Pretekli Gala koncerti

Petkov večer nas je povezoval preko radia, preko telefonov in preko glasbe z naših preteklih Gala koncertov. 

Marjan Bunič

3. 11. 2023
Pretekli Gala koncerti

Petkov večer nas je povezoval preko radia, preko telefonov in preko glasbe z naših preteklih Gala koncertov. 

Marjan Bunič

VEČ ...|3. 11. 2023
Pretekli Gala koncerti

Petkov večer nas je povezoval preko radia, preko telefonov in preko glasbe z naših preteklih Gala koncertov. 

Marjan Bunič

Petkov večer

VEČ ...|1. 3. 2024
Nana Milčinski in skupina Booom!

Ob obletnici smrti satirika, mladinskega pisatelja, igralca, režiserja, humorista, pesnika in šansonjerja Franeta Milčinskega Ježka, smo se spomnili enega preteklih Petkovih večerov, v katerem smo gostili njegovo vnukinjo Nano Milčinski, ki je prepevala njegove pesmi in obujala spomine na dedka. V drugem delu oddaje pa smo gostili Matevža, Patrika in Luko iz skupine Booom!, ki je pred kratkim na festivalu v San Marinu zasedla peto mesto.

Nana Milčinski in skupina Booom!

Ob obletnici smrti satirika, mladinskega pisatelja, igralca, režiserja, humorista, pesnika in šansonjerja Franeta Milčinskega Ježka, smo se spomnili enega preteklih Petkovih večerov, v katerem smo gostili njegovo vnukinjo Nano Milčinski, ki je prepevala njegove pesmi in obujala spomine na dedka. V drugem delu oddaje pa smo gostili Matevža, Patrika in Luko iz skupine Booom!, ki je pred kratkim na festivalu v San Marinu zasedla peto mesto.

glasba pogovor spomin

Petkov večer

Nana Milčinski in skupina Booom!

Ob obletnici smrti satirika, mladinskega pisatelja, igralca, režiserja, humorista, pesnika in šansonjerja Franeta Milčinskega Ježka, smo se spomnili enega preteklih Petkovih večerov, v katerem smo gostili njegovo vnukinjo Nano Milčinski, ki je prepevala njegove pesmi in obujala spomine na dedka. V drugem delu oddaje pa smo gostili Matevža, Patrika in Luko iz skupine Booom!, ki je pred kratkim na festivalu v San Marinu zasedla peto mesto.

VEČ ...|1. 3. 2024
Nana Milčinski in skupina Booom!

Ob obletnici smrti satirika, mladinskega pisatelja, igralca, režiserja, humorista, pesnika in šansonjerja Franeta Milčinskega Ježka, smo se spomnili enega preteklih Petkovih večerov, v katerem smo gostili njegovo vnukinjo Nano Milčinski, ki je prepevala njegove pesmi in obujala spomine na dedka. V drugem delu oddaje pa smo gostili Matevža, Patrika in Luko iz skupine Booom!, ki je pred kratkim na festivalu v San Marinu zasedla peto mesto.

Marjan Bunič

glasba pogovor spomin

Petkov večer

VEČ ...|23. 2. 2024
Glasbene novičke in klepet s poslušalci

Oddaja Petkov večer je poskrbela za prijetno glasbo, za nekaj zanimivih novičk ter za sproščen klepet s poslušalci.

Glasbene novičke in klepet s poslušalci

Oddaja Petkov večer je poskrbela za prijetno glasbo, za nekaj zanimivih novičk ter za sproščen klepet s poslušalci.

glasba pogovor glasbene novice

Petkov večer

Glasbene novičke in klepet s poslušalci

Oddaja Petkov večer je poskrbela za prijetno glasbo, za nekaj zanimivih novičk ter za sproščen klepet s poslušalci.

VEČ ...|23. 2. 2024
Glasbene novičke in klepet s poslušalci

Oddaja Petkov večer je poskrbela za prijetno glasbo, za nekaj zanimivih novičk ter za sproščen klepet s poslušalci.

Marjan Bunič

glasba pogovor glasbene novice

Petkov večer

VEČ ...|16. 2. 2024
Gregor Ravnik in Peter Vode

V oddaji ste slišali, kaj je novega v pop glasbi. Gregor Ravnik, ki obvladuje tako klasične kot festivalske in pop odre, je izdal svoj prvi album. Mladi pevec Peter Vode pa je predstavil svojo novo pesem, ki jo je posnel v Hollywoodu, ter razložil, kako svoje pesmi povezuje z akrilnimi slikami, ki jih slika. 

