Mati moja, venec pletem, je le ena od cerkvenih zborovskih pesmi, ki smo jih predstavili ob 21h. V drugem delu pa so priredbe slovenskih narodnih zazvenele s pomočjo izbranih oktetov lesne industrije. Pred desetletji so se srečevali na srečanjih, leta 1975 pa izdali tudi ploščo, s pomočjo katere smo tkali drugo polovico naše oddaje O klasiki drugače.
Mati moja, venec pletem, je le ena od cerkvenih zborovskih pesmi, ki smo jih predstavili ob 21h. V drugem delu pa so priredbe slovenskih narodnih zazvenele s pomočjo izbranih oktetov lesne industrije. Pred desetletji so se srečevali na srečanjih, leta 1975 pa izdali tudi ploščo, s pomočjo katere smo tkali drugo polovico naše oddaje O klasiki drugače.
O klasiki drugače
Prisluhnili boste skladbam v izvedbi različnih slovenskih zborov in delom božične meditacije v interpretaciji Pavleta Ravnohriba.
O klasiki drugače
Prisluhnili boste skladbam v izvedbi različnih slovenskih zborov in delom božične meditacije v interpretaciji Pavleta Ravnohriba.
O klasiki drugače
V tokratni oddaji smo prisluhnili nekaterim najlepšim adventnim zborovskim pesmim v izvedbi Slovenskega komornega zbora.
O klasiki drugače
V tokratni oddaji smo prisluhnili nekaterim najlepšim adventnim zborovskim pesmim v izvedbi Slovenskega komornega zbora.
O klasiki drugače
Tokrat smo gostili slomškovo pesem in Komorni moški zbor Celje.
O klasiki drugače
Tokrat smo gostili slomškovo pesem in Komorni moški zbor Celje.
O klasiki drugače
V Miklavžev večer najlepše sodi lepa adventna pesem. V oddaji O klasiki drugače smo zato predvajali prav nekaj slovenskih adventnih zborovskih skladb. peli so nam Slovenski komorni zbor, Consortium musicum, Kvartet Svit, Kvartet Borovlje in drugi.
O klasiki drugače
V Miklavžev večer najlepše sodi lepa adventna pesem. V oddaji O klasiki drugače smo zato predvajali prav nekaj slovenskih adventnih zborovskih skladb. peli so nam Slovenski komorni zbor, Consortium musicum, Kvartet Svit, Kvartet Borovlje in drugi.
O klasiki drugače
Oddajo smo posvetili 80. življenjskemu jubileju skladatelja in dirigenta Jožeta Trošta.
Pevci so mu vse od lanske pomladi, ko je obhajal 80. rojstni dan, želeli pripraviti poseben koncert, kar jim je zaradi epidemije uspelo šele letos na predvečer zahvalne nedelje na Sveti Gori nad Novo Gorico.
Slovesno bogoslužje in koncert je pripravil Mešani pevski zbor Anton Foerster iz Ljubljane, pod vodstvom Damijane Božič Močnik.
Sodelovali so tudi Oktet Oremus, Ženski kvartet iz Cerkelj na Gorenjskem in solisti Francka Šenk, Marko Fink in Matevž Močnik.
O klasiki drugače
Oddajo smo posvetili 80. življenjskemu jubileju skladatelja in dirigenta Jožeta Trošta.
Pevci so mu vse od lanske pomladi, ko je obhajal 80. rojstni dan, želeli pripraviti poseben koncert, kar jim je zaradi epidemije uspelo šele letos na predvečer zahvalne nedelje na Sveti Gori nad Novo Gorico.
Slovesno bogoslužje in koncert je pripravil Mešani pevski zbor Anton Foerster iz Ljubljane, pod vodstvom Damijane Božič Močnik.
Sodelovali so tudi Oktet Oremus, Ženski kvartet iz Cerkelj na Gorenjskem in solisti Francka Šenk, Marko Fink in Matevž Močnik.
O klasiki drugače
Oddajo smo posvetili 80. življenjskemu jubileju skladatelja in dirigenta Jožeta Trošta.
Pevci so mu vse od lanske pomladi, ko je obhajal 80. rojstni dan, želeli pripraviti poseben koncert, kar jim je zaradi epidemije uspelo šele letos na predvečer zahvalne nedelje na Sveti Gori nad Novo Gorico.
Slovesno bogoslužje in koncert je pripravil Mešani pevski zbor Anton Foerster iz Ljubljane, pod vodstvom Damijane Božič Močnik.
Sodelovali so tudi Oktet Oremus, Ženski kvartet iz Cerkelj na Gorenjskem in solisti Francka Šenk, Marko Fink in Matevž Močnik.
O klasiki drugače
Oddajo smo posvetili 80. življenjskemu jubileju skladatelja in dirigenta Jožeta Trošta.
Pevci so mu vse od lanske pomladi, ko je obhajal 80. rojstni dan, želeli pripraviti poseben koncert, kar jim je zaradi epidemije uspelo šele letos na predvečer zahvalne nedelje na Sveti Gori nad Novo Gorico.
Slovesno bogoslužje in koncert je pripravil Mešani pevski zbor Anton Foerster iz Ljubljane, pod vodstvom Damijane Božič Močnik.
