Is podcast
V tokratnem sobotnem popoldnevu je bila naša gostja Tadeja Petrovčič Jerina, prevajalka in urednica. Prevaja iz francoščine, nemščine in angleščine. Dve desetletji je bila zaposlena kot urednica in odgovorna za urejanje tujih pravic pri Celjski Mohorjevi družbi, od leta 2021 pa deluje samostojno. Med pomembnejšimi izdajami, ki jih je uredila so Dantejeva Božanska komedija, v prevodu Andreja Capudra, Spomini Franceta Pibernika, Janeza Suhadolca in njen prevod spominov br. Rogerja. Urejala je tudi Franklove knjige ter knjige Pedra Opeke in o njem, kjer je tudi sodelovala kot prevajalka. Urejala je tudi knjige za otroke in jih nekaj tudi prevedla ter glasbene izdaje, med drugim zgoščenki taizéjskih spevov v slovenščini Pridi, Luč in Radujte se ter pesmarica Spevi in molitve iz Taizéja. Poleg obsežnega seznama del, ki jih je uredila, pa ima tudi avtorske objave v Mohorjevem koledarju in reviji Zvon.
spomin življenje Celjska Mohorjeva družba Pedro Opeka Ciril Zlobec Taizé Marie-Louse Bemelmans Videc Zorko Simčič
V tokratnem sobotnem popoldnevu je bila naša gostja Tadeja Petrovčič Jerina, prevajalka in urednica. Prevaja iz francoščine, nemščine in angleščine. Dve desetletji je bila zaposlena kot urednica in odgovorna za urejanje tujih pravic pri Celjski Mohorjevi družbi, od leta 2021 pa deluje samostojno. Med pomembnejšimi izdajami, ki jih je uredila so Dantejeva Božanska komedija, v prevodu Andreja Capudra, Spomini Franceta Pibernika, Janeza Suhadolca in njen prevod spominov br. Rogerja. Urejala je tudi Franklove knjige ter knjige Pedra Opeke in o njem, kjer je tudi sodelovala kot prevajalka. Urejala je tudi knjige za otroke in jih nekaj tudi prevedla ter glasbene izdaje, med drugim zgoščenki taizéjskih spevov v slovenščini Pridi, Luč in Radujte se ter pesmarica Spevi in molitve iz Taizéja. Poleg obsežnega seznama del, ki jih je uredila, pa ima tudi avtorske objave v Mohorjevem koledarju in reviji Zvon.
V tokratnem sobotnem popoldnevu je bila naša gostja Tadeja Petrovčič Jerina, prevajalka in urednica. Prevaja iz francoščine, nemščine in angleščine. Dve desetletji je bila zaposlena kot urednica in odgovorna za urejanje tujih pravic pri Celjski Mohorjevi družbi, od leta 2021 pa deluje samostojno. Med pomembnejšimi izdajami, ki jih je uredila so Dantejeva Božanska komedija, v prevodu Andreja Capudra, Spomini Franceta Pibernika, Janeza Suhadolca in njen prevod spominov br. Rogerja. Urejala je tudi Franklove knjige ter knjige Pedra Opeke in o njem, kjer je tudi sodelovala kot prevajalka. Urejala je tudi knjige za otroke in jih nekaj tudi prevedla ter glasbene izdaje, med drugim zgoščenki taizéjskih spevov v slovenščini Pridi, Luč in Radujte se ter pesmarica Spevi in molitve iz Taizéja. Poleg obsežnega seznama del, ki jih je uredila, pa ima tudi avtorske objave v Mohorjevem koledarju in reviji Zvon.
spominživljenjeCeljska Mohorjeva družbaPedro OpekaCiril ZlobecTaizéMarie-Louse Bemelmans VidecZorko Simčič
Naš gost
Docent dr. Ivan Platovnjak je duhovnik, predavatelj in profesor, ki se zelo poglobljeno, znanstveno in raziskovalno ukvarja s področjem duhovnosti. Je skrbnik študijskega programa Duhovno izpopolnjevanje in koordinator za teološke simpozije ter še marsikaj drugega. Rodil se je v preprosti, kmečki družini, ki mu je pomagala delati prve korake v veri, o duhovniškem poklicu pa je začel razmišljati po prvem letniku srednje šole.
Naš gost
Docent dr. Ivan Platovnjak je duhovnik, predavatelj in profesor, ki se zelo poglobljeno, znanstveno in raziskovalno ukvarja s področjem duhovnosti. Je skrbnik študijskega programa Duhovno izpopolnjevanje in koordinator za teološke simpozije ter še marsikaj drugega. Rodil se je v preprosti, kmečki družini, ki mu je pomagala delati prve korake v veri, o duhovniškem poklicu pa je začel razmišljati po prvem letniku srednje šole.
Naš gost
V sobotnem popoldnevu je bil naš gost duhovnik Štefan Babič. Rojen kot osmi otrok v Orehovljah pri Predosljah, leta 1935, je gimnazijo obiskoval v Kranju, po gimnaziji pa vstopil v bogoslovje. V ljubljanski stolnici ga je v duhovnika leta 1961 posvetil nadškof Anton Vovk. Njegovo novomašno geslo je bilo »Moj Gospod in moj Bog«. Svojo duhovniško pot je kot duhovni pomočnik pričel v Borovnici, nato je bil kaplan v Črnomlju, potem odšel za župnika v Mengeš, iz Mengša pa v Lesce, kjer je preživel 29 - kot sam pravi – najlepših let. Zlato mašo je praznoval 2011, istega leta so ga premestili v Mengeš, kjer je začel delo duhovnega pomočnika. Leta 2017 je izdal spomine z naslovom Gospod je moja pot. Leta 2021 pa v Mengšu daroval biserno mašo, ki so jo na veliki šmaren z njim praznovali tudi v Lescah.
Naš gost
V sobotnem popoldnevu je bil naš gost duhovnik Štefan Babič. Rojen kot osmi otrok v Orehovljah pri Predosljah, leta 1935, je gimnazijo obiskoval v Kranju, po gimnaziji pa vstopil v bogoslovje. V ljubljanski stolnici ga je v duhovnika leta 1961 posvetil nadškof Anton Vovk. Njegovo novomašno geslo je bilo »Moj Gospod in moj Bog«. Svojo duhovniško pot je kot duhovni pomočnik pričel v Borovnici, nato je bil kaplan v Črnomlju, potem odšel za župnika v Mengeš, iz Mengša pa v Lesce, kjer je preživel 29 - kot sam pravi – najlepših let. Zlato mašo je praznoval 2011, istega leta so ga premestili v Mengeš, kjer je začel delo duhovnega pomočnika. Leta 2017 je izdal spomine z naslovom Gospod je moja pot. Leta 2021 pa v Mengšu daroval biserno mašo, ki so jo na veliki šmaren z njim praznovali tudi v Lescah.
Naš gost
Naš gost je bil ilustrator Marjan Manček. Januarja 2023 je dopolnil 75 let. Le kdo ne pozna njegovih upodobitev Pedenjpeda, Mojce Pokrajculje, Kozlovske sodbe v Višnji Gori, če omenimo samo nekatere ... Pogovor smo začeli s pogledom na začetek novega šolskega in veroučnega leta, saj je naš gost, pravzaprav vse življenje ustvarjal predvsem za mladino. Govorili pa smo tudi o karikaturi, ilustraciji in animiranem filmu.
Naš gost
Naš gost je bil ilustrator Marjan Manček. Januarja 2023 je dopolnil 75 let. Le kdo ne pozna njegovih upodobitev Pedenjpeda, Mojce Pokrajculje, Kozlovske sodbe v Višnji Gori, če omenimo samo nekatere ... Pogovor smo začeli s pogledom na začetek novega šolskega in veroučnega leta, saj je naš gost, pravzaprav vse življenje ustvarjal predvsem za mladino. Govorili pa smo tudi o karikaturi, ilustraciji in animiranem filmu.
Naš gost
Ob sedemnajstih je čas za oddajo Naš gost. Z nami je izjemni kuharski mojster Luka Jezeršek. Ljubitelj lepega in dobrega je spregovoril o družinski tradiciji, pogumu staršev, podjetju, ki ga z vso predanostjo danes vodijo štirje bratje. Pogledali smo v zakulisje kuharskega šova Masterchef, v katerem je že deseto leto eden izmed sodnikov. Prisluhnite zakaj si Jezerškovi ne želijo Michelinove zvezdice ter kaj našemu sogovorniku pomenita domovina in slovenska kulinarika.
Naš gost
Ob sedemnajstih je čas za oddajo Naš gost. Z nami je izjemni kuharski mojster Luka Jezeršek. Ljubitelj lepega in dobrega je spregovoril o družinski tradiciji, pogumu staršev, podjetju, ki ga z vso predanostjo danes vodijo štirje bratje. Pogledali smo v zakulisje kuharskega šova Masterchef, v katerem je že deseto leto eden izmed sodnikov. Prisluhnite zakaj si Jezerškovi ne želijo Michelinove zvezdice ter kaj našemu sogovorniku pomenita domovina in slovenska kulinarika.
