Razkrili smo imena tistih, ki se bodo 21. maja predstavili na odru festivala Ritem srca! Tam bodo Utrip kraljestva, I AM!, Nova Mana, Matej Šoklič, Tiana, Antonio Tkalec, Neža in Damjan Pančur, Primož Križaj in Neža Bizalj.
V drugem delu oddaje pa smo povabili na glasbeno duhovni večer, ki ga v četrtek, 20. marca, na Rakovniku pripravlja družina Bukovec. Prisluhnili smo odlomkom pogovora, ki ga je ob tej priložnosti z zakoncema posnel Marjan Bunič.
V oddaji smo slišali:
Razkrili smo imena tistih, ki se bodo 21. maja predstavili na odru festivala Ritem srca! Tam bodo Utrip kraljestva, I AM!, Nova Mana, Matej Šoklič, Tiana, Antonio Tkalec, Neža in Damjan Pančur, Primož Križaj in Neža Bizalj.
V drugem delu oddaje pa smo povabili na glasbeno duhovni večer, ki ga v četrtek, 20. marca, na Rakovniku pripravlja družina Bukovec. Prisluhnili smo odlomkom pogovora, ki ga je ob tej priložnosti z zakoncema posnel Marjan Bunič.
V oddaji smo slišali:
Razkrili smo imena tistih, ki se bodo 21. maja predstavili na odru festivala Ritem srca! Tam bodo Utrip kraljestva, I AM!, Nova Mana, Matej Šoklič, Tiana, Antonio Tkalec, Neža in Damjan Pančur, Primož Križaj in Neža Bizalj.
V drugem delu oddaje pa smo povabili na glasbeno duhovni večer, ki ga v četrtek, 20. marca, na Rakovniku pripravlja družina Bukovec. Prisluhnili smo odlomkom pogovora, ki ga je ob tej priložnosti z zakoncema posnel Marjan Bunič.
V oddaji smo slišali:
Ritem srca
Predstavili smo drugi del glasbene trilogije kanadskega glasbenika Dana Bremnesa, ki nosi naslov The Villain. Ta se po prvem delu, ki je nosil naslov The Hero, tokrat osredotoča na človeško temnejšo, manj popolno plat ... ki pa nas, kot avtor ugotavlja v pesmi Human, dela ljudi.
Slišali smo:
Ritem srca
Predstavili smo drugi del glasbene trilogije kanadskega glasbenika Dana Bremnesa, ki nosi naslov The Villain. Ta se po prvem delu, ki je nosil naslov The Hero, tokrat osredotoča na človeško temnejšo, manj popolno plat ... ki pa nas, kot avtor ugotavlja v pesmi Human, dela ljudi.
Slišali smo:
Ritem srca
Povabili smo na AntonFest, ki ga na Štangi pri Litiji to soboto pripravlja Janez Ferlež. Ob njem bo nastopilo kar nekaj gostov, dogodek pa bo zaznamoval tudi blagoslov glasbenega studia ... Ob njem bodo na oder stopili Antonio Tkalec, skupina Dominik, Matej Šoklič, Neža in Damjan Pančur in Tiana. Več o dogodku pa nam je v zaupal organizator sam. Z njim se je pogovarjal Marjan Bunič.
V oddaji smo slišali:
Ritem srca
Povabili smo na AntonFest, ki ga na Štangi pri Litiji to soboto pripravlja Janez Ferlež. Ob njem bo nastopilo kar nekaj gostov, dogodek pa bo zaznamoval tudi blagoslov glasbenega studia ... Ob njem bodo na oder stopili Antonio Tkalec, skupina Dominik, Matej Šoklič, Neža in Damjan Pančur in Tiana. Več o dogodku pa nam je v zaupal organizator sam. Z njim se je pogovarjal Marjan Bunič.
V oddaji smo slišali:
Ritem srca
Povabili smo na Skavtfest 2025 in na AntonFest, slišali pa tudi nekaj novosti pretekli tednov.
Ritem srca
Povabili smo na Skavtfest 2025 in na AntonFest, slišali pa tudi nekaj novosti pretekli tednov.
Ritem srca
Maša Leskovar in Tinkara Čerin sta nam zaupali kako so potekali priprave in snemanje novega albuma skupnosti Emanuel K Bogu ozrite se. Gre za projekt, ki je nastal na podlagi pobude mladih, ki so pri njem tudi imeli vodilno vlogo. Povabili pa smo tudi na predstavitvene koncerte, ki jih pripravljajo na Rakovniku, v Celju in Dornberku.
V oddaji smo slišali:
Ritem srca
Maša Leskovar in Tinkara Čerin sta nam zaupali kako so potekali priprave in snemanje novega albuma skupnosti Emanuel K Bogu ozrite se. Gre za projekt, ki je nastal na podlagi pobude mladih, ki so pri njem tudi imeli vodilno vlogo. Povabili pa smo tudi na predstavitvene koncerte, ki jih pripravljajo na Rakovniku, v Celju in Dornberku.
