Pred koncem gradnje povezovalnega kanala C0 med Črnučami in Brodom smo želeli opozoriti na njegovo škodljivost, protipravno delovanje vpletenih, neodzivnost tistih, ki bi lahko ukrepali. Govorili smo tudi o škodi ki jo že občutijo kmetje, ki jo bomo verjetno občutili mi, zagotovo pa prihodnje generacije. Gostje v oddaji so bili kmet in lastnik parcel na delovišču Blaž Škerl, arhitekt Andrej Čufer in ljubljanska mestna svetnica Mojca Sojar.
Pred koncem gradnje povezovalnega kanala C0 med Črnučami in Brodom smo želeli opozoriti na njegovo škodljivost, protipravno delovanje vpletenih, neodzivnost tistih, ki bi lahko ukrepali. Govorili smo tudi o škodi ki jo že občutijo kmetje, ki jo bomo verjetno občutili mi, zagotovo pa prihodnje generacije. Gostje v oddaji so bili kmet in lastnik parcel na delovišču Blaž Škerl, arhitekt Andrej Čufer in ljubljanska mestna svetnica Mojca Sojar.
Pred koncem gradnje povezovalnega kanala C0 med Črnučami in Brodom smo želeli opozoriti na njegovo škodljivost, protipravno delovanje vpletenih, neodzivnost tistih, ki bi lahko ukrepali. Govorili smo tudi o škodi ki jo že občutijo kmetje, ki jo bomo verjetno občutili mi, zagotovo pa prihodnje generacije. Gostje v oddaji so bili kmet in lastnik parcel na delovišču Blaž Škerl, arhitekt Andrej Čufer in ljubljanska mestna svetnica Mojca Sojar.
Pogovor o
V oddaji Pogovor o smo v Tednu katoliškega šolstva gostili direktorje treh katoliških izobraževalnih zavodov, Zavoda sv. Stanislava, Zavoda Antona Martina Slomška in Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Tone Česen, dr. Andrej Flogie in Janez Krnc so spregovorili o svojem poslanstvu, o dosedanjem delu, financiranju in kadrovskih izzivih ter umeščenosti v slovenski izobraževalni sistem.
Pogovor o
V oddaji Pogovor o smo v Tednu katoliškega šolstva gostili direktorje treh katoliških izobraževalnih zavodov, Zavoda sv. Stanislava, Zavoda Antona Martina Slomška in Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Tone Česen, dr. Andrej Flogie in Janez Krnc so spregovorili o svojem poslanstvu, o dosedanjem delu, financiranju in kadrovskih izzivih ter umeščenosti v slovenski izobraževalni sistem.
Pogovor o
Po materinskem dnevu smo v oddajo Pogovor o povabili tri ugledne in tudi nagrajene menedžerke, ki uspešno usklajujejo kariero in družinsko življenje. Kako se pri tem izogniti stresu? Kako postaviti meje? Mite in stereotipe smo odpravljali s Saško Rihtaršič ter z Majo Brelih Lotrič in Marto Kelvišar. Vse tri med drugim poudarjajo, da materinstvo za vodstveni položaj ni ovira, ampak prednost.
Pogovor o
Po materinskem dnevu smo v oddajo Pogovor o povabili tri ugledne in tudi nagrajene menedžerke, ki uspešno usklajujejo kariero in družinsko življenje. Kako se pri tem izogniti stresu? Kako postaviti meje? Mite in stereotipe smo odpravljali s Saško Rihtaršič ter z Majo Brelih Lotrič in Marto Kelvišar. Vse tri med drugim poudarjajo, da materinstvo za vodstveni položaj ni ovira, ampak prednost.
Pogovor o
V »Pogovor o« smo povabili nekdanjega predsednika države Boruta Pahorja. Z njim smo se pogovarjali o domačen političnem dogajanju in o vse več nemirih po svetu. Zanimal nas je tudi njegov pogled na vse bolj razdeljeno slovensko politiko in nesposobnost dialoga.
Pogovor o
V »Pogovor o« smo povabili nekdanjega predsednika države Boruta Pahorja. Z njim smo se pogovarjali o domačen političnem dogajanju in o vse več nemirih po svetu. Zanimal nas je tudi njegov pogled na vse bolj razdeljeno slovensko politiko in nesposobnost dialoga.
Pogovor o
V oddaji smo spregovorili o stanju in izzivih deinstitucionalizacije in uvedbe dolgotrajne oskrbe v Sloveniji. Že več kot leto in pol je namreč minilo od uveljavitve vladnega zakona, ki na tem področju prinaša postopno uveljavljanje več pravic. Pred kratkim se je sklenila tudi javna razprava o spremembah in popravkih tega zakona, ki je kompleksen, saj poleg storitvenega dela opredeljuje še financiranje. Sem spada tako imenovani obvezni solidarnostni prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki ga bomo od 1. julija letos plačevali zaposleni, delodajalci in upokojenci. V oddaji so spregovorili državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič, Suzi Kvas iz Socialne zbornice Slovenije, Vijola Bertalanič iz Zveze društev upokojencev Slovenije, Tatjana Milavec iz Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije in Denis Sahernik iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.
