo vzeli pod drobnogled za tokratno katehezo. Nastalo naj bi med letoma 400 in 600 in se je vedno malo spreminjalo. Naj vam sobotni večer polepša hvalnica velikonočni sveči.

VEČ ...|20. 4. 2024
Br. Miran Špelič OFM: Naši očetje v veri

Besedilo, ki ga enkrat na leto poslušamo v velikonočni vigiliji, smo vzeli pod drobnogled za tokratno katehezo. Nastalo naj bi med letoma 400 in 600 in se je vedno malo spreminjalo. Naj vam sobotni večer polepša hvalnica velikonočni sveči.

Mateja Subotičanec

duhovnost spomin

Radijska kateheza

VEČ ...|13. 4. 2024
Bolniki praznujejo veliko noč

Radijska kateheza za bolnike in starejše smo obarvali z veseljem, ki ga daje Vstali Jezus. Kljub boleznim vseh vrst in omejitvam, ki jih prinašajo, smo kristjani obdarjeni z vero , ki gore premika. O tem nam je več povedal bolniški duhovnik v bolnišnici Murska Sobota Robert Smodiš.

Bolniki praznujejo veliko noč

Radijska kateheza za bolnike in starejše smo obarvali z veseljem, ki ga daje Vstali Jezus. Kljub boleznim vseh vrst in omejitvam, ki jih prinašajo, smo kristjani obdarjeni z vero , ki gore premika. O tem nam je več povedal bolniški duhovnik v bolnišnici Murska Sobota Robert Smodiš.

duhovnost vzgoja

Radijska kateheza

Bolniki praznujejo veliko noč

Radijska kateheza za bolnike in starejše smo obarvali z veseljem, ki ga daje Vstali Jezus. Kljub boleznim vseh vrst in omejitvam, ki jih prinašajo, smo kristjani obdarjeni z vero , ki gore premika. O tem nam je več povedal bolniški duhovnik v bolnišnici Murska Sobota Robert Smodiš.

VEČ ...|13. 4. 2024
Bolniki praznujejo veliko noč

Radijska kateheza za bolnike in starejše smo obarvali z veseljem, ki ga daje Vstali Jezus. Kljub boleznim vseh vrst in omejitvam, ki jih prinašajo, smo kristjani obdarjeni z vero , ki gore premika. O tem nam je več povedal bolniški duhovnik v bolnišnici Murska Sobota Robert Smodiš.

Meta Potočnik

duhovnost vzgoja

Radijska kateheza

VEČ ...|16. 3. 2024
Molimo lahko tudi v bolezni in slabem počutju

Tokratni gost, salezijanec g. Franc Šenk, je spregovoril o tem, kakšna naj bo molitev z bolnikom ali z umirajočim. Ovrednotil je tudi pomen darovanja trpljenja trpečemu Kristusu ter podal nekaj praktičnih načinov molitve, ki nam pomagajo v času bolezni, slabosti in slabega počutja. 

Molimo lahko tudi v bolezni in slabem počutju

Tokratni gost, salezijanec g. Franc Šenk, je spregovoril o tem, kakšna naj bo molitev z bolnikom ali z umirajočim. Ovrednotil je tudi pomen darovanja trpljenja trpečemu Kristusu ter podal nekaj praktičnih načinov molitve, ki nam pomagajo v času bolezni, slabosti in slabega počutja. 

duhovnost vzgoja

Radijska kateheza

Molimo lahko tudi v bolezni in slabem počutju

Tokratni gost, salezijanec g. Franc Šenk, je spregovoril o tem, kakšna naj bo molitev z bolnikom ali z umirajočim. Ovrednotil je tudi pomen darovanja trpljenja trpečemu Kristusu ter podal nekaj praktičnih načinov molitve, ki nam pomagajo v času bolezni, slabosti in slabega počutja. 