Sodelovali so tudi Oktet Oremus, Ženski kvartet iz Cerkelj na Gorenjskem in solisti Francka Šenk, Marko Fink in Matevž Močnik.
O klasiki drugače
Slišali ste drugi del predstavitve zgoščenke Ave Maria, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. Pogovarjali smo se s sopranistko Petro Vrh Vrezec in spoznavali molitev, ki je večkrat uglasbena, kot molitev Oče naš.
O klasiki drugače
Slišali ste drugi del predstavitve zgoščenke Ave Maria, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. Pogovarjali smo se s sopranistko Petro Vrh Vrezec in spoznavali molitev, ki je večkrat uglasbena, kot molitev Oče naš.
O klasiki drugače
Sopranistka Petra Vrh Vrezec je predstavila zgoščenko marijinih molitev, ki je izšla pri Založbi Ognjišče.
O klasiki drugače
Sopranistka Petra Vrh Vrezec je predstavila zgoščenko marijinih molitev, ki je izšla pri Založbi Ognjišče.

Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 30. december 2025 ob 05-ih
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Govorili smo o božiču v Cerkvi in družbi: kaj ostaja, kaj se vrača, kaj se spreminja? V Velenju se še vedno čuti nelagodje ob kipu diktatorja Josipa Broza. Za nami je državni praznik Dan samostojnosti in enotnosti, kako ga je videl naš gost. V Ljubljani se je ob tem zbrala množica harmonikarjev, ki so igrali slovensko glasbo.
Kmetijska oddaja
Zavod za gozdove Slovenije vsako leto podeli priznanja za najbolj skrbne lastnike gozdov. Letos je prejemnik tega priznanja tudi Nadškofija Ljubljana. V oddaji je bil z nami Franc Pogačnik, upravnik gozdov Nadškofije Ljubljana. Z njim smo se pogovarjali o izzivih in načrtih pri gospodarjenju.
Naš pogled
Državni zbor je prejšnji teden potrdil novi zakon o varstvu javnega reda in miru. Kot so poročali mediji, zakon prinaša višje kazni za povzročanje hrupa. Določa nova pravila glede igranja klavirja in dopolnilo glede pokanja s karbidom. V njem je tudi določilo o ravnanju z zastavami in simboli držav. Črtali pa so zloglasni 20. člen, v katerem je bilo prepovedano poveličevanje nacionalsocializma in fašizma ter skladno s tem kolaborantskih organizacij in drugih skupin, ki so med vojno sodelovale z okupatorsko oblastjo.
Sol in luč
Kaj pravite, bi prepoznali božič, če bi ne bilo jaslic? Takšnih, kot jih poznamo danes, se je prvi domislil sveti Frančišek, ki jih je v kraju Greccio /grečo/ v Italiji pripravil s prijateljem. Tomaž Čelanski, Frančiškov sobrat, je prvi napisal njegov življenjepis, ki je pod naslovom Življenje svetega Frančiška objavljen v istoimenski knjigi, ki je izšla pri založbi Frančišek. Odlomek postavitve jaslic v Grecciu /greču/ smo prebrali v tokratni oddaji.
Adventna spodbuda
Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.
Zgodbe za otroke
Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!
Kulturni utrinki
V letu, ki se izteka smo obeležili 220 letnico rojstva in 150 letnico smrti danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena. Pisatelj Ivan Sivec je ob tem napisal knjigo Pika pri grdem račku, ki je namenjena predvsem otrokom, pa tudi mamicam in očkom ter dedkom in babicam. Knjigo nam je v pogovoru predstavil avtor sam.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poklicala je poslušalka, ki jo je zanimalo, zakaj testo za pico pri valjanju skoči nazaj oziroma skupaj - je pretrdo ali premalo vzhajano. Sestra Nikolina pravi, da pazimo, da je testo prijetno mehko in nato dobro vzhajano. Nato ga razvaljamo. Pekač pa namažemo bodisi z maslom ali pa z mastjo - z gosto, trdo maščobo, ne z oljem. Testo potisnemo do roba pekača in ne bo drselo skupaj. Lahko se peče tudi na peki papirju.
Zakladi naše dediščine
Na razstavi jaslic v Vatikanu so v letu 2025 med stotimi tudi jaslice iz slame Janeza Jakoba. Več njegovih jaslic iz slame je razstavljenih tudi v več krajih po Sloveniji, med drugim tudi v muzeju na Brezjah. Vprašali smo ga, kako jih izdeluje in zakaj prav iz slame. Plete jih s tehniko iz slamnatih kit.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Na letošni javni razpis za podporo naložbam na gorskih in hribovskih kmetijah je bilo oddanih 226 vlog, skupna zaprošena vrednost javnih sredstev pa je znašala približno 19,1 milijona evrov. Razpisana višina nepovratnih sredstev je bila omejena na približno 7 milijonov evrov, kar je omogočilo odobritev 64 vlog. 150 popolnih vlog je torej ostalo brez sredstev Na to dejstvo so se včeraj z odprtim pismom ministrici Mateji Čalušić oglasili v Združenju hribovskih in gorskih kmetov Slovenije.