Gospod Cogito

Z nami je bil Zbigniew Herbert, ki nam je na večer, ko vstopamo v počitniški čas, ko radi pošljemo možgane na pašo, popestril z nekaj mislimi Gospoda Cogita.

3. 7. 2024
Gospod Cogito

Z nami je bil Zbigniew Herbert, ki nam je na večer, ko vstopamo v počitniški čas, ko radi pošljemo možgane na pašo, popestril z nekaj mislimi Gospoda Cogita.

Gregor Čušin

VEČ ...|3. 7. 2024
Gospod Cogito

Z nami je bil Zbigniew Herbert, ki nam je na večer, ko vstopamo v počitniški čas, ko radi pošljemo možgane na pašo, popestril z nekaj mislimi Gospoda Cogita.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
V tvoj plamen

Tokrat smo prebirali poezijo Nataše Ahčin iz njene zbirke V tvoj plamen.

V tvoj plamen

Tokrat smo prebirali poezijo Nataše Ahčin iz njene zbirke V tvoj plamen.

glasbapoezija

Otok

V tvoj plamen

Tokrat smo prebirali poezijo Nataše Ahčin iz njene zbirke V tvoj plamen.

VEČ ...|21. 1. 2026
V tvoj plamen

Tokrat smo prebirali poezijo Nataše Ahčin iz njene zbirke V tvoj plamen.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Zdravljenje prednikov

Kaj v nas odloča, koliko bomo pozabili in koliko si bomo zapomnili? Katere spomine na prednike bomo ohranili?
V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Miriam Drev iz njene zbirke Zdravljenje prednikov.

Zdravljenje prednikov

Kaj v nas odloča, koliko bomo pozabili in koliko si bomo zapomnili? Katere spomine na prednike bomo ohranili?
V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Miriam Drev iz njene zbirke Zdravljenje prednikov.

glasbapoezija

Otok

Zdravljenje prednikov

Kaj v nas odloča, koliko bomo pozabili in koliko si bomo zapomnili? Katere spomine na prednike bomo ohranili?
V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Miriam Drev iz njene zbirke Zdravljenje prednikov.

VEČ ...|14. 1. 2026
Zdravljenje prednikov

Kaj v nas odloča, koliko bomo pozabili in koliko si bomo zapomnili? Katere spomine na prednike bomo ohranili?
V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Miriam Drev iz njene zbirke Zdravljenje prednikov.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Dnevi tedna

V novo leto smo vstopili s poezijo poljskega pesnika Piotra Sommerja.

Dnevi tedna

V novo leto smo vstopili s poezijo poljskega pesnika Piotra Sommerja.

glasbapoezija

Otok

Dnevi tedna

V novo leto smo vstopili s poezijo poljskega pesnika Piotra Sommerja.

VEČ ...|7. 1. 2026
Dnevi tedna

V novo leto smo vstopili s poezijo poljskega pesnika Piotra Sommerja.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
V srcu mojem zima ždi

Na silvestrski večer smo slišali poezijo oz. razmišljanja patra Pavla Jakopa.

V srcu mojem zima ždi

Na silvestrski večer smo slišali poezijo oz. razmišljanja patra Pavla Jakopa.

glasbapoezija

Otok

V srcu mojem zima ždi

Na silvestrski večer smo slišali poezijo oz. razmišljanja patra Pavla Jakopa.

VEČ ...|31. 12. 2025
V srcu mojem zima ždi

Na silvestrski večer smo slišali poezijo oz. razmišljanja patra Pavla Jakopa.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Sveti večer

Na sveti večer smo se malo ustavili. Hiša je pospravljena, potica je spečena, jaslice so končane in božično drevesce stoji. Oddahnite si.

Sveti večer

Na sveti večer smo se malo ustavili. Hiša je pospravljena, potica je spečena, jaslice so končane in božično drevesce stoji. Oddahnite si.

glasbapoezija

Otok

Sveti večer

Na sveti večer smo se malo ustavili. Hiša je pospravljena, potica je spečena, jaslice so končane in božično drevesce stoji. Oddahnite si.

