Is podcast Slovenski mučenci XX. stoletja - duhovnik Ignacij Nace Nadrah (Aleš Maver) Is podcast
Slovenski mučenci XX. stoletja - duhovnik Ignacij Nace Nadrah (Aleš Maver)

Tokrat je bil z nami eden od zgodovinarjev v postopku za mučence XX. stoletja, žrtve komunizma, zgodovinar in profesor dr. Aleš Maver. Govorili smo o duhovniku mučencu Ignaciju (Nacetu) Nadrahu. Tega sta preganjala italijanski fašizem in nemški nacizem, mučeniško smrt pa je doživel pod komunizmom. Ubit je bil dve leti po koncu 2. svetovne vojne, leta 1947 v župnišču pri pri Sv. Mariji v Puščavi na Pohorju.

Jože Bartolj

spomin politika

26. 11. 2023
Slovenski mučenci XX. stoletja - duhovnik Ignacij Nace Nadrah (Aleš Maver)

Tokrat je bil z nami eden od zgodovinarjev v postopku za mučence XX. stoletja, žrtve komunizma, zgodovinar in profesor dr. Aleš Maver. Govorili smo o duhovniku mučencu Ignaciju (Nacetu) Nadrahu. Tega sta preganjala italijanski fašizem in nemški nacizem, mučeniško smrt pa je doživel pod komunizmom. Ubit je bil dve leti po koncu 2. svetovne vojne, leta 1947 v župnišču pri pri Sv. Mariji v Puščavi na Pohorju.

Jože Bartolj

VEČ ...|26. 11. 2023
Slovenski mučenci XX. stoletja - duhovnik Ignacij Nace Nadrah (Aleš Maver)

Tokrat je bil z nami eden od zgodovinarjev v postopku za mučence XX. stoletja, žrtve komunizma, zgodovinar in profesor dr. Aleš Maver. Govorili smo o duhovniku mučencu Ignaciju (Nacetu) Nadrahu. Tega sta preganjala italijanski fašizem in nemški nacizem, mučeniško smrt pa je doživel pod komunizmom. Ubit je bil dve leti po koncu 2. svetovne vojne, leta 1947 v župnišču pri pri Sv. Mariji v Puščavi na Pohorju.

Jože Bartolj

spomin politika

Moja zgodba

VEČ ...|25. 2. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

spomin politika Gentilejeva šolska reforma Igor Grdina Milena Černe italijansko šolstvo na okupiranem ozemlju.

Moja zgodba

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

VEČ ...|25. 2. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

Jože Bartolj

spomin politika Gentilejeva šolska reforma Igor Grdina Milena Černe italijansko šolstvo na okupiranem ozemlju.

Moja zgodba

VEČ ...|18. 2. 2024
Alenka Puhar - Uganka o nevarnih razmerjih in nevarnih besedah

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali besedilo publicistke in pisateljice Alenke Puhar pod naslovom Uganka o nevarnih razmerjih in nevarnih besedah. Puharjeva ga je napisala kot odmev na kritiko Maje Murnik ob zadnji uprizoritvi Antigone Dominika Smoleta v reviji Sodobnost. Ker ga tam niso objavili, je izšlo v reviji Zaveza Nove slovenske zaveze. 

Alenka Puhar - Uganka o nevarnih razmerjih in nevarnih besedah

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali besedilo publicistke in pisateljice Alenke Puhar pod naslovom Uganka o nevarnih razmerjih in nevarnih besedah. Puharjeva ga je napisala kot odmev na kritiko Maje Murnik ob zadnji uprizoritvi Antigone Dominika Smoleta v reviji Sodobnost. Ker ga tam niso objavili, je izšlo v reviji Zaveza Nove slovenske zaveze. 

spomin politika Alenka Puhar Uganka o nevarnih razmerjih in nevarnih besedah Maja Murnik Revija Sodobnost Nova slovenska zaveza revija Zaveza

Moja zgodba

Alenka Puhar - Uganka o nevarnih razmerjih in nevarnih besedah

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali besedilo publicistke in pisateljice Alenke Puhar pod naslovom Uganka o nevarnih razmerjih in nevarnih besedah. Puharjeva ga je napisala kot odmev na kritiko Maje Murnik ob zadnji uprizoritvi Antigone Dominika Smoleta v reviji Sodobnost. Ker ga tam niso objavili, je izšlo v reviji Zaveza Nove slovenske zaveze. 

VEČ ...|18. 2. 2024
Alenka Puhar - Uganka o nevarnih razmerjih in nevarnih besedah

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali besedilo publicistke in pisateljice Alenke Puhar pod naslovom Uganka o nevarnih razmerjih in nevarnih besedah. Puharjeva ga je napisala kot odmev na kritiko Maje Murnik ob zadnji uprizoritvi Antigone Dominika Smoleta v reviji Sodobnost. Ker ga tam niso objavili, je izšlo v reviji Zaveza Nove slovenske zaveze. 

Jože Bartolj

spomin politika Alenka Puhar Uganka o nevarnih razmerjih in nevarnih besedah Maja Murnik Revija Sodobnost Nova slovenska zaveza revija Zaveza

Moja zgodba

VEČ ...|11. 2. 2024
Martin Kranner - S svetimi Višarjami v srcu

V nocojšnji oddaji smo predstavili bogato življenje katoliškega javnega delavca, dvakratnega begunca in soustvarjalca slovenskega verskega, kulturnega, publicističnega, političnega ter športnega dogajanja v Gorici prof. Martina Krannerja. Njegovo knjigo S svetimi Višarjami v srcu so predstavili na Študijskem centru za narodno spravo 15. novembra 2023, na predstavitvi pa so sodelovali urednica Erika Jazbar, urednik zbirke Zapisi iz zdomstva Ivo Jevnikar, hčerka Martina Krannerja Marjeta Kranner in avtor oddaje Pričevalci dr. Jože Možina.

Martin Kranner - S svetimi Višarjami v srcu

V nