Is podcast
V sredo, 29. januarja 2014 je družbeno-politični krožek Škofijska strela na Škofijski klasični gimnaziji v šolski knjižnici pripravil pogovor s pisateljem (že takrat) častitljive starosti, Borisom Pahorjem. Nagovor mladim je zajemal predvsem njegovo bridko doživljanje fašizma, ki ga je zaznamoval že v otroštvu, ko je doživel požig Narodnega doma v Trstu. Spregovoril je tudi o sodelovanju z Edvardom Kocbekom v slavnem intervjuju iz leta 1975, v katerem je razkril poboj razoroženih domobrancev po koncu druge svetovne vojne. Borisa Pahorja so teptali vsi trije totalitarizmi 20. stoletja fašizem, nacizem in komunizem in da se kaj takega ne bi še kdaj ponovilo, je mladim položil na srce, naj z ljubeznijo delajo za svojo domovino.
V sredo, 29. januarja 2014 je družbeno-politični krožek Škofijska strela na Škofijski klasični gimnaziji v šolski knjižnici pripravil pogovor s pisateljem (že takrat) častitljive starosti, Borisom Pahorjem. Nagovor mladim je zajemal predvsem njegovo bridko doživljanje fašizma, ki ga je zaznamoval že v otroštvu, ko je doživel požig Narodnega doma v Trstu. Spregovoril je tudi o sodelovanju z Edvardom Kocbekom v slavnem intervjuju iz leta 1975, v katerem je razkril poboj razoroženih domobrancev po koncu druge svetovne vojne. Borisa Pahorja so teptali vsi trije totalitarizmi 20. stoletja fašizem, nacizem in komunizem in da se kaj takega ne bi še kdaj ponovilo, je mladim položil na srce, naj z ljubeznijo delajo za svojo domovino.
V sredo, 29. januarja 2014 je družbeno-politični krožek Škofijska strela na Škofijski klasični gimnaziji v šolski knjižnici pripravil pogovor s pisateljem (že takrat) častitljive starosti, Borisom Pahorjem. Nagovor mladim je zajemal predvsem njegovo bridko doživljanje fašizma, ki ga je zaznamoval že v otroštvu, ko je doživel požig Narodnega doma v Trstu. Spregovoril je tudi o sodelovanju z Edvardom Kocbekom v slavnem intervjuju iz leta 1975, v katerem je razkril poboj razoroženih domobrancev po koncu druge svetovne vojne. Borisa Pahorja so teptali vsi trije totalitarizmi 20. stoletja fašizem, nacizem in komunizem in da se kaj takega ne bi še kdaj ponovilo, je mladim položil na srce, naj z ljubeznijo delajo za svojo domovino.
Od slike do besede
Prva oktobrska oddaja Od slike do besede nas je odnesla v leto 1942 in pogledala, kako smo Slovenci živeli v tistem letu. Besedilo je nastalo v sklopu predavanj, ki jih je organizirala Slovenska matica. Vabila je zgodovinarje, med njimi dr. Jožeta Možino, ki je prispeval besedilo za nocojšnjo oddajo.
Od slike do besede
Prva oktobrska oddaja Od slike do besede nas je odnesla v leto 1942 in pogledala, kako smo Slovenci živeli v tistem letu. Besedilo je nastalo v sklopu predavanj, ki jih je organizirala Slovenska matica. Vabila je zgodovinarje, med njimi dr. Jožeta Možino, ki je prispeval besedilo za nocojšnjo oddajo.
Od slike do besede
Selim je bil prvi sultan, ki je vladal nad Osmanskim imperijem, v katerem je bila večina prebivalcev muslimanske vere in je kot prvi pripadnik osmanske dinastije nosil naslova sultana in kalifa. Bil je strog vladar, zato si je prislužil vzdevek Surovi. Božja senca je naslov knjige, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Od slike do besede. Delo Alana Mikhaila je prevedel Matej Venier, ki nam je nekaj besed povedal tudi o avtorju.
Od slike do besede
Selim je bil prvi sultan, ki je vladal nad Osmanskim imperijem, v katerem je bila večina prebivalcev muslimanske vere in je kot prvi pripadnik osmanske dinastije nosil naslova sultana in kalifa. Bil je strog vladar, zato si je prislužil vzdevek Surovi. Božja senca je naslov knjige, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Od slike do besede. Delo Alana Mikhaila je prevedel Matej Venier, ki nam je nekaj besed povedal tudi o avtorju.
Od slike do besede
Pogovarjali smo se s profesorico oddelka za primerjalno religiologijo Anjo Zalta, ki je tudi prevedla knjigo Mela Thompsona.
Od slike do besede
Pogovarjali smo se s profesorico oddelka za primerjalno religiologijo Anjo Zalta, ki je tudi prevedla knjigo Mela Thompsona.
Od slike do besede
V oddaji Od slike do besede ste slišali o knjigi Sledovi vrtnic, predstavili sta jo Marjeta Žebovec in Milena Stare.
Od slike do besede
V oddaji Od slike do besede ste slišali o knjigi Sledovi vrtnic, predstavili sta jo Marjeta Žebovec in Milena Stare.
Od slike do besede
Slovenija je dežela, ki je posejana s cerkvami na vrhu vzpetin in v osrčju posameznih krajev. In kaj ima to opraviti s svetišči v starem Izraelu? Nas druži religiozni zapis, da je presežnemu tudi prostorsko treba nameniti vidno in lepo mesto?
Od slike do besede
Slovenija je dežela, ki je posejana s cerkvami na vrhu vzpetin in v osrčju posameznih krajev. In kaj ima to opraviti s svetišči v starem Izraelu? Nas druži religiozni zapis, da je presežnemu tudi prostorsko treba nameniti vidno in lepo mesto?
Od slike do besede
Poslušali bomo uvodno besedo knjige in nadaljevali pogovor z gostom. Z nami je bil moralni teolog dr. Ivan Štuhec.
Od slike do besede
Poslušali bomo uvodno besedo knjige in nadaljevali pogovor z gostom. Z nami je bil moralni teolog dr. Ivan Štuhec.
Od slike do besede
O tem smo spregovorili v oddaji Od slike do besede, na dan pred praznikom žrtev treh totalitarnih režimov.
Od slike do besede
O tem smo spregovorili v oddaji Od slike do besede, na dan pred praznikom žrtev treh totalitarnih režimov.
Od slike do besede
Anselm Grün je devetnajstleten vstopil v benediktinski samostan, kjer se je seznanil z umetnostjo vodenja ljudi na osnovi pravila svetega Benedikta iz Nursije. Premišljevanje ga je vodilo k poglobljeni razlagi Marijin podob, o katerih morda sami še niste premišljevali, lepo vabljeni k poslušanju.
Od slike do besede
Anselm Grün je devetnajstleten vstopil v benediktinski samostan, kjer se je seznanil z umetnostjo vodenja ljudi na osnovi pravila svetega Benedikta iz Nursije. Premišljevanje ga je vodilo k poglobljeni razlagi Marijin podob, o katerih morda sami še niste premišljevali, lepo vabljeni k poslušanju.
V oddaji Od slike do besede gre za poglobljeno podajanje širše kulturnih in umetnostnih tem, ki se vežejo na literaturo, gledališče, glasbo, upodobitvene umetnosti … V njej najdejo mesto za pogovor avtorji, kritiki in preizpraševalci oz interpreti umetniških del. Oddaja je namenjena izobraženi publiki s posluhom za teme, ki so se in se pojavljajo v umetnosti. V oddaji gostimo številne nagrajence različnih nazorov in umetniških področij, ki predstavljajo in razmišljali o svojem delu in o širšem kontekstu umetnosti.
Dogodki
V Rovtah bo sveta maša in slovesnost ob 30. obletnici postavitve farnih plošč, ko so leta 1993 po dolgih desetletjih odkrili imena pobitih žrtev revolucije. Obudili bodo tudi spomin na ustanovitev domobranske vojske, slovesnost pa bo potekala tudi tik pred evropskim dnevom spomina na žrtve totalitarnih sistemov. S članico organizacijskega odbora slovesnosti Judito Treven se je pogovarjal Alen Salihović
Svetovalnica
Naša gostja je bila odvetnica Mateja Maček, ki je odgovarjala na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.
Kmetijska oddaja
19. septembra se je v plenarni dvorani Evropskega parlamenta odvijala konferenca Evropske ljudske stranke na temo prihodnosti kmetijstva v EU. Dogodka se je udeležilo več kot 800 kmetijskih strokovnjakov, predstavnikov kmetijskih združenj, kmetov in politikov iz vse Evrope.
Na srečanju je bilo jasno izpostavljeno dejstvo, da mora biti vsem evropskim kmetom omogočeno aktivno sodelovanje v procesih odločanja glede prihodnosti kmetijstva in kmetijske politike v EU.
Na konferenci so sodelovali tudi predstavniki slovenskih kmetijskih organizacij in nekaterim od njih ste lahko prisluhnili v Kmetijski oddaji.
Globine
V septembrskih Globinah smo se dotaknili obširnega področja, ki ga zajema družbeni nauk Cerkve. Od kdaj je Cerkev vpeta v teme, ki zadevajo socialno pravičnost, vlogo države, solidarnost, človekovo dostojanstvo in skrb za okolje? Številni danes razumejo to kot nepotrebno vmešavanje Cerkve v družbeno politično dogajanje. Je res? Posebej smo se ustavili tudi pri vprašanju smisla človeškega dela z vidika socialne moralne teologije. Naš sogovornik je bil župnik iz Šmihela pri Novem mestu Štefan Hosta.
Za življenje
Ko govorimo o digitalizaciji, se moramo najprej dogovoriti, kaj to je? Je potrebna, toda biti mora človeku v pomoč, ne njegova poguba, pravi terapevt Miha Kramli, že skoraj trideset let vodja Centra za zdravljenje zasvojenosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica. Dodaja: Dinamika družinskih odnosov se popolnoma spremeni, če tehnologijo ne uporabljamo prav.
Rožni venec
Molitev je vodil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Lahko noč, moj angel
Težko delo imaš in ogromno delovno področje, in ljudje ti nismo ravno v …
Pogovor o
Osvetlili smo področja, kjer je ta povezanost najbolj dejavna in tista, kjer bi bilo mogoče storiti več. Vse to pa v luči aktualnih dogajanj in tudi sedanje vlade v Sloveniji, ki je v dobrem letu dni začrtala svojo smer tudi na tem področju.