VEČ ...|24. 12. 2025
Sveti večer

Na sveti večer smo se malo ustavili. Hiša je pospravljena, potica je spečena, jaslice so končane in božično drevesce stoji. Oddahnite si.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Dan namenjen kitom

V tokratni oddaji smo slišali poezijo pesnika Billya Collinsa iz zbirke Dan namenjen kitom.

Dan namenjen kitom

V tokratni oddaji smo slišali poezijo pesnika Billya Collinsa iz zbirke Dan namenjen kitom.

glasbapoezija

Otok

Dan namenjen kitom

V tokratni oddaji smo slišali poezijo pesnika Billya Collinsa iz zbirke Dan namenjen kitom.

VEČ ...|17. 12. 2025
Dan namenjen kitom

V tokratni oddaji smo slišali poezijo pesnika Billya Collinsa iz zbirke Dan namenjen kitom.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Prelomi

Tokrat nekaj pesmi iz zbirke Prelomi, pesnika Andraža Poliča.

Prelomi

Tokrat nekaj pesmi iz zbirke Prelomi, pesnika Andraža Poliča.

glasbapoezija

Otok

Prelomi

Tokrat nekaj pesmi iz zbirke Prelomi, pesnika Andraža Poliča.

VEČ ...|10. 12. 2025
Prelomi

Tokrat nekaj pesmi iz zbirke Prelomi, pesnika Andraža Poliča.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Spominjanja

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Jakoba Emeršiča iz njegove zbirke Spominjanja.

Spominjanja

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Jakoba Emeršiča iz njegove zbirke Spominjanja.

glasbapoezija

Otok

Spominjanja

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Jakoba Emeršiča iz njegove zbirke Spominjanja.

VEČ ...|3. 12. 2025
Spominjanja

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Jakoba Emeršiča iz njegove zbirke Spominjanja.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

Otok

OTOK ni oddaja o poeziji in glasbi, temveč je oddaja s poezijo in glasbo. Nič odvečnih besed, le besede poetov … prebrane med akordi prijetne glasbe. Kratek predah za ušesa, srce in duha. OTOK bo nudil kratek postanek sredi življenja, varen privez … da se obnovijo zaloge volje, vere in smisla … S pomočjo pesnikov – prerokov sodobnega časa … bomo gledali zvezde in iskali pravo smer.

Gregor Čušin

Gregor Čušin

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ... |
Je Triglav še simbol in kaj nam pomeni?

Odprli smo vprašanje vrednot v tistem delu našega prostora, kjer v nebo kipi državni simbol - gora Triglav. Kaj nam danes sploh pomeni? Je še skupni simbol Slovencev ali se je spremenil v logotip, tržno ikono ali kuliso za »selfije« z obveznim srčkom za okvir? Državljanska pobuda za dan Triglava ni uspela, kako bomo praznovali 7. avgust, če bo razglašen državni praznik? Poznavalka kulturne in družbene krajine ter iskriva sogovornica Marjeta Keršič Svetel ima svoj predlog. Pogovor si lahko ogledate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Je Triglav še simbol in kaj nam pomeni?

Odprli smo vprašanje vrednot v tistem delu našega prostora, kjer v nebo kipi državni simbol - gora Triglav. Kaj nam danes sploh pomeni? Je še skupni simbol Slovencev ali se je spremenil v logotip, tržno ikono ali kuliso za »selfije« z obveznim srčkom za okvir? Državljanska pobuda za dan Triglava ni uspela, kako bomo praznovali 7. avgust, če bo razglašen državni praznik? Poznavalka kulturne in družbene krajine ter iskriva sogovornica Marjeta Keršič Svetel ima svoj predlog. Pogovor si lahko ogledate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

vrednotenaravadediščinasimboldržavaTriglavvarovanje naravedivjina

Duhovna misel

VEČ ... |
Svetloba

Sv. Bonaventura, ki je po legendi ime dobil prav po srečanju s Frančiškom, je o njegovem daru prerokovanja pravil, da ni le napovedoval prihodnjih stvari, temveč je govoril tudi o dogodkih, ki so se dogajali v njegovi odsotnosti, kot da bi bili pred njegovimi očmi; da je prodrl do dna src in videl najbolj skrivne kotičke vesti, kot bi gledal v zrcalo večne luči in da je njegov čudovit sij razkrival tisto, kar je bilo najbolj skrito.