Naš gost
Dr. France Vrevc, upokojeni zdravnik, kirurg, ortoped, je tretji od štirih otrok staršev, ki sta izhajala z Bleda, v času njegovega otroštva sta zgradila hišo v Šentvidu, tako je bil razpet med ta dva kraja, razmere in nelahki časi so ga pozneje večkrat peljali na tuje. Oče je bil v času revolucionarnega komunističnega režima razglašen za sovražnika ljudstva, to je zaznamovalo vso družino, posebej hudo je bilo za mamo, ki je ostala sama z otroki in bila deležna neprestanih hudih pritiskov in nočnih zasliševanj, preiskav na domu; očeta so usmrtili, njegov grob so, ob pomoči domačinov iz vasi v škofjeloških hribih, našli in ga na skrivaj pokopali na domačem vrtu, šele po osamosvojitvi Slovenije, tudi takrat tajno, pa so ga šele lahko pokopali cerkveno. K sreči je dr. France Vrevc, kljub neugodnim razmeram doma in ob številnih vabilih ter priložnostih za kariero kirurga v tujini, zaradi odgovornosti do družine, posebej do mlajšega brata, ostal v Sloveniji. V pogovoru je povedal drobec iz svoje poklicne poti, strokovnih izkušnjah in o spominih, ki so za iskalce resnice dragoceni. Za mnoge še vedno žgoče boleči.
Naš gost
Dr. France Vrevc, upokojeni zdravnik, kirurg, ortoped, je tretji od štirih otrok staršev, ki sta izhajala z Bleda, v času njegovega otroštva sta zgradila hišo v Šentvidu, tako je bil razpet med ta dva kraja, razmere in nelahki časi so ga pozneje večkrat peljali na tuje. Oče je bil v času revolucionarnega komunističnega režima razglašen za sovražnika ljudstva, to je zaznamovalo vso družino, posebej hudo je bilo za mamo, ki je ostala sama z otroki in bila deležna neprestanih hudih pritiskov in nočnih zasliševanj, preiskav na domu; očeta so usmrtili, njegov grob so, ob pomoči domačinov iz vasi v škofjeloških hribih, našli in ga na skrivaj pokopali na domačem vrtu, šele po osamosvojitvi Slovenije, tudi takrat tajno, pa so ga šele lahko pokopali cerkveno. K sreči je dr. France Vrevc, kljub neugodnim razmeram doma in ob številnih vabilih ter priložnostih za kariero kirurga v tujini, zaradi odgovornosti do družine, posebej do mlajšega brata, ostal v Sloveniji. V pogovoru je povedal drobec iz svoje poklicne poti, strokovnih izkušnjah in o spominih, ki so za iskalce resnice dragoceni. Za mnoge še vedno žgoče boleči.
Naš gost
Pred Marijinim praznikom smo gostjo oddaje poiskali med šolskimi sestrami svetega Frančiška Kristusa Kralja v Mariboru. Sestra Gizela Knez, ki bo prihodnje leto praznovala 60 let redovništva, je kar 28 let delala pri upravi časopisa Družina v Ljubljani, ob tem učila verouk, zdaj pa že več kot 20 let v mariborski vezilnici spretno umetniško veze mašne plašče, štole in še marsikaj.
Naš gost
Pred Marijinim praznikom smo gostjo oddaje poiskali med šolskimi sestrami svetega Frančiška Kristusa Kralja v Mariboru. Sestra Gizela Knez, ki bo prihodnje leto praznovala 60 let redovništva, je kar 28 let delala pri upravi časopisa Družina v Ljubljani, ob tem učila verouk, zdaj pa že več kot 20 let v mariborski vezilnici spretno umetniško veze mašne plašče, štole in še marsikaj.
Naš gost
O pobudi Vseposvojitev ter o življenju in prizadevanjih za spravo.
Naš gost
O pobudi Vseposvojitev ter o življenju in prizadevanjih za spravo.
Naš gost
Mladi še vedno cenijo, če si vzameš čas zanje. To že 60 let potrjuje Anton Bedenčič, Ljubljančan, ki že 49 let deluje na Tržaškem, točneje na Repentabru - »Biseru sredi Krasa«. 13 let je že škofov vikar za Slovence, sicer pa je letošnji zlatomašnik.
Naš gost
Mladi še vedno cenijo, če si vzameš čas zanje. To že 60 let potrjuje Anton Bedenčič, Ljubljančan, ki že 49 let deluje na Tržaškem, točneje na Repentabru - »Biseru sredi Krasa«. 13 let je že škofov vikar za Slovence, sicer pa je letošnji zlatomašnik.
