Gost v studiu je bil dr. France Cukjati, predstavil je knjigo Na poti iskanja.
Gost v studiu je bil dr. France Cukjati, predstavil je knjigo Na poti iskanja.
Gost v studiu je bil dr. France Cukjati, predstavil je knjigo Na poti iskanja.
Od slike do besede
Tokrat smo v oddaji Od slike do besede šli na Domačijo pod sv. Antonom, tja nas je popeljal dr. Janez Juhant, ki je lani ob petdesetletnici mašništva namesto zahvalnih podobic izdal kar knjigo. Avtor knjige se sprehodi skozi življenjsko pot in se s hvaležnostjo ozira tudi na trpke ovinke, ki jih je prehodil.
Od slike do besede
Tokrat smo v oddaji Od slike do besede šli na Domačijo pod sv. Antonom, tja nas je popeljal dr. Janez Juhant, ki je lani ob petdesetletnici mašništva namesto zahvalnih podobic izdal kar knjigo. Avtor knjige se sprehodi skozi življenjsko pot in se s hvaležnostjo ozira tudi na trpke ovinke, ki jih je prehodil.
Od slike do besede
Dag Hammarskjöld je bil drugi generalni sekretar Organizacije združenih narodov, ki je umrl v strmoglavljenju letala. Imel je zanimivo življenjsko pot, kar odkrivajo njegovi Zapiski.
Izšli so pri KUDU Logos, prevedla jih je Nada Grošelj, ki je tudi gostja v studiu.
Od slike do besede
Dag Hammarskjöld je bil drugi generalni sekretar Organizacije združenih narodov, ki je umrl v strmoglavljenju letala. Imel je zanimivo življenjsko pot, kar odkrivajo njegovi Zapiski.
Izšli so pri KUDU Logos, prevedla jih je Nada Grošelj, ki je tudi gostja v studiu.
Od slike do besede
Dr. Janko Kos in Tomaž Simčič, sta spregovorila o posvetu ob stoletnici rojstva akademika, pisatelja Alojza Rebule. Prisluhnili smo tudi odlomkom iz knjige Credo.
Od slike do besede
Dr. Janko Kos in Tomaž Simčič, sta spregovorila o posvetu ob stoletnici rojstva akademika, pisatelja Alojza Rebule. Prisluhnili smo tudi odlomkom iz knjige Credo.
Od slike do besede
V tokratni oddaji smo predstavili Zgodnje humanistične spise in zapise o slovenskem ozemlju. Avtor je Enej Silvij Piccolomini, papež Pij II. Spise sta prevedla Anja Božič in brat Jan Dominik Bogataj.
Od slike do besede
V tokratni oddaji smo predstavili Zgodnje humanistične spise in zapise o slovenskem ozemlju. Avtor je Enej Silvij Piccolomini, papež Pij II. Spise sta prevedla Anja Božič in brat Jan Dominik Bogataj.
Od slike do besede
Založba KUD Logos je pred kratkim ponatisnila zbirko esejev Blaža Podobnika z naslovom Kraljestvo pred vrati. Avtor člankov je tudi glasbenik, zato smo ga bomo v oddaji slišali tudi v pesmi.
Od slike do besede
Založba KUD Logos je pred kratkim ponatisnila zbirko esejev Blaža Podobnika z naslovom Kraljestvo pred vrati. Avtor člankov je tudi glasbenik, zato smo ga bomo v oddaji slišali tudi v pesmi.
Od slike do besede
V tokratni oddaji smo šli v preteklost in pogledali, kje vse so bili gradovi. O teh mogočnih stavbah v občini Litija je napisala knjigo Helena Hauptman. Pogovarjali smo se o mogočni, a žal propadajoči kulturni dediščini. Avtorica knjige je govorila tudi o primerih dobre prakse: grad Bogenšperk in grad Ponoviče.
Od slike do besede
V tokratni oddaji smo šli v preteklost in pogledali, kje vse so bili gradovi. O teh mogočnih stavbah v občini Litija je napisala knjigo Helena Hauptman. Pogovarjali smo se o mogočni, a žal propadajoči kulturni dediščini. Avtorica knjige je govorila tudi o primerih dobre prakse: grad Bogenšperk in grad Ponoviče.
Od slike do besede
Predstavili smo knjigo Douglasa Smitha: Rasputin, vera, oblast in zaton Romanovih. Knjigo je predstavil prevajalec Matej Venier.
Od slike do besede
Predstavili smo knjigo Douglasa Smitha: Rasputin, vera, oblast in zaton Romanovih. Knjigo je predstavil prevajalec Matej Venier.
Za življenje
Marko Juhant, specialni pedagog, avtor številnih zelo branih in odmevnih knjig ter predavanj je bil sogovornik zadnje marčevske oddaje. Ne videvamo ga več tako pogosto v medijih in na drugih javnih nastopih, saj je svojo redno poklicno pot sklenil, z vstopom v pokoj pa se bolj posvetil družini ter številnim hobijem, ki jih ima. Bogate izkušnje na področjih vzgoje in medsebojnega sobivanja podeli le vsake toliko. Seveda pa je njegovo znanje dostopno in vedno na voljo v številnih publikacijah ter ostalih medijskih objavah.
Doživetja narave
V svoj evropski cikel potopisnih romanov nas je uvedel Jakob Kenda. Peš se je odpravil na sever in severozahod Stare celine - po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pravi, da sta to predela, ki kljub mnogim podobnostim izrazito odsevata raznolikost. Podelili smo tudi dve vstopnici za dogodek Poklon hoji in se ozrli k projektu, ki spodbuja uporabo javnega prevoza, s pomočjo katerega se lahko odpravimo peš iz dolin do višin. Z nami je bila Katarina Žemlja iz Cipre.
Slovencem po svetu in domovini
Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.
Duhovna misel
Nocoj sem sanjal, da sem hodil po pesku in me je spremljal Gospod. In v teh dolgih sanjah je bilo ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Svetovalnica
Dr. Nina Novak je učiteljica, magistrica in doktorica pedagoških znanosti, ki je imela kot otrok težave z usvajanjem bralnih veščin. To je nanjo tako vplivalo, da je skušala branje na čim bolj učinkovit in prijazen način približati mnogim generacijam. Zakaj in katere so metode, boste izvedeli v tokratni oddaji.
Večer za zakonce in družine
Paola Bertolini Grudina, ilustratorka, ki je podobam iz Svetega pisma vdihnila življenje, in njen mož, Walter Grudina, prav tako ilustrator in grafični oblikovalec, sta se našla kot močno ranjena človeka. Nekaterih ran sta se zavedala - med njimi Walterjevega odraščanja brez očeta in matere v rejniških družinah - druge so bile globoke potlačene. Vse te travme pa so po letih zakona privrele na dan z vso silovitostjo. Najprej njegove, nato njene, ki so bile še veliko hujše in so trajale kar osem let njenega otroštva. Bog ju je po svoji in njuni medsebojni ljubezni odrešil in tako so tudi ilustracije, ki prikazujejo zgodovino odrešenja, neke vrste sad njunega odrešenja. Če je Paola v šestih dneh joka in neskončne bolečine, ko je travma prišla na dan z možem ob sebi stala pred vrati pekla, je potem v zadnjih šestih dneh življenja, potem ko se je kar devet let borila z rakom, skupaj z možem stala pred vrati nebes. Izpolnila se ji je želja, da je umrla v njegovem oblemu. Njunemu globokemu pričevanju ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.