Svetloba

Sv. Bonaventura, ki je po legendi ime dobil prav po srečanju s Frančiškom, je o njegovem daru prerokovanja pravil, da ni le napovedoval prihodnjih stvari, temveč je govoril tudi o dogodkih, ki so se dogajali v njegovi odsotnosti, kot da bi bili pred njegovimi očmi; da je prodrl do dna src in videl najbolj skrivne kotičke vesti, kot bi gledal v zrcalo večne luči in da je njegov čudovit sij razkrival tisto, kar je bilo najbolj skrito.

Tadej Sadar

duhovnost

Naš gost

VEČ ... |
Biseromašnik Marjan Bečan

Marjan Bečan je duhovnik že 60 let, torej je biseromašnik. Kar 45 let je deloval med rojaki v Münchnu v Nemčiji, prej pa je bil 12 let prefekt v slovenskem bogoslovnem semenišču v izseljenstvu v Argentini. Rodil se je v Ljubljani leta 1940. Mati je bila šivilja, oče pa poklicni šofer. Že leta 1941 so Nemci družino odpeljali v Pliberk na avstrijsko Koroško. Tam so se srečevali tudi z begunci iz takratne Jugoslavije. Leta 1949 sta se starša odločila za odhod v Argentino. Tam je Marjan Bečan nadaljeval osnovno šolo, po njej pa je vstopil v slovenski zavod v Adrogue. Po dokončani gimnaziji je vstopil v slovensko bogoslovno semenišče v izseljenstvu v Adrogueju, ki je v 20 letih obstoja slovenski skupnosti dal 52 duhovnikov. Edo Škulj in Marjan Bečan sta bila zadnja dva novomašnika iz tega bogoslovja. Mašniško posvečenje je prejel 18. decembra 1965, že naslednji dan pa je imel novo mašo. Od leta 2023 živi v Ljubljani, v Duhovniškem domu Mane Nobiscum, kjer smo tudi posneli pogovor za oddajo.  

Biseromašnik Marjan Bečan

Marjan Bečan je duhovnik že 60 let, torej je biseromašnik. Kar 45 let je deloval med rojaki v Münchnu v Nemčiji, prej pa je bil 12 let prefekt v slovenskem bogoslovnem semenišču v izseljenstvu v Argentini. Rodil se je v Ljubljani leta 1940. Mati je bila šivilja, oče pa poklicni šofer. Že leta 1941 so Nemci družino odpeljali v Pliberk na avstrijsko Koroško. Tam so se srečevali tudi z begunci iz takratne Jugoslavije. Leta 1949 sta se starša odločila za odhod v Argentino. Tam je Marjan Bečan nadaljeval osnovno šolo, po njej pa je vstopil v slovenski zavod v Adrogue. Po dokončani gimnaziji je vstopil v slovensko bogoslovno semenišče v izseljenstvu v Adrogueju, ki je v 20 letih obstoja slovenski skupnosti dal 52 duhovnikov. Edo Škulj in Marjan Bečan sta bila zadnja dva novomašnika iz tega bogoslovja. Mašniško posvečenje je prejel 18. decembra 1965, že naslednji dan pa je imel novo mašo. Od leta 2023 živi v Ljubljani, v Duhovniškem domu Mane Nobiscum, kjer smo tudi posneli pogovor za oddajo.  

Matjaž Merljak

spominživljenjerojakiargentinaduhovnikmunchennemčija

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 25. januar 2026 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 25. januar 2026 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Komentar tedna

VEČ ... |
Milan Knep: Razlika med tradicionalno in krščansko družino

Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja. 

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep: Razlika med tradicionalno in krščansko družino

Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja. 

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep

komentardružba

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Jan Macarol o politiki, zdravstvu in umetni inteligenci 

Gostili smo Jana Macarola. Zase pravi, da je multipraktik, sicer pa je ustvarjalec vsebin, izvršni urednik City Magazine Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko produkcijo, ki na področju vsebin in oglaševanja deluje že več kot 18 let. Dotaknili se bomo aktualnih tem, kot so slovenska politika, zdravstvo, umetna inteligenca ter položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.