VEČ ...|16. 3. 2024
Molimo lahko tudi v bolezni in slabem počutju

Tokratni gost, salezijanec g. Franc Šenk, je spregovoril o tem, kakšna naj bo molitev z bolnikom ali z umirajočim. Ovrednotil je tudi pomen darovanja trpljenja trpečemu Kristusu ter podal nekaj praktičnih načinov molitve, ki nam pomagajo v času bolezni, slabosti in slabega počutja. 

Meta Potočnik

duhovnost vzgoja

Radijska kateheza

VEČ ...|9. 3. 2024
Naši očetje v veri - Ciril jeruzalemski

V trinajsti krstni katehezi Ciril Jeruzalemski razmišlja o RESNIČNOSTI KRIŽANJA. Z nami je bil Benjamin Bevc, ki vas vabi, da skupaj z besedilom odrinete na globok premislek o velikonočnih skrivnostih. 

Naši očetje v veri - Ciril jeruzalemski

V trinajsti krstni katehezi Ciril Jeruzalemski razmišlja o RESNIČNOSTI KRIŽANJA. Z nami je bil Benjamin Bevc, ki vas vabi, da skupaj z besedilom odrinete na globok premislek o velikonočnih skrivnostih. 

duhovnost

Radijska kateheza

Naši očetje v veri - Ciril jeruzalemski

V trinajsti krstni katehezi Ciril Jeruzalemski razmišlja o RESNIČNOSTI KRIŽANJA. Z nami je bil Benjamin Bevc, ki vas vabi, da skupaj z besedilom odrinete na globok premislek o velikonočnih skrivnostih. 

VEČ ...|9. 3. 2024
Naši očetje v veri - Ciril jeruzalemski

V trinajsti krstni katehezi Ciril Jeruzalemski razmišlja o RESNIČNOSTI KRIŽANJA. Z nami je bil Benjamin Bevc, ki vas vabi, da skupaj z besedilom odrinete na globok premislek o velikonočnih skrivnostih. 

Mateja Subotičanec

duhovnost

Radijska kateheza

VEČ ...|17. 2. 2024
Bolniški duhovnik je že več let gost na Zdravstveni šoli Ljubljana

Vsebina kateheze se zgleduje po Desetih zapovedih in prinaša deset pomembnih dogodkov tega meseca.
Bolniški duhovnik Miro Šlibar je med drugim povedal, kako poteka njegov obisk na Zdravstveni šoli v Ljubljani pri pouku etike in
nekaj več o letošnjem romanju bolnikov in invalidov v Lurd.

Bolniški duhovnik je že več let gost na Zdravstveni šoli Ljubljana

Vsebina kateheze se zgleduje po Desetih zapovedih in prinaša deset pomembnih dogodkov tega meseca.
Bolniški duhovnik Miro Šlibar je med drugim povedal, kako poteka njegov obisk na Zdravstveni šoli v Ljubljani pri pouku etike in
nekaj več o letošnjem romanju bolnikov in invalidov v Lurd.

duhovnost vzgoja Svetovni dan bolnikov romanje v Lurd zdravstvena šola

Radijska kateheza

Bolniški duhovnik je že več let gost na Zdravstveni šoli Ljubljana

Vsebina kateheze se zgleduje po Desetih zapovedih in prinaša deset pomembnih dogodkov tega meseca.
Bolniški duhovnik Miro Šlibar je med drugim povedal, kako poteka njegov obisk na Zdravstveni šoli v Ljubljani pri pouku etike in
nekaj več o letošnjem romanju bolnikov in invalidov v Lurd.

VEČ ...|17. 2. 2024
Bolniški duhovnik je že več let gost na Zdravstveni šoli Ljubljana

Vsebina kateheze se zgleduje po Desetih zapovedih in prinaša deset pomembnih dogodkov tega meseca.
Bolniški duhovnik Miro Šlibar je med drugim povedal, kako poteka njegov obisk na Zdravstveni šoli v Ljubljani pri pouku etike in
nekaj več o letošnjem romanju bolnikov in invalidov v Lurd.

Meta Potočnik

duhovnost vzgoja Svetovni dan bolnikov romanje v Lurd zdravstvena šola

Radijska kateheza

VEČ ...|10. 2. 2024
Br. Miran Špelič OFM: Naši očetje v veri

Spoznali smo sv. Gregorja iz Nareka. Bil je rojen okoli leta 950 v takratni Armeniji. Kmalu bo prejel naziv cerkvenega učitelja. Odločitev je sprejela Kongregacija za zadeve svetnikov, v soboto pa jo je potrdil tudi papež Frančišek

Br. Miran Špelič OFM: Naši očetje v veri

Spoznali smo sv. Gregorja iz Nareka. Bil je rojen okoli leta 950 v takratni Armeniji. Kmalu bo prejel naziv cerkvenega učitelja. Odločitev je sprejela Kongregacija za zadeve svetnikov, v soboto pa jo je potrdil tudi papež Frančišek

duhovnost spomin

Radijska kateheza

Br. Miran Špelič OFM: Naši očetje v veri

Spoznali smo sv. Gregorja iz Nareka. Bil je rojen okoli leta 950 v takratni Armeniji. Kmalu bo prejel naziv cerkvenega učitelja. Odločitev je sprejela Kongregacija za zadeve svetnikov, v soboto pa jo je potrdil tudi papež Frančišek

VEČ ...|10. 2. 2024
Br. Miran Špelič OFM: Naši očetje v veri

Spoznali smo sv. Gregorja iz Nareka. Bil je rojen okoli leta 950 v takratni Armeniji. Kmalu bo prejel naziv cerkvenega učitelja. Odločitev je sprejela Kongregacija za zadeve svetnikov, v soboto pa jo je potrdil tudi papež Frančišek

Mateja Subotičanec

duhovnost spomin

Radijska kateheza

Oddaja je namenjena vsem, ki bi radi poglobili svoje versko znanje. V sodelovanju z različnimi strokovnjaki iz teoloških znanosti, lahko poslušalci pridobijo znanja iz zgodovine verstev, družinskih tematik, občestva in novih katehetskih praks. V oddajah je mogoče tudi sodelovati z vprašanji in jih tako aktivno sooblikovati.

Mateja Subotičanec

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|23. 5. 2024
Zeleni prehod in izzivi slovenskega kmetijstva

Pred evropskimi volitvami smo gostili predsednico parlamentarnega odbora za kmetijstvo dr. Vido Čadonič Špelič in nekdanjega ministra za infrastrukturo ter poslanca državnega zbora Jerneja Vrtovca. Spregovorila sta o izzivih slovenskega kmetijstva ter zelenega prehoda.

Zeleni prehod in izzivi slovenskega kmetijstva

Pred evropskimi volitvami smo gostili predsednico parlamentarnega odbora za kmetijstvo dr. Vido Čadonič Špelič in nekdanjega ministra za infrastrukturo ter poslanca državnega zbora Jerneja Vrtovca. Spregovorila sta o izzivih slovenskega kmetijstva ter zelenega prehoda.

Radio Ognjišče

svetovanje

Doživetja narave

VEČ ...|17. 5. 2024
Rastline iz Svetega pisma na ogled v botaničnem vrtu

Tokratna oddaja je bila obarvana botanično. Najprej smo se posvetili kraljici gora – alpski možini. O rezultatih genetskih analiz te rože je spregovoril vodja Botaničnega vrta v Ljubljani dr. Jože Bavcon, ki je predstavil tudi sodelovanje vrta pri zanimivi razstavi o simboliki rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah. Več o razstavi sta povedali kustosinja dr. Dijana Pita da Costa in direktorica muzeja  krščanstva Nataša Polajnar Frelih.