Gregor Ravnik in Peter Vode

V oddaji ste slišali, kaj je novega v pop glasbi. Gregor Ravnik, ki obvladuje tako klasične kot festivalske in pop odre, je izdal svoj prvi album. Mladi pevec Peter Vode pa je predstavil svojo novo pesem, ki jo je posnel v Hollywoodu, ter razložil, kako svoje pesmi povezuje z akrilnimi slikami, ki jih slika. 

glasba

Petkov večer

Gregor Ravnik in Peter Vode

V oddaji ste slišali, kaj je novega v pop glasbi. Gregor Ravnik, ki obvladuje tako klasične kot festivalske in pop odre, je izdal svoj prvi album. Mladi pevec Peter Vode pa je predstavil svojo novo pesem, ki jo je posnel v Hollywoodu, ter razložil, kako svoje pesmi povezuje z akrilnimi slikami, ki jih slika. 

VEČ ...|16. 2. 2024
Gregor Ravnik in Peter Vode

V oddaji ste slišali, kaj je novega v pop glasbi. Gregor Ravnik, ki obvladuje tako klasične kot festivalske in pop odre, je izdal svoj prvi album. Mladi pevec Peter Vode pa je predstavil svojo novo pesem, ki jo je posnel v Hollywoodu, ter razložil, kako svoje pesmi povezuje z akrilnimi slikami, ki jih slika. 

Marjan Bunič

glasba

Petkov večer

VEČ ...|9. 2. 2024
Na obisku pri slovenskih znanstvenicah in znanstvenikih v Ženevi in Cernu

V Petkovem večeru smo se odpravili v Švico, spoznali Ženevo in Cern. Tam deluje veliko slovenskih znanstvenikov in znanstvenic, dve so spoznali tudi dijakinje in dijaki Gimnazije Franceta Prešerna iz Kranja. V Cernu so bili  januarja letos. 

Na obisku pri slovenskih znanstvenicah in znanstvenikih v Ženevi in Cernu

V Petkovem večeru smo se odpravili v Švico, spoznali Ženevo in Cern. Tam deluje veliko slovenskih znanstvenikov in znanstvenic, dve so spoznali tudi dijakinje in dijaki Gimnazije Franceta Prešerna iz Kranja. V Cernu so bili  januarja letos. 

mladi pogovor

Petkov večer

Na obisku pri slovenskih znanstvenicah in znanstvenikih v Ženevi in Cernu

V Petkovem večeru smo se odpravili v Švico, spoznali Ženevo in Cern. Tam deluje veliko slovenskih znanstvenikov in znanstvenic, dve so spoznali tudi dijakinje in dijaki Gimnazije Franceta Prešerna iz Kranja. V Cernu so bili  januarja letos. 

VEČ ...|9. 2. 2024
Na obisku pri slovenskih znanstvenicah in znanstvenikih v Ženevi in Cernu

V Petkovem večeru smo se odpravili v Švico, spoznali Ženevo in Cern. Tam deluje veliko slovenskih znanstvenikov in znanstvenic, dve so spoznali tudi dijakinje in dijaki Gimnazije Franceta Prešerna iz Kranja. V Cernu so bili  januarja letos. 

Mateja Feltrin Novljan

mladi pogovor

Petkov večer

VEČ ...|2. 2. 2024
Dobitnica nagrade Prešernovega sklada Nuška Drašček

Glasba je bila tema tokratne oddaje. Dotaknili smo se opere, samospeva, vokalno-instrumentalnih del, šansona, jazza, slovenske ljudske pesmi, popa, gospela in muzikala. Pa vendar imeli le eno sogovornico. Z nami je bila ena najvidnejših slovenskih pevk, letošnja dobitnica nagrade Prešernovega sklada Nuška Drašček.

Dobitnica nagrade Prešernovega sklada Nuška Drašček

Glasba je bila tema tokratne oddaje. Dotaknili smo se opere, samospeva, vokalno-instrumentalnih del, šansona, jazza, slovenske ljudske pesmi, popa, gospela in muzikala. Pa vendar imeli le eno sogovornico. Z nami je bila ena najvidnejših slovenskih pevk, letošnja dobitnica nagrade Prešernovega sklada Nuška Drašček.