Jan Macarol o politiki, zdravstvu in umetni inteligenci 

Gostili smo Jana Macarola. Zase pravi, da je multipraktik, sicer pa je ustvarjalec vsebin, izvršni urednik City Magazine Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko produkcijo, ki na področju vsebin in oglaševanja deluje že več kot 18 let. Dotaknili se bomo aktualnih tem, kot so slovenska politika, zdravstvo, umetna inteligenca ter položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.

Alen Salihović

politikazdravstvokomentarjan macarol

Moja zgodba

VEČ ... |
Simpozij: Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem -3

Prisluhnete lahko tretji oddaji s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki sta ga skupaj pripravila Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Simpozij je potekal 10. septembra 2025 (lani). Dr. Željko Oset je pripravil prispevek o Jožetu Košarju, piscu karakteristik, prof. dr. Mitja Ferenc pa razmišljanje na temo Pokop za vse naše mrtve. 

Simpozij: Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem -3

Prisluhnete lahko tretji oddaji s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki sta ga skupaj pripravila Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Simpozij je potekal 10. septembra 2025 (lani). Dr. Željko Oset je pripravil prispevek o Jožetu Košarju, piscu karakteristik, prof. dr. Mitja Ferenc pa razmišljanje na temo Pokop za vse naše mrtve. 

Jože Bartolj

spominpolitikatemna in težka dediščina komunistične revolucije na SlovenskemŽeljko OsetJože KošarMitja Ferenc

Vstani in hodi

VEČ ... |
Dostopni turizem

V tokratni oddaji Vstani in hodi smo pozornost namenili dostopnemu turizmu; ta je namenjen ljudem s posebnimi potrebami, da so tako počitnice, izleti in ogledi znamenitosti prilagojeni posameznikovim željam in zmožnostim. Dostopni turizem zajema gibalno in senzorno ovirane, osebe z intelektualnimi in psihičnimi ovirami, osebe, ki potujejo z otroki v otroških vozičkih, starostnike ter tiste, ki potrebujejo prilagoditve zaradi drugih zdravstvenih razlogov. Z nami je bila Vesna Barbalić, vodja turizma v zavodu Premiki, ki je zavod za svetovanje, promocijo in razvoj dostopnega turizma.

Dostopni turizem

V tokratni oddaji Vstani in hodi smo pozornost namenili dostopnemu turizmu; ta je namenjen ljudem s posebnimi potrebami, da so tako počitnice, izleti in ogledi znamenitosti prilagojeni posameznikovim željam in zmožnostim. Dostopni turizem zajema gibalno in senzorno ovirane, osebe z intelektualnimi in psihičnimi ovirami, osebe, ki potujejo z otroki v otroških vozičkih, starostnike ter tiste, ki potrebujejo prilagoditve zaradi drugih zdravstvenih razlogov. Z nami je bila Vesna Barbalić, vodja turizma v zavodu Premiki, ki je zavod za svetovanje, promocijo in razvoj dostopnega turizma.

Damijana Medved

Premikivključujoči turizemuniverzalni turizeminvalidiinkluzija

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pojdite in učite

VEČ ... |
Srečanje ob 70-letnici Janeza Krmelja

V domovini je misijonar Janez Krmelj. Zdravstveni in ostali delavci, prostovoljci, so se zbrali ob njem in obujali spomine na delo na misijonu Ampitafá. Obiskala nas je Metka Skubic in nam povedala nekaj o namenu srečanja in njenem doživljanju misijonskega Madagaskarja.

Srečanje ob 70-letnici Janeza Krmelja

V domovini je misijonar Janez Krmelj. Zdravstveni in ostali delavci, prostovoljci, so se zbrali ob njem in obujali spomine na delo na misijonu Ampitafá. Obiskala nas je Metka Skubic in nam povedala nekaj o namenu srečanja in njenem doživljanju misijonskega Madagaskarja.

Jure Sešek

duhovnostmisijonjanez krmeljmetka skubicampitafa