V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali Etnološko društvo Markovci, orače iz haloške vasi Strajna, Ponikovske in Zagoriške mačkare, škoromate iz Brkinov in pustjé iz Grgarskih Raven.
V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali Etnološko društvo Markovci, orače iz haloške vasi Strajna, Ponikovske in Zagoriške mačkare, škoromate iz Brkinov in pustjé iz Grgarskih Raven.
V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali Etnološko društvo Markovci, orače iz haloške vasi Strajna, Ponikovske in Zagoriške mačkare, škoromate iz Brkinov in pustjé iz Grgarskih Raven.
Pevci zapojte, godci zagodte
Angelca Čarni, Anica Živko, Danica Kaučič, Anica Potočnik in Jože Rajšp se družijo v pevski skupini Kulturno umetniško društvo Vrelec. Prihajajo iz Benedikta. Skupino, njihovo delovanje, način petja in vsebino raznolik pesemski repertoar smo predstavili v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Angelca Čarni, Anica Živko, Danica Kaučič, Anica Potočnik in Jože Rajšp se družijo v pevski skupini Kulturno umetniško društvo Vrelec. Prihajajo iz Benedikta. Skupino, njihovo delovanje, način petja in vsebino raznolik pesemski repertoar smo predstavili v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Ljubezen in napevi o ljubezni so se oglašali na večeru »Oj, ta lübezen«, 31. januarja v Beltincih. Odlomke s prireditve, ki je potekala pod okriljem KUD Beltinci in na kateri so nastopili pevska skupina Irmice, duo Béročka, Gančki pevci, Tamburaši KUD Beltinci in Folklorna skupina KUD Beltinci, ste poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Ljubezen in napevi o ljubezni so se oglašali na večeru »Oj, ta lübezen«, 31. januarja v Beltincih. Odlomke s prireditve, ki je potekala pod okriljem KUD Beltinci in na kateri so nastopili pevska skupina Irmice, duo Béročka, Gančki pevci, Tamburaši KUD Beltinci in Folklorna skupina KUD Beltinci, ste poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Z naménom ohranjanja, oživljanja in predstavljanja kulturnega izročila domačega kraja in bližnje okolice so Lancovljani leta 1983 ustanovili Folklorno društvo Lancova vas. Vanj so povabili vse, ki so želeli plesati, peti in igrati. Danes v Folklornem društvu Lancova vas, ki združuje okoli 170 članov, deluje skupina muzikantov, dve skupini pevk, dve odrasli folklorni skupini, otroška folklorna skupina in skupina korantov.
Nas pa so sredi januarja povabili na 13. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Odlomke s prireditve ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Z naménom ohranjanja, oživljanja in predstavljanja kulturnega izročila domačega kraja in bližnje okolice so Lancovljani leta 1983 ustanovili Folklorno društvo Lancova vas. Vanj so povabili vse, ki so želeli plesati, peti in igrati. Danes v Folklornem društvu Lancova vas, ki združuje okoli 170 članov, deluje skupina muzikantov, dve skupini pevk, dve odrasli folklorni skupini, otroška folklorna skupina in skupina korantov.
Nas pa so sredi januarja povabili na 13. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Odlomke s prireditve ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
V katoliški cerkvi 2. februarja obeležujemo praznik Jezusovega darovanja v têmplju, ki ga obhajamo 40 dni po božiču. V ljudski pobožnosti svečnica predstavlja zadnji spomin na Jezusovo otroštvo, sklèp božične dobe, ko se pospravijo jaslice in nehajo peti božične pesmi. Praznik smo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte obeležili s svečniškim kolednicami.
Pevci zapojte, godci zagodte
V katoliški cerkvi 2. februarja obeležujemo praznik Jezusovega darovanja v têmplju, ki ga obhajamo 40 dni po božiču. V ljudski pobožnosti svečnica predstavlja zadnji spomin na Jezusovo otroštvo, sklèp božične dobe, ko se pospravijo jaslice in nehajo peti božične pesmi. Praznik smo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte obeležili s svečniškim kolednicami.
Pevci zapojte, godci zagodte
Fantje Ljubljančani, ljudske pevke Žejno s Čateža ob Savi in sestre Kopinske iz Cirkulan so lani praznovali okrogle jubileje. S krajšimi odlomki smo se v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, spomnili njihovih praznovanj.