Pogovor o
V oddaji smo spregovorili o stanju in izzivih deinstitucionalizacije in uvedbe dolgotrajne oskrbe v Sloveniji. Že več kot leto in pol je namreč minilo od uveljavitve vladnega zakona, ki na tem področju prinaša postopno uveljavljanje več pravic. Pred kratkim se je sklenila tudi javna razprava o spremembah in popravkih tega zakona, ki je kompleksen, saj poleg storitvenega dela opredeljuje še financiranje. Sem spada tako imenovani obvezni solidarnostni prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki ga bomo od 1. julija letos plačevali zaposleni, delodajalci in upokojenci. V oddaji so spregovorili državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič, Suzi Kvas iz Socialne zbornice Slovenije, Vijola Bertalanič iz Zveze društev upokojencev Slovenije, Tatjana Milavec iz Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije in Denis Sahernik iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.
Pogovor o
V oddaji Pogovor o smo razmišljali o odpovedovanju in odrekanju. K temu nas namreč vabi postni čas, ki smo ga začeli na pepelnično sredo. Ali takšna notranja drža tudi drugače igra kakšno vlogo v našem življenju? Kako nas k njej spodbuja sveto leto? Se kdaj vprašamo, kaj je tisto, kar resnično potrebujemo, in kaj je odveč? Kje vse lahko iščemo pozitivne zglede? V studiu sta bila z nami narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar ter biblicist in župnik v Idriji mag. Marko Rijavec. Prek telefona smo se povezali tudi z ZDA, kamor smo poklicali poslovneža, ki hodi za Jezusom, dr. Petra Milloniga.
Pogovor o
V oddaji Pogovor o smo razmišljali o odpovedovanju in odrekanju. K temu nas namreč vabi postni čas, ki smo ga začeli na pepelnično sredo. Ali takšna notranja drža tudi drugače igra kakšno vlogo v našem življenju? Kako nas k njej spodbuja sveto leto? Se kdaj vprašamo, kaj je tisto, kar resnično potrebujemo, in kaj je odveč? Kje vse lahko iščemo pozitivne zglede? V studiu sta bila z nami narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar ter biblicist in župnik v Idriji mag. Marko Rijavec. Prek telefona smo se povezali tudi z ZDA, kamor smo poklicali poslovneža, ki hodi za Jezusom, dr. Petra Milloniga.
Pogovor o
Slovenska politika je že desetletja zaznamovana z globokimi razdori, sprtost ni zgolj površinska, temveč ima globoke zgodovinske pa tudi ideološke korenine. V oddaji ste lahko slišali, kako na to temo razmišljajo Nande Korpnik, Majda Potrata, Nevenka Črešnar Pergar in dr. Tomaž Erzár.
Pogovor o
Slovenska politika je že desetletja zaznamovana z globokimi razdori, sprtost ni zgolj površinska, temveč ima globoke zgodovinske pa tudi ideološke korenine. V oddaji ste lahko slišali, kako na to temo razmišljajo Nande Korpnik, Majda Potrata, Nevenka Črešnar Pergar in dr. Tomaž Erzár.
Pogovor o
Na spletni strani vlade smo konec januarja lahko prebrali izjavo ministrice Tanje Fajon, ki se je mudila v Ženevi: »Slovenija je v celoti ali delno uresničila vseh 182 priporočil, z izjemo dveh, ki jih je sprejela v tretjem univerzalnem periodičnem pregledu stanja človekovih pravic.« Pojasnila o tem, za kateri dve priporočili gre, ni bilo ne takrat, ne pozneje, zato smo to skušali odkriti v oddaji »Pogovor o«. Naši gostje so bili akademik dr. Janez Juhant, dr. Helena Jaklitsch in Peter Sušnik, predstavniki nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za dostojen pokop žrtev več kot 700 prikritih grobišč po Sloveniji.
Pogovor o
Na spletni strani vlade smo konec januarja lahko prebrali izjavo ministrice Tanje Fajon, ki se je mudila v Ženevi: »Slovenija je v celoti ali delno uresničila vseh 182 priporočil, z izjemo dveh, ki jih je sprejela v tretjem univerzalnem periodičnem pregledu stanja človekovih pravic.« Pojasnila o tem, za kateri dve priporočili gre, ni bilo ne takrat, ne pozneje, zato smo to skušali odkriti v oddaji »Pogovor o«. Naši gostje so bili akademik dr. Janez Juhant, dr. Helena Jaklitsch in Peter Sušnik, predstavniki nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za dostojen pokop žrtev več kot 700 prikritih grobišč po Sloveniji.