Nuška Drašček nagrada Prešernovega sklada

Petkov večer

Dobitnica nagrade Prešernovega sklada Nuška Drašček

Glasba je bila tema tokratne oddaje. Dotaknili smo se opere, samospeva, vokalno-instrumentalnih del, šansona, jazza, slovenske ljudske pesmi, popa, gospela in muzikala. Pa vendar imeli le eno sogovornico. Z nami je bila ena najvidnejših slovenskih pevk, letošnja dobitnica nagrade Prešernovega sklada Nuška Drašček.

VEČ ...|2. 2. 2024
Dobitnica nagrade Prešernovega sklada Nuška Drašček

Glasba je bila tema tokratne oddaje. Dotaknili smo se opere, samospeva, vokalno-instrumentalnih del, šansona, jazza, slovenske ljudske pesmi, popa, gospela in muzikala. Pa vendar imeli le eno sogovornico. Z nami je bila ena najvidnejših slovenskih pevk, letošnja dobitnica nagrade Prešernovega sklada Nuška Drašček.

Jure Sešek

Nuška Drašček nagrada Prešernovega sklada

Petkov večer

VEČ ...|26. 1. 2024
Kozarec zabavnih vprašanj - gostja Sanda Jerman

Vsak četrti petek bomo v Petkov večer prinesli kozarec zabavnih vprašanj in povabili gosta, ki bo nanje odgovarjal in pletel prijetne zgodbe. V prvi oddaji je bila z nami Sanda Jerman. Prisluhnite iskrenemu in iskrivemu pogovoru. 

Kozarec zabavnih vprašanj - gostja Sanda Jerman

Vsak četrti petek bomo v Petkov večer prinesli kozarec zabavnih vprašanj in povabili gosta, ki bo nanje odgovarjal in pletel prijetne zgodbe. V prvi oddaji je bila z nami Sanda Jerman. Prisluhnite iskrenemu in iskrivemu pogovoru. 

Petkov večer

Kozarec zabavnih vprašanj - gostja Sanda Jerman

Vsak četrti petek bomo v Petkov večer prinesli kozarec zabavnih vprašanj in povabili gosta, ki bo nanje odgovarjal in pletel prijetne zgodbe. V prvi oddaji je bila z nami Sanda Jerman. Prisluhnite iskrenemu in iskrivemu pogovoru. 

VEČ ...|26. 1. 2024
Kozarec zabavnih vprašanj - gostja Sanda Jerman

Vsak četrti petek bomo v Petkov večer prinesli kozarec zabavnih vprašanj in povabili gosta, ki bo nanje odgovarjal in pletel prijetne zgodbe. V prvi oddaji je bila z nami Sanda Jerman. Prisluhnite iskrenemu in iskrivemu pogovoru. 

Mateja Feltrin Novljan

Petkov večer

VEČ ...|19. 1. 2024
Igralka Polona Vetrih

Znana, priznana in priljubljena gledališka umetnica, dramska igralka Polona Vetrih, je spregovorila o svojih vlogah in gledaliških odrih, o študiju v Londonu, o predstavah, ki jih nosi v sebi, o poslanstvu umetnosti, pa o svojih mestih Ljubljani in Londonu ter še o čem.

Igralka Polona Vetrih

Znana, priznana in priljubljena gledališka umetnica, dramska igralka Polona Vetrih, je spregovorila o svojih vlogah in gledaliških odrih, o študiju v Londonu, o predstavah, ki jih nosi v sebi, o poslanstvu umetnosti, pa o svojih mestih Ljubljani in Londonu ter še o čem.

pogovor spomin gledališče kultura

Petkov večer

Igralka Polona Vetrih

Znana, priznana in priljubljena gledališka umetnica, dramska igralka Polona Vetrih, je spregovorila o svojih vlogah in gledaliških odrih, o študiju v Londonu, o predstavah, ki jih nosi v sebi, o poslanstvu umetnosti, pa o svojih mestih Ljubljani in Londonu ter še o čem.

VEČ ...|19. 1. 2024
Igralka Polona Vetrih

Znana, priznana in priljubljena gledališka umetnica, dramska igralka Polona Vetrih, je spregovorila o svojih vlogah in gledaliških odrih, o študiju v Londonu, o predstavah, ki jih nosi v sebi, o poslanstvu umetnosti, pa o svojih mestih Ljubljani in Londonu ter še o čem.