Rastline iz Svetega pisma na ogled v botaničnem vrtu

Tokratna oddaja je bila obarvana botanično. Najprej smo se posvetili kraljici gora – alpski možini. O rezultatih genetskih analiz te rože je spregovoril vodja Botaničnega vrta v Ljubljani dr. Jože Bavcon, ki je predstavil tudi sodelovanje vrta pri zanimivi razstavi o simboliki rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah. Več o razstavi sta povedali kustosinja dr. Dijana Pita da Costa in direktorica muzeja  krščanstva Nataša Polajnar Frelih.

Blaž Lesnik

naravabotanikaalpska možinabotanični vrtrastline v Svetem pismumuzej krščanstva

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 5. 2024
Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o referendumih, stavki zdravnikov, sodnem svetu in maju kot mesecu ideologije

V tokratno oddajo smo povabili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. Z njima smo se pogovarjali o pomenu volitev, referendumih, sodnem svetu in volitvah vanj. V oddaji nismo mogli mimo napadov na ustavnega sodnika Klemena Jakliča, ustavili smo se tudi pri noveli zakona o zdravniški službi, pri stavki zdravnikov in še, kako si starorežimska politika prisvaja mesec maj kot mesec njihove ideologije... 

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o referendumih, stavki zdravnikov, sodnem svetu in maju kot mesecu ideologije

V tokratno oddajo smo povabili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. Z njima smo se pogovarjali o pomenu volitev, referendumih, sodnem svetu in volitvah vanj. V oddaji nismo mogli mimo napadov na ustavnega sodnika Klemena Jakliča, ustavili smo se tudi pri noveli zakona o zdravniški službi, pri stavki zdravnikov in še, kako si starorežimska politika prisvaja mesec maj kot mesec njihove ideologije... 

Alen Salihović

politika

Moja zgodba

VEČ ...|19. 5. 2024
Spominska slovesnost ob dnevu spomina na žrtve komunizma

V četrtek 16. maja ob 21. uri na predvečer lani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja je na Trgu republike potekala slovesnost, ki so jo pripravile štiri civilno družbene iniciative  Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev in Združeni ob lipi sprave. Posnetek lahko slišite v tokratni oddaji Moja zgodba.

Spominska slovesnost ob dnevu spomina na žrtve komunizma

V četrtek 16. maja ob 21. uri na predvečer lani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja je na Trgu republike potekala slovesnost, ki so jo pripravile štiri civilno družbene iniciative  Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev in Združeni ob lipi sprave. Posnetek lahko slišite v tokratni oddaji Moja zgodba.

Jože Bartolj

spominpolitikadan spomina na žrtve komunizmaMitja Ferenc

Pogovor o

VEČ ...|22. 5. 2024
V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenjesoočenjevolitve v Evropski parlament 2024

Zgodbe za otroke

VEČ ...|23. 5. 2024
Prigoda z morskim psom

Misijonar Andrej Majcen je bil poslan na okrevanje v zdravilišče na obali. Za las je ušel ostrim zobem morskega psa. Zgodba pa govori tudi o tem, kako spoštovan je bil med ljudmi, ki so videli sadove njegovega dela.

Prigoda z morskim psom

Misijonar Andrej Majcen je bil poslan na okrevanje v zdravilišče na obali. Za las je ušel ostrim zobem morskega psa. Zgodba pa govori tudi o tem, kako spoštovan je bil med ljudmi, ki so videli sadove njegovega dela.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024tvoj talent šejebarbara kastelecandrej majcen

Via positiva

VEČ ...|23. 5. 2024
Zakaj jaz? Odločila sem se živeti, ne samo preživeti.

V maju je svetovni dan multiple skleroze. Osveščati drugače o bolezni je namen plesno gledališke multimedijske predstave Zakaj jaz? Tadeja Polanšček je fizioterapevtka, plesalka in bolnica z multiplo sklerozo, žena in mama, tudi fizioterapevtka. Katja Vidmar je s plesalci v multimedijski predstavi odplesala (njeno) življenje s to boleznijo. Predstava z dobrodelno noto pomaga osebam z multiplo sklerozo v kraju prireditve. V oddaji je bila sogovornica tudi Renata Žohar, predsednica Društva Spoznajmo multiplo sklerozo

Zakaj jaz? Odločila sem se živeti, ne samo preživeti.

