Družbeno življenje urejajo raznovrstni predpisi, ki jih določeno ljudstvo sprejme ali z običaji po svobodni izbiri ali mu jih naloži oblast. Posamezniki se morajo predpisom podrediti, ti pa obstajajo zaradi dobrobiti družbe ne glede na njeno velikost; naj gre za družinsko, politično ali versko skupnost. Prilagajajo se času, kraju, delno so odvisni od naravnih, zemljepisnih, podnebnih razmer in so izraz človeške volje.
V oddaji je o knjigi govoril dr. Samo Skralovnik.
Družbeno življenje urejajo raznovrstni predpisi, ki jih določeno ljudstvo sprejme ali z običaji po svobodni izbiri ali mu jih naloži oblast. Posamezniki se morajo predpisom podrediti, ti pa obstajajo zaradi dobrobiti družbe ne glede na njeno velikost; naj gre za družinsko, politično ali versko skupnost. Prilagajajo se času, kraju, delno so odvisni od naravnih, zemljepisnih, podnebnih razmer in so izraz človeške volje.
V oddaji je o knjigi govoril dr. Samo Skralovnik.
Od slike do besede
Spominska oddaja, spomin na letos umrlega psihiatra dr. Jožeta Magdiča.
Od slike do besede
Spominska oddaja, spomin na letos umrlega psihiatra dr. Jožeta Magdiča.
Od slike do besede
Poslušali smo predstavitev knjige NOVEMU ORFEJU NAPROTI. Gost oddaje je bil filozof, glasbenik in prevajalec Boris Šinigoj, knjiga je izšla pri založbi KUD Logos.
Od slike do besede
Poslušali smo predstavitev knjige NOVEMU ORFEJU NAPROTI. Gost oddaje je bil filozof, glasbenik in prevajalec Boris Šinigoj, knjiga je izšla pri založbi KUD Logos.
Od slike do besede
Predstavili smo knjigo založbe KUD Logos: LEPŠE VPRAŠANJE. Avtor je Glenn Hughes, gostja v studiu je bila pesnica in prevajalka Miljana Cunta.
Od slike do besede
Predstavili smo knjigo založbe KUD Logos: LEPŠE VPRAŠANJE. Avtor je Glenn Hughes, gostja v studiu je bila pesnica in prevajalka Miljana Cunta.
Od slike do besede
O radijskih igrah pisatelja in akademika Alojza Rebule nam je nekaj povedala Maja Lapornik.
Od slike do besede
O radijskih igrah pisatelja in akademika Alojza Rebule nam je nekaj povedala Maja Lapornik.
Od slike do besede
Zbor Antona Foersterja praznuje zlati jubilej. V našem studi sta bila Damijana Božič-Močnik in Rado čuk, govorila sta o prehojeni poti tega zbora.
Od slike do besede
Zbor Antona Foersterja praznuje zlati jubilej. V našem studi sta bila Damijana Božič-Močnik in Rado čuk, govorila sta o prehojeni poti tega zbora.
Od slike do besede
O dramski ustvarjalnosti pisatelja Alojza Rebule je govoril Matej Venier, v drugem delu pa smo poslušali besede pisatelja samega.
Od slike do besede
O dramski ustvarjalnosti pisatelja Alojza Rebule je govoril Matej Venier, v drugem delu pa smo poslušali besede pisatelja samega.
Od slike do besede
Pri založbi Slovenska matica so izšli eseji Draga Jančarja z nasovom Zakaj pisati. Gre za zbirko esejev o kulturnih, etičnih in v najširšem smislu tudi političnih vprašanjih našega časa, ki jih je avtor pisal v zadnjih nekaj letih. V današnji oddaji o izganjanju literature iz gledališča :)
Od slike do besede
Pri založbi Slovenska matica so izšli eseji Draga Jančarja z nasovom Zakaj pisati. Gre za zbirko esejev o kulturnih, etičnih in v najširšem smislu tudi političnih vprašanjih našega časa, ki jih je avtor pisal v zadnjih nekaj letih. V današnji oddaji o izganjanju literature iz gledališča :)
Od slike do besede
To je bila druga oddaja o knjigi, France Stele, spomini nanj, ki je izšla pri Slovenski matici in s pomočjo ZRC SAZU. Gost oddaje je bil avtor knjige akademik dr. Milček Komelj.
Od slike do besede
To je bila druga oddaja o knjigi, France Stele, spomini nanj, ki je izšla pri Slovenski matici in s pomočjo ZRC SAZU. Gost oddaje je bil avtor knjige akademik dr. Milček Komelj.
Od slike do besede
V oddaji Od slike do besede gre za poglobljeno podajanje širše kulturnih in umetnostnih tem, ki se vežejo na literaturo, gledališče, glasbo, upodobitvene umetnosti … V njej najdejo mesto za pogovor avtorji, kritiki in preizpraševalci oz interpreti umetniških del. Oddaja je namenjena izobraženi publiki s posluhom za teme, ki so se in se pojavljajo v umetnosti. V oddaji gostimo številne nagrajence različnih nazorov in umetniških področij, ki predstavljajo in razmišljali o svojem delu in o širšem kontekstu umetnosti.