Marjan Bunič

pogovor spomin gledališče kultura

Petkov večer

VEČ ...|12. 1. 2024
Domen Kljun, zmagovalec tekmovanja Slovenija ima talent

V oddaji smo gostili simpatičnega mladeniča z lepim tenorjem, ki ga zdaj pozna praktično vsa Slovenija, saj je zmagovalec tekmovanja Slovenija ima talent. Domen Kljun je ob spominih na zmago pripovedoval tudi o svojih koreninah, kmečkem življenju in konjih, povezanosti z župnijo ter glasbenih načrtih.

Domen Kljun, zmagovalec tekmovanja Slovenija ima talent

V oddaji smo gostili simpatičnega mladeniča z lepim tenorjem, ki ga zdaj pozna praktično vsa Slovenija, saj je zmagovalec tekmovanja Slovenija ima talent. Domen Kljun je ob spominih na zmago pripovedoval tudi o svojih koreninah, kmečkem življenju in konjih, povezanosti z župnijo ter glasbenih načrtih.

glasba pogovor

Petkov večer

Domen Kljun, zmagovalec tekmovanja Slovenija ima talent

V oddaji smo gostili simpatičnega mladeniča z lepim tenorjem, ki ga zdaj pozna praktično vsa Slovenija, saj je zmagovalec tekmovanja Slovenija ima talent. Domen Kljun je ob spominih na zmago pripovedoval tudi o svojih koreninah, kmečkem življenju in konjih, povezanosti z župnijo ter glasbenih načrtih.

VEČ ...|12. 1. 2024
Domen Kljun, zmagovalec tekmovanja Slovenija ima talent

V oddaji smo gostili simpatičnega mladeniča z lepim tenorjem, ki ga zdaj pozna praktično vsa Slovenija, saj je zmagovalec tekmovanja Slovenija ima talent. Domen Kljun je ob spominih na zmago pripovedoval tudi o svojih koreninah, kmečkem življenju in konjih, povezanosti z župnijo ter glasbenih načrtih.

Marjan Bunič

glasba pogovor

Priporočamo
|
Aktualno

Dogodki

VEČ ...|6. 1. 2024
Radijska igra: Stopinje na vodi

Božični čas je prinesel novo avtorsko radijsko igro Maje Morela z naslovom Stopinje na vodi. Vstopili smo v pripoved angela Gabrijela, ki nas je popeljal v zgodbo rojstva nebogljenega otroka - Odrešenika - pred več kot dva tisoč leti. Popelje nas po stopinjah, ki sta jih za seboj pustila Jožef in Marija, ko sta utirala pot novorojenemu.

Radijska igra: Stopinje na vodi

Božični čas je prinesel novo avtorsko radijsko igro Maje Morela z naslovom Stopinje na vodi. Vstopili smo v pripoved angela Gabrijela, ki nas je popeljal v zgodbo rojstva nebogljenega otroka - Odrešenika - pred več kot dva tisoč leti. Popelje nas po stopinjah, ki sta jih za seboj pustila Jožef in Marija, ko sta utirala pot novorojenemu.

Maja Morela, Jakob Čuk

božičrojstvoJezusradijska igra

Za življenje

VEČ ...|24. 2. 2024
Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostdružbapogovorodnosiotrocisvetovanje

Naš pogled

VEČ ...|28. 2. 2024
Jaz in Nika in pravica do splava

Nika med drugim namreč meni, da je splav dober, potreben, varen in nima posledic. Jaz pa ne samo menim, ampak TRDIM, da je splav zloben, krut, nepotreben, nevaren in ima veliko posledic..

Jaz in Nika in pravica do splava

Nika med drugim namreč meni, da je splav dober, potreben, varen in nima posledic. Jaz pa ne samo menim, ampak TRDIM, da je splav zloben, krut, nepotreben, nevaren in ima veliko posledic..

Janja Kolenc

komentarsplav

Svetovalnica

VEČ ...|1. 3. 2024
Prenova kopalnic

V Svetovalnici je bil z nami arhitekt Flórjan Celárec, ki prihaja iz salona SAM. Kako se lotiti prenove kopalnice, kako izbrati prave materiale in kako vnesti sodobnejši pridih vanjo, pa hkrati doseči, da bo prostor služil našemu namenu čim dlje in čim bolje.

