Silva Matos ni le psihologinja in psihoterapevtka, ampak predvsem mati, žena, človek ... Tudi sama stopa skozi čisto človeška poglavja življenja, jih globoko doživlja in vrednoti. V oddaji odkrito spregovori o nedavni smrti moža, s katerim bi letos praznovala zlato poroko.
Silva Matos ni le psihologinja in psihoterapevtka, ampak predvsem mati, žena, človek ... Tudi sama stopa skozi čisto človeška poglavja življenja, jih globoko doživlja in vrednoti. V oddaji odkrito spregovori o nedavni smrti moža, s katerim bi letos praznovala zlato poroko.
Kultura odnosov
Psihologinja in psihoterapevtka Silva Matos je razmišljala o kažipotih v našem življenju in o tem, kako smo kažipoti drug drugemu.
Kultura odnosov
Psihologinja in psihoterapevtka Silva Matos je razmišljala o kažipotih v našem življenju in o tem, kako smo kažipoti drug drugemu.
Kultura odnosov
Psihologinja in terapevtka Silva Matos je med drugim svetovala, na kakšen način in kdaj reševati probleme v odnosih, poudarila pa je tudi, da so pri tem pomembni resnica, iskrenost, vztrajnost, pogum in še kaj.
Kultura odnosov
Psihologinja in terapevtka Silva Matos je med drugim svetovala, na kakšen način in kdaj reševati probleme v odnosih, poudarila pa je tudi, da so pri tem pomembni resnica, iskrenost, vztrajnost, pogum in še kaj.
Kultura odnosov
V tokratni oddaji Kultura odnosov je psihologinja in terapevtka Silva Matos govorila o inteligenci srca, sočutju, empatiji in ljubezni.
Kultura odnosov
V tokratni oddaji Kultura odnosov je psihologinja in terapevtka Silva Matos govorila o inteligenci srca, sočutju, empatiji in ljubezni.
Kultura odnosov
V silvestrski verziji oddaje Kultura odnosov je psihologinja in terapevtka Silva Matos spomnila na pomen in življenjsko pomembnost hvaležnosti. Kakršno koli je že bilo leto 2024, bilo nam je darovano in v njem je zagotovo veliko stvari, za katere smo lahko hvaležni.
Kultura odnosov
V silvestrski verziji oddaje Kultura odnosov je psihologinja in terapevtka Silva Matos spomnila na pomen in življenjsko pomembnost hvaležnosti. Kakršno koli je že bilo leto 2024, bilo nam je darovano in v njem je zagotovo veliko stvari, za katere smo lahko hvaležni.
Kultura odnosov
Peti oktobrski torek je prinesel oddajo Kultura odnosov. Psihologinja in terapevtka Silva Matos je razmišljala o temah pogovorov, ki jih lahko odpiramo tako v družinskem kot širšem krogu: hvaležnost, spomini, prijateljstvo, smisel, odhajanje, poslavljanje ...
Kultura odnosov
Peti oktobrski torek je prinesel oddajo Kultura odnosov. Psihologinja in terapevtka Silva Matos je razmišljala o temah pogovorov, ki jih lahko odpiramo tako v družinskem kot širšem krogu: hvaležnost, spomini, prijateljstvo, smisel, odhajanje, poslavljanje ...
Kultura odnosov
Psihologinja in terapevtka Silva Matos govori o pomembnosti počitka in dopusta, o priložnostih in pasteh, o telesni, duševni in duhovni obnovi …
Kultura odnosov
Psihologinja in terapevtka Silva Matos govori o pomembnosti počitka in dopusta, o priložnostih in pasteh, o telesni, duševni in duhovni obnovi …
Kultura odnosov
V oddaji je psihologinja in terapevtka Silva Matos razmišljala o življenju v tretjem življenjskem obdobju, ki ga moramo načrtovati in se nanj pripravljati, sicer nas prehiti in nam s spremembami, ki jih prinese, povzroči občutek odrinjenosti, zapostavljenosti in nepomembnosti. Medgeneracijski pogled na staranje ...
Kultura odnosov
V oddaji je psihologinja in terapevtka Silva Matos razmišljala o življenju v tretjem življenjskem obdobju, ki ga moramo načrtovati in se nanj pripravljati, sicer nas prehiti in nam s spremembami, ki jih prinese, povzroči občutek odrinjenosti, zapostavljenosti in nepomembnosti. Medgeneracijski pogled na staranje ...
Kultura odnosov
Peti torek v mesecu je prinesel oddajo Kultura odnosov in v njej psihologinjo in terapevtko Silvo Matos. Novo leto je kot nepopisan list vabljivo izhodišče za spremembe. Te skušamo dirigirati sami, a največ se jih zgodi povsem nenadoma in mimo naših načrtov. Če jih ne sprejmemo in se nanje ne želimo prilagoditi, nas lahko to vodi v nemočno jezo, obup in depresijo.
Kultura odnosov
Peti torek v mesecu je prinesel oddajo Kultura odnosov in v njej psihologinjo in terapevtko Silvo Matos. Novo leto je kot nepopisan list vabljivo izhodišče za spremembe. Te skušamo dirigirati sami, a največ se jih zgodi povsem nenadoma in mimo naših načrtov. Če jih ne sprejmemo in se nanje ne želimo prilagoditi, nas lahko to vodi v nemočno jezo, obup in depresijo.