Naš gost
Z nami je bil dr. Jože Duhovnik. Njegova poklicna in življenjska pot je izredno bogata. Doktoriral je na Fakulteti za strojništvo, kjer je bil pozneje redni profesor in dekan. Profesorsko pot je prepletal s sodelovanjem z gospodarstvom, njegovi izvedeni projekti pa delujejo na vseh celinah. Aktivno je sodeloval pri demokratizaciji Slovenije v osamosvojitvenih procesih in v vojni za Slovenijo. Bil je član, podpredsednik in predsednik mnogih upravnih organov pomembnih slovenskih podjetij in eden od soorganizatorjev in mecen dveh tradicionalnih počastitev državnih praznikov.
Sol in luč
Vsebino knjige, ki jo tokrat predstavljamo, je prevajalka Katarina Bogataj Gradišnik v predgovoru takole povzela:
»Pričujoče besedilo je eno redkih v literaturi modernega časa, ki greh hkrati z drugimi novodobnimi tabuji, kakor so smrt, bolezen, staranje, še imenuje z njihovimi imeni. Ta so sicer iz modernega besednjaka skoraj izginila, nadomestila jih je množica evfemizmov. Psihologija in zlasti psihoanaliza sta za greh našli toliko pojasnil, ki so hkrati že opravičila, da se je pojem krivde in odgovornosti, s tem pa tudi človekovega dostojanstva, marsikje že čisto izgubil. A Pisma izkušenega hudiča se v svoji peklenski dialektiki ne menijo za tabuje in na duhovit, osvežujoč način povsem naravnost govorijo o nekaterih temeljnih vprašanjih našega bivanja.« Knjigo je napisal Clive Staples Lewis, leta 1996 pa je izšla pri založbi Ognjišče.
Srečanja
Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.
Beseda je zakon!
Tokrat se je prof. dr. Hotimir Tivadar ustavil ob Prešernovi Zdravljici, skoraj 200 let starem besedilu, ki je še vedno zelo aktualno, jezik pa dokazuje, da je bil že pred 200 leti lepo razvit. Ob besedilu pa še nekaj o naglasih.
Duhovna misel
Izvor besede čist izhaja iz “biti precejen”. Za vsako delo velja, da je najboljše “cedilo” zgodovina in to velja tudi za človeka. V obe smeri lahko uporabimo simbol ...
Spoznanje več, predsodek manj
Tokratna oddaja je prinesla poglobljen pogovor o stanju slovenske kulture, politike in medijev. Gosta sta bila filozofinja in urednica dr. Ignacija Fridl Jarc ter politični komentator Miran Videtič. V mesecu kulture smo se vprašali, kam je zašla slovenska kulturna krajina, ali se kultura spreminja v ideologijo ter kakšno vlogo imajo pri tem mediji. Dotaknili smo se tudi aktualnih političnih razmer, afer, padanja mask ter domnevno ustavno spornih odločitev vlade. Nismo se izognili vprašanju pravne države, vlogi predsednice republike in vplivu nevladnih organizacij. Ob začetku volilne kampanje pa je bil še pogled na politično prizorišče in ključna merila za odločitev volivcev.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Moja zgodba
Poslušate lahko predstavitev novega slovenskega celovečernega filma Exodus 1945: Naša kri studia Sipoš. Nastal je po resnični zgodbi iz maja 1945, ko po komunističnem prevzemu oblasti veliko ljudi zapušča Jugoslavijo. S sanitetnim vlakom iz Ljubljane poleg domobranskih ranjencev potujeta tudi zdravnika dr. Janez Janež in dr. Valentin Meršol z družino. Naši gostje so bili pobudnik projekta David Sipoš, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in igralec: Jernej Kuntner. Film, katerega ogled priporočamo, smo osvetlili iz zgodovinske, produkcijske in občečloveške plati.
Vstani in hodi
V februarski oddaji Vstani in hodi, sta bili z nami predstavnici Zavoda Varna pot: ambasadorka Milena Kepic in programska vodja Kaja Kobal. Zavod Varna pot je nevladna organizacija, ki v svojem osnovnem poslanstvu združuje posameznike, ki so jih posledice prometnih nesreč najhuje prizadele. Potem, ko je v letu 2024 na naših cestah umrlo 68 ljudi, se je lani ta žalostna statistika spet povečala: na 93 umrlih ljudi. Ne pozabimo, da se za vsako številko skriva konkreten človek s svojimi bližnjimi, zato je še toliko bolj pomembna Vizija Nič, torej nič umrlih na naših cestah – za katero se med drugim prizadevajo v Zavodu Varna pot. V oddaji boste ste drugim slišali tudi osebni zgodbi naših gostij, pa tudi kako Zavod Varna pot skrbi za duhovnost prizadetih v prometnih nesrečah.