Oddaja prinaša pred poslušalce potret znane osebnosti. Navadno gostimo ljudi, ki so s svojimi znanji, uspehi na kulturnem, športnem, glasbenem, znanstvenem ali kakem drugem področju dosegli izstopajoče uspehe. Po drugi strani pa v teh oddajah prisluhnemo tudi osebam, ki so si tekom let pridobile veliko življenjskih izkušenj in modrosti. Oddaja Naš gost je vsekakor ena od kronskih oddaj našega sporeda, saj lahko poslušalcu predstavi zanimive ljudi, pa tudi življenjske okoliščine, ki so jih oblikovale, hkrati pa od voditelja zahteva visoko strokoven pristop, poglobljen študij tematike in dobro pripravo.
Spoznanje več, predsodek manj
Državni zbor je izglasoval spremembo zakona o verski svobodi, s katerim je znižal višino državnega kritja prispevkov za socialno varnost verskim uslužbencem iz 100 % na 60 %. Škofje so v izjavi izpostavili, da se s predlaganimi spremembami zakona ne strinjajo, saj zniževanje prispevkov pomeni slabšanje socialne varnosti duhovnikov, redovnic, redovnikov in drugih verskih delavcev, ukinitev statusa splošno koristne organizacije pa pomeni tudi nerazumevanje vloge Katoliške cerkve v naši družbi.
O tem in tudi o stanju na RTV Slo je tekla beseda v oddaji, ki ji lahko prisluhnete!
Doživetja narave
616 kilometrov, 80 kontrolnih točk in skupaj 37.300 m vzpona. Slovenska planinska pot praznuje 70 let. Marsikdo jo je prehodil, a svojo prav posebno zgodbo o pogumu, vztrajnosti in medsebojni podpori so spisali slepi in slabovidni, ki so se 8. februarja 2020 podali na nepozabno potovanje po naših gorah. Med njimi je bil tudi slepi Jožef Gregorc, ki je prehodil ob pomoči asistenta Marjana Bogataja.
Kmetijska oddaja
Minuli teden so poslanci vladajoče koalicije sprejeli dva za kmetijstvo zelo škodljiva zakona, jasno pa je, da nas čaka sprejem vsaj še enega. Povzetku dogajanja in izjavam poslank in poslancev ter ministrice, ki se jih velja zapomniti, ste lahko prisluhnili v nedeljski kmetijski oddaji.
Duhovna misel
Stekel je naprej in splezal na divjo smokvo, da bi ga videl (Lukov evangelij 19, 4).
Moja zgodba
Oddaja Moja zgodba je tokrat nekoliko drugačna, umeščena v rubriko posebno, saj smo govorili o Avtobusih in trolejbusih Ljubljane med letoma 1927 in 1994. To je naslov bogate monografije nekaj večjega formata od A4, ki obsega 656 strani in tehta dva in pol kilograma. Njen avtor je diplomirani inženir kemije Jožef Trpin, ki je vse življenje delal v farmaciji v podjetju Lek, a je imel za avtobuse vedno čas in se zanje nikoli ni nehal zanimati.
Pozabi je iztrgal vrsto podatkov o prevozu potnikov v Ljubljani. Zanimali so ga tehniški podatki o vozilih, njihovi načrti, oznake, registrske tablice, vozni redi in še marsikaj, kar je povezano z javnim mestnim prometom.
Od slike do besede
Selim je bil prvi sultan, ki je vladal nad Osmanskim imperijem, v katerem je bila večina prebivalcev muslimanske vere in je kot prvi pripadnik osmanske dinastije nosil naslova sultana in kalifa. Bil je strog vladar, zato si je prislužil vzdevek Surovi. Božja senca je naslov knjige, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Od slike do besede. Delo Alana Mikhaila je prevedel Matej Venier, ki nam je nekaj besed povedal tudi o avtorju.
Za sožitje
V oddaji, ki jo že vrsto let ustvarjamo s prof. dr. Jožetom Ramovšem, smo po Slomškovi nedelji razmišljali o pomenu vseživljenjskega učenja, o vrednotah, ki osrečujejo in gradijo kakovostnejše sobivanje. Ob navdihu Slomškovih misli in na drugi strani sodobnih dognanjih, kaj nas v duhu resnično vodi v prihodnost.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Lahko noč, moj angel
Poletje se je komaj dobro končalo, počitniški dnevi se še lepijo v spominu, kot …