Pogovor o
Vlada je pred tedni v javnost dala izhodišča za nepremičninski davek. Kritik ne manjka, zato smo v oddaji Pogovor o pogledali, kaj bi davek prinesel in kakšno davčno politiko potrebujemo, da bo res delovala spodbudno na trg nepremičnin. Gostili smo predsednika slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI Marka Novaka, direktorja Zbornice za poslovanje z nepremičninami Boštjana Udoviča in dr. Marjana Hočevarja s Fakultete za družbene vede.
Pogovor o
Vlada je pred tedni v javnost dala izhodišča za nepremičninski davek. Kritik ne manjka, zato smo v oddaji Pogovor o pogledali, kaj bi davek prinesel in kakšno davčno politiko potrebujemo, da bo res delovala spodbudno na trg nepremičnin. Gostili smo predsednika slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI Marka Novaka, direktorja Zbornice za poslovanje z nepremičninami Boštjana Udoviča in dr. Marjana Hočevarja s Fakultete za družbene vede.
Spoznanje več, predsodek manj
Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.
Slovencem po svetu in domovini
S fotografsko razstavo v Trstu so oživili spomin na zgodovino in izročilo, ki ju v Rablju v Kanalski dolini dandanes skušajo turistično vrednotiti. Stoletja je tamkajšnji rudnik spadal med najpomembnejše rudnike svinca in cinka v vsej Evropi in močno zaznamoval zgodovino kraja z gospodarskega in družabnega vidika. Nekdanji rudnik, ki obsega okoli 130 km rovov do 520 m pod zemljo, so spremenili v mednarodni georudarski park, ki ohranja spomin na rudarski poklic in je hkrati turistična in izobraževalna znamenitost. Fotografije, ki so razstavljene v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine v Trstu, pričajo tako o življenju in delu rudarjev kot o življenju Rabeljčanov, saj je bil v začetku XX. stoletja Rabelj zelo velika in živahna vas s približno 3.000 prebivalci. Po zaprtju rudnika leta 1991 je kraj močno prizadelo izseljevanje. Posebno zanimiv je načrt vrednotenja znamenitega Štolna, ki pod zemljo povezuje Rabelj z Logom pod Mangartom. Julija bo praznoval 120. obletnico odprtja, še piše beneški petnajstdnevnik Dom.
Naš gost
Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.
Kmetijska oddaja
Ob minulem materinskem prazniku smo pred mikrofon povabili tri sogovornice, vse so kmetice in to tudi s ponosom povedo. V tokratni Kmetijski oddaji smo prisluhnili dvema. Irena Orešnik, tudi ena od kandidatk za Slovenko leta in Eva Vrevc Jenko zatrjujeta, da je biti kmetica lepo in da, kakor se postaviš sam, tako te vidijo drugi! V zaključnem delu kmetijske oddaje smo nekaj minut namenili še aktualnemu in zelo vročemu dogajanju na področju kmetijstva, ki smo ga obravnavali v 7 epizodi podkasta RAST.
Svetovalnica
Z nami je bila Katarina Nzobandora iz Zavoda živim. Govorili smo o ranjenosti po izkušnji splava. Mnogokrat se v javnosti zmanjšuje pomen tega dejanja, pozabi na to, da ne umre le detece, ampak z njim tudi del materinega srca, naj si to prizna ali ne. Slišali smo, kako v Zavodu živim to izkusijo in kako pomagajo na poti okrevanja.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.
Slovencem po svetu in domovini
S fotografsko razstavo v Trstu so oživili spomin na zgodovino in izročilo, ki ju v Rablju v Kanalski dolini dandanes skušajo turistično vrednotiti. Stoletja je tamkajšnji rudnik spadal med najpomembnejše rudnike svinca in cinka v vsej Evropi in močno zaznamoval zgodovino kraja z gospodarskega in družabnega vidika. Nekdanji rudnik, ki obsega okoli 130 km rovov do 520 m pod zemljo, so spremenili v mednarodni georudarski park, ki ohranja spomin na rudarski poklic in je hkrati turistična in izobraževalna znamenitost. Fotografije, ki so razstavljene v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine v Trstu, pričajo tako o življenju in delu rudarjev kot o življenju Rabeljčanov, saj je bil v začetku XX. stoletja Rabelj zelo velika in živahna vas s približno 3.000 prebivalci. Po zaprtju rudnika leta 1991 je kraj močno prizadelo izseljevanje. Posebno zanimiv je načrt vrednotenja znamenitega Štolna, ki pod zemljo povezuje Rabelj z Logom pod Mangartom. Julija bo praznoval 120. obletnico odprtja, še piše beneški petnajstdnevnik Dom.
Kulturni utrinki
Po daljšem premoru se vrača Ribniški pasijon, dramska uprizoritev Kristusovega trpljenja in smrti. Predstavili so ga kaplan Tadej Pagon in sodelujoča pri uprizoritvi Klara Oiclj in Luka Kljun.