V maju je svetovni dan multiple skleroze. Osveščati drugače o bolezni je namen plesno gledališke multimedijske predstave Zakaj jaz? Tadeja Polanšček je fizioterapevtka, plesalka in bolnica z multiplo sklerozo, žena in mama, tudi fizioterapevtka. Katja Vidmar je s plesalci v multimedijski predstavi odplesala (njeno) življenje s to boleznijo. Predstava z dobrodelno noto pomaga osebam z multiplo sklerozo v kraju prireditve. V oddaji je bila sogovornica tudi Renata Žohar, predsednica Društva Spoznajmo multiplo sklerozo

Nataša Ličen

družbapogovorodnosizdravstvoglasba

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|23. 5. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 23. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 23. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 5. 2024
Kreativna delavnica in literarni večer v Tinjah

V Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem jutri popoldne pripravljajo kreativno delavnico pisanja poezije. Udeleženci bodo z voditeljem pisateljem, pesnikom in literarnim zgodovinarjem Petrom Svetino najprej brali izbrane pesmi, se o njih pogovarjali in jim poskusili priti v razumevanju čim bliže. Sledilo bo pisanje pesmi. Seznanili se bodo z rimano štirivrstičnico, s pesmijo v svobodnem verzu in na koncu še s sonetom. Zvečer pa bo Tinjah prireditev Literatura na vrtu. Glasbeno–literarni projekt dueta Andrej Ofak, kitara in Borut Mori, akordeon bo svojevrstna kombinacija vrhunske glasbene umetnosti in slovenskega jezika. Besedila Josipa Jurčiča in Ivana Tavčarja, Kozlovsko sodbo v Višnji Gori, Lepo Vido in Rokovnjače ter Visoško kroniko, bo namreč interpretiral Ivan Lotrič.

Kreativna delavnica in literarni večer v Tinjah

V Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem jutri popoldne pripravljajo kreativno delavnico pisanja poezije. Udeleženci bodo z voditeljem pisateljem, pesnikom in literarnim zgodovinarjem Petrom Svetino najprej brali izbrane pesmi, se o njih pogovarjali in jim poskusili priti v razumevanju čim bliže. Sledilo bo pisanje pesmi. Seznanili se bodo z rimano štirivrstičnico, s pesmijo v svobodnem verzu in na koncu še s sonetom. Zvečer pa bo Tinjah prireditev Literatura na vrtu. Glasbeno–literarni projekt dueta Andrej Ofak, kitara in Borut Mori, akordeon bo svojevrstna kombinacija vrhunske glasbene umetnosti in slovenskega jezika. Besedila Josipa Jurčiča in Ivana Tavčarja, Kozlovsko sodbo v Višnji Gori, Lepo Vido in Rokovnjače ter Visoško kroniko, bo namreč interpretiral Ivan Lotrič.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 5. 2024
 Dr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar o posvetu na gradu Turn

V petek, 24. maja od 9.h naprej bo v spominski sobi na Gradu Turn v Preddvoru, simpozij pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem. Sodelujoči bodo govorili o Lovru Pintarju, Josipu Lavtižarju, Franu Lakmayerju, Francu Kimovcu, Matevžu Ravnikarju in Matiju Nagliču. Z nami sta bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

 Dr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar o posvetu na gradu Turn

V petek, 24. maja od 9.h naprej bo v spominski sobi na Gradu Turn v Preddvoru, simpozij pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem. Sodelujoči bodo govorili o Lovru Pintarju, Josipu Lavtižarju, Franu Lakmayerju, Francu Kimovcu, Matevžu Ravnikarju in Matiju Nagliču. Z nami sta bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaJosip LavtižarFran LakmayerFranc KimovecMatevž RavnikarMatija NagličMira Delavec TouhamiFranc Križnar.