Prenova kopalnic

V Svetovalnici je bil z nami arhitekt Flórjan Celárec, ki prihaja iz salona SAM. Kako se lotiti prenove kopalnice, kako izbrati prave materiale in kako vnesti sodobnejši pridih vanjo, pa hkrati doseči, da bo prostor služil našemu namenu čim dlje in čim bolje.

Tanja Dominko

svetovanje

Program zadnjega tedna

VEČ ...|1. 3. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 01. marec 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 01. marec 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Ritem srca

VEČ ...|1. 3. 2024
Hakúna Music Group

Predstavili smo špansko zasedbo, pravzaprav gibanje, oz. kot jim pravi papež Frančišek, evharistično družino Hakúna, katere zametki segajo v čas priprav in dni na Svetovnem dnevu mladih v Rio De Janeiru leta 2013. Danes že prisotno v različnih državah in tudi že kontinentih to gibanje združuje mlade in mlade po srcu združuje v molitvi, načinu življenja, ustvarjalnosti ... in tudi glasbi. Pod imenom Hakuna Music Group tako nastajajo pesmi, skozi katere avtorji izrekajo svoje molitve, prošnje in zahvale Nebeškemu Očetu.

V oddaji smo slišali:

  • Hakuna Music Group - Huracán
  • Hakuna Music Group - Me sobrepasa
  • Hakuna Music Group - Forofos
  • Hakuna Music Group - Noche
  • Hakuna Music Group - Dime Padre

Hakúna Music Group

Predstavili smo špansko zasedbo, pravzaprav gibanje, oz. kot jim pravi papež Frančišek, evharistično družino Hakúna, katere zametki segajo v čas priprav in dni na Svetovnem dnevu mladih v Rio De Janeiru leta 2013. Danes že prisotno v različnih državah in tudi že kontinentih to gibanje združuje mlade in mlade po srcu združuje v molitvi, načinu življenja, ustvarjalnosti ... in tudi glasbi. Pod imenom Hakuna Music Group tako nastajajo pesmi, skozi katere avtorji izrekajo svoje molitve, prošnje in zahvale Nebeškemu Očetu.

V oddaji smo slišali:

  • Hakuna Music Group - Huracán
  • Hakuna Music Group - Me sobrepasa
  • Hakuna Music Group - Forofos
  • Hakuna Music Group - Noche
  • Hakuna Music Group - Dime Padre

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostgibanjeŠpanijaSDM 2013

Petkov večer

VEČ ...|1. 3. 2024
Nana Milčinski in skupina Booom!

Ob obletnici smrti satirika, mladinskega pisatelja, igralca, režiserja, humorista, pesnika in šansonjerja Franeta Milčinskega Ježka, smo se spomnili enega preteklih Petkovih večerov, v katerem smo gostili njegovo vnukinjo Nano Milčinski, ki je prepevala njegove pesmi in obujala spomine na dedka. V drugem delu oddaje pa smo gostili Matevža, Patrika in Luko iz skupine Booom!, ki je pred kratkim na festivalu v San Marinu zasedla peto mesto.

Nana Milčinski in skupina Booom!

Ob obletnici smrti satirika, mladinskega pisatelja, igralca, režiserja, humorista, pesnika in šansonjerja Franeta Milčinskega Ježka, smo se spomnili enega preteklih Petkovih večerov, v katerem smo gostili njegovo vnukinjo Nano Milčinski, ki je prepevala njegove pesmi in obujala spomine na dedka. V drugem delu oddaje pa smo gostili Matevža, Patrika in Luko iz skupine Booom!, ki je pred kratkim na festivalu v San Marinu zasedla peto mesto.

Marjan Bunič

glasbapogovorspomin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|1. 3. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|1. 3. 2024
20 let astronomskega društva Polaris

Pogled smo usmerili v nočno nebo usmerili s pomočjo gostov iz astronomskega društva Polaris. Z Jernejem Švajgerjem in Davorinom Juračem smo se pogovarjali o začetkih društva na Prevaljah pred dvajsetimi leti in tudi o nedavnem odprtju observatorija na plezalnem centru.

20 let astronomskega društva Polaris

Pogled smo usmerili v nočno nebo usmerili s pomočjo gostov iz astronomskega društva Polaris. Z Jernejem Švajgerjem in Davorinom Juračem smo se pogovarjali o začetkih društva na Prevaljah pred dvajsetimi leti in tudi o nedavnem odprtju observatorija na plezalnem centru.

Blaž Lesnik

astronomijavesoljenočno neboobservatorij