Za življenje
Pričakovanja, hrepenenja, kopičenje obveznosti, v službi zaključevanja do rokov in nujnost po lepo doživetih praznikih, se lahko obrne v upor. Mnogo ljudi toži nad pritiski pred prazničnimi dnevi. Kako se soočati s tovrstnimi napetostmi in nervozo, od kod jeza, ker vsemu prej omenjenemu nismo kos? Kaj se nam dogaja in kako si lahko pomagamo, da se to ne bi dogajalo? Kako lahko prepoznavamo stiske drug drugega, smo se pogovarjali z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico in pisateljico.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo predstavili zadnji dve knjigi o najpomembnejšem časopisu v času komunističnega režima: »Temna in svetla stran Dela«. Njun avtor je publicist mag. Igor Omerza. Sedanja Temna stran Dela je nadaljevanje prve knjige o novinarjih Dela, ki so bili sodelavci tajne politične policije UDBe. Prav tako pa v svojem delu omenja tudi novinarje, ki niso podlegli pritisku tajne službe. Gre torej za trilogijo o Delu in Udbi v skupnem obsegu 1.266 strani. Omerza jo je pripravljal skoraj 20 let iz ostankov ohranjenega udbovskega gradiva.
Komentar tedna
V mogočnih dveh knjigah o temnih in svetli strani Dela, ki ju je prejšnji mesec poslal na svetlo Igor Omerza, je tam proti koncu fotografija nasmejane ženske, ki ima za hrbtom napis: Nisu sve kurve iste. In ta ženska sem jaz, Alenka Puhar, v polovico mlajši izdaji. Le kaj mi je bilo?! Izjava, da vse kurbe niso enake, seveda pomeni, da so nekatere malo boljše, oziroma malo manj pokvarjene… Sem bila tako pijana, da sem padla pod mizo?! In to celo v službi?!
Ne, to o Puharci pod mizo mi ni prišlo na misel zaradi možnosti, da bi se tako sramotno napila. Povezano je s starim pregovorom, da se lastna hvala pod mizo vala. In takšne hvale, toliko pozitivnih besed, kot se jih najde v tistem koncu knjige, ki je posvečen svetli strani Dela in meni osebno, zlepa nisem deležna. Že res, začne se s hudo negativno oznako, ki pravi …
Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.
Naš pogled
O delu za skupno prihodnost je v svojem komentarju razmišljal naš tehnik, Andrej Jerman.
Duhovna misel
Na položnem gričku je stala lična hišica. Nekje noči jo je nenadoma zajel požar. Mlad par, Janez in Roža, njena prebivalca, sta se rešila iz ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Zgodbe za otroke
Če smo včeraj božično drevo iskali, bi ga danes še okrasili? Mogoče je za krašenje čisto malo prehitro, ampak za dobro zgodbo pa je vedno pravi čas. Prisluhnite pripovedi o malce nenavadnih, srebrnih okraskih.
Adventna spodbuda
S. Marta Meško, ki deluje v Ukrajini, pripoveduje o deklici Darinki, ki je zaradi vojne vihre izgubila streho nad glavo. Zgodba upanja pripoveduje o dobrih ljudeh, ki so pomagali zgraditi nov dom in blažiti stisko.
Kulturni utrinki
Izteka se leto, v katerega sta Gorica in Nova Gorica vstopili kot Evropska prestolnica kulture. Organizatorji so se pohvalili, da so pripravili 1.600 dogodkov, ki se jih je udeležilo več kot milijon in pol obiskovalcev. Svojevrsten utrip je doživljala tudi Kostanjevica z Marijino romarsko cerkvijo in frančiškanskim samostanom. O tem pa župnik p. Boštjan Horvat.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Marsikaj za praznike že lahko naredimo v teh dneh, naredimo načrt in kupimo stvari. Sestra Nikolina pravi, da v teh dneh lahko že spečemo piškote ali kaj lahkega za božič. Konec tega tedna se že lahko lotimo potice. Zavita namreč lahko počaka na hladnem nekaj dni. Najbolj klasična je orehova potica, lahko pa jo za spremembo naredimo s kakšnim drugim nadevom: makovim, lešnikovim, kokosovim ali samo z rozinami. Dobra je tudi potratna ali staronemška potica. Tu je še hladna potica. Prav bo prišla tudi sadna potica. Skupaj narežemo več vrst suhega sadja: slive, marelice, brusnice, rozine, posebej pa dodamo lešnike, orehe, mandlje. Vzhajano testo ločimo na polovico, v eno zamešamo suho sadje in oreščke ter dobro pregnetemo in oblikujemo štručke. Prvo polovico razvaljamo in nanjo nalagamo štručke. Skupa zavijemo in dajemo v namazane modele. Pustimo vzhajati uro in pol in nato pečemo eno dobro uro. Pečeno pokrijemo s prtičem in s folijo ter počakamo, da se ohladi.
Življenje išče pot
35. let TOM telefona za mlade in otroke je lepa doba in dolgoletnega svetovalca Naceta Breitenbergerja smo vprašali, s kakšnimi težavami se klicalci nanje obračajo in kako se odzivajo v primeru samomorilnih misli.