Pevci zapojte, godci zagodte
Fantje Ljubljančani, ljudske pevke Žejno s Čateža ob Savi in sestre Kopinske iz Cirkulan so lani praznovali okrogle jubileje. S krajšimi odlomki smo se v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, spomnili njihovih praznovanj.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pevska skupina Cintare iz Ljubljane, Kranjski furmani s Primskovega in Pevci iz Tuhinjske doline so lani praznovali okrogle jubileje. S krajšimi odlomki smo se v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, spomnili njihovih praznovanj.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pevska skupina Cintare iz Ljubljane, Kranjski furmani s Primskovega in Pevci iz Tuhinjske doline so lani praznovali okrogle jubileje. S krajšimi odlomki smo se v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, spomnili njihovih praznovanj.
Pevci zapojte, godci zagodte
V okviru kulturnega društva Grádin deluje pevska skupina Kantadore. Danes jo sestavljajo štirje pevci, nekdaj pa jih je bilo več. Tri desetletja pojejo skupaj in negujejo pevsko tradicijo v istrskem dvoglasju; na debelo in na tenko.
Istrsko skupino Kantadore smo gostili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
V okviru kulturnega društva Grádin deluje pevska skupina Kantadore. Danes jo sestavljajo štirje pevci, nekdaj pa jih je bilo več. Tri desetletja pojejo skupaj in negujejo pevsko tradicijo v istrskem dvoglasju; na debelo in na tenko.
Istrsko skupino Kantadore smo gostili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
Pogovor o
Slovenska politika je že desetletja zaznamovana z globokimi razdori, sprtost ni zgolj površinska, temveč ima globoke zgodovinske pa tudi ideološke korenine. V oddaji ste lahko slišali, kako na to temo razmišljajo Nande Korpnik, Majda Potrata, Nevenka Črešnar Pergar in dr. Tomaž Erzár.
Duhovna misel
Neki človek je ukradel hlod. Prijeli so ga in kralj je razsodil, da ga obesijo. Ko so ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Naš pogled
Manca Hribar se v svojem komentaru tokrat spominja kopice raznolikih porok, ki jih je v svojem življenju doživela. In prav nedavna poroka jo je vrnila v preteklost, v čase rosne mladosti, ki jih je preživela v objemu lokalne župnijske skupnosti …
Spoznanje več, predsodek manj
Z dr. Žigom Turkom smo se pogovarjali o zapletu med Zelenskim in Trumpom in njegovih posledicah, o vladi in napovedani interpelaciji, o pojavljanju novih političnih strank in pomanjkanju komunikacije in vizije o prihodnosti države.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. marec 2025 ob 05-ih
Pevci zapojte, godci zagodte
V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali Etnološko društvo Markovci, orače iz haloške vasi Strajna, Ponikovske in Zagoriške mačkare, škoromate iz Brkinov in pustjé iz Grgarskih Raven.
Prijatelji Radia Ognjišče
Predstavili smo romanje v Lurd, ki smo ga pripravili od 8. do 9. februarja 2025 pod duhovnim vodstvom nadškofa Zoreta.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
V slovaški prestolnici Bratislava so v soboto, 1. marca 2025, z vodenim ogledom avtorja odprli razstavo Ecce Homo koroškega Slovenca Valentina Omana. V galeriji Danubiana na obali Donave bo do 21. aprila 2025 na ogled doslej najobsežnejša retrospektiva - 140 del, ki so prerez 60-letnega ustvarjanja slikarja, ki letos z nizom razstav v Avstriji, Sloveniji in na Slovaškem obeležuje 90-letnico življenja. Omanov opus sega od minljivosti in transcendence do fragmentarne lepote človeškega obstoja. Ob njegovi značilni seriji Ecce Homo so prikazana tudi dela, ki reflektirajo vojne strahote v povezavi z Ukrajino in Bližnjim vzhodom. Skupinski vodeni ogled razstave sta za kolege veleposlanike organizirala veleposlanik Slovenije dr. Stanislav Raščan in Avstrije dr. Johannes Wimmer. Slovenci iz društva Slo Slo pa so si razstavo skupaj s predsednikom društva Borutom Meršakom prav tako ogledali z vodenjem avtorja Valentina Omana.