V oddaji smo slišali:
Ritem srca
Josh Garrels je 45-letni ameriški kantavtor, skladatelj in producent iz South Benda v Indiani. Njegovo glasbo bi žanrsko lahko opisali kot tradicionalni folk s primesjo drugih zvrsti, vsebinsko pa se kot avtor osredotoča na krščanske tematike, katerih pa se loteva z nekonvencionalnih zornih kotov in globoke osebne refleksije.
V oddaji smo slišali:
Ritem srca
Josh Garrels je 45-letni ameriški kantavtor, skladatelj in producent iz South Benda v Indiani. Njegovo glasbo bi žanrsko lahko opisali kot tradicionalni folk s primesjo drugih zvrsti, vsebinsko pa se kot avtor osredotoča na krščanske tematike, katerih pa se loteva z nekonvencionalnih zornih kotov in globoke osebne refleksije.
V oddaji smo slišali:
Ritem srca
Z nami je bil tokrat Antonio Tkalec, ki je povabil na poseben koncert, katerega pripravlja skupaj z Janezom Ferležem. Drug del oddaje pa smo namenili škotskemu kantavtorju Stephu Macleodu, ki je spoznal vso bedo navidezne svobode, hedonizma, odvisnosti in končno ulice, zdaj pa z glasbo poje slavo Gospodu in pričuje o Njegovih delih.
V oddaji smo slišali:
Ritem srca
Z nami je bil tokrat Antonio Tkalec, ki je povabil na poseben koncert, katerega pripravlja skupaj z Janezom Ferležem. Drug del oddaje pa smo namenili škotskemu kantavtorju Stephu Macleodu, ki je spoznal vso bedo navidezne svobode, hedonizma, odvisnosti in končno ulice, zdaj pa z glasbo poje slavo Gospodu in pričuje o Njegovih delih.
V oddaji smo slišali:
Ritem srca
Ustavili smo se pri novem albumu 41-letnega pevca in avtorja sodobne krščanske glasbe iz San Diega v ZDA Phila Wickhama.
V oddaji smo slišali:
Ritem srca
Ustavili smo se pri novem albumu 41-letnega pevca in avtorja sodobne krščanske glasbe iz San Diega v ZDA Phila Wickhama.
V oddaji smo slišali:
Ritem srca
Povabili smo na letošnjo Stično mladih ter se z glasbo odpravili na Hrvaško in prisluhnili tamkajšnjemu t. i. mlademu valu. Torej izvajalcem, ki na hrvaško sceno krščanske glasbe prinašajo nov zagon, nove pristope in nov veter.
V oddaji smo slišali:
Ritem srca
Povabili smo na letošnjo Stično mladih ter se z glasbo odpravili na Hrvaško in prisluhnili tamkajšnjemu t. i. mlademu valu. Torej izvajalcem, ki na hrvaško sceno krščanske glasbe prinašajo nov zagon, nove pristope in nov veter.
V oddaji smo slišali:

Slovencem po svetu in domovini
Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.
Pogovor o
V oddaji Pogovor o smo predstavili pokojninsko reformo. Predlog je septembra sprejel državni zbor, podporo mu je odrekel le en poslanec, nekaj se jih je vzdržalo. Nasprotniki, zbrani okoli takoimenovane Delavske koalicije, zbirajo referendumske podpise. Zakon nam je predstavil eden najboljših poznavalcev področja, ki je doslej sodeloval v mnogih pogajanjih, direktor pokojninske blagajne Marijan Papež.
Komentar tedna
Za mnoge so prvi novembrski dnevi mučni. Tekati od pokopališča do pokopališča. Krasiti grobove in prižigati sveče. Včasih celo tekmovati v tem. »Upira se mi vse to,« mi je svoje občutje strnil mlad fant. Popolnoma ga razumem in mislim, da bi na njegovem mestu tudi jaz podobno mislil. Kako tesnobo je za človeka brez vere hiteti od groba do groba! Prav v času, ko nas tudi narava spominja na minljivost, ko so dnevi vse krajši in je teme vse več, prihaja k nam odrešenjsko sporočilo. Zato so za res vernega človeka ti dnevi polni spominov, opominov, upanja in molitve.
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.
Globine
Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.
Sol in luč
Vsakdo se na svoj način odzove na smrt bližnje osebe, vsakega na svojevrsten način pretrese. Naša pretresenost vključuje širok nabor čustev, fizičnih odzivov in vedenjskih sprememb. Prepletajo se čustva, kot so žalost, jeza, strah, krivda, sram, upanje, obup, tesnoba in osamljenost. Pomembno je, da si jih upamo priznati, jih sprejeti, izraziti ter deliti z drugimi. To je odlomek iz knjige, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor, p. Ivan Platovnjak, iz izkušenj nagovori temo žalovanja, ki pa je še vedno tabu. Knjiga Preobrazba bolečine je izšla pri založbi Dravlje.
Pevci zapojte, godci zagodte
V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Prijatelji Radia Ognjišče
V oddaji ste slišali predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo, ki smo ga z agencijo Palma pripravili v dneh od 19. do 21. decembra. Slišali ste še nekaj koristnih informacij. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali posnetek pridige, ki jo je imel škof Matjaž na Brezjah 7. oktobra, na dan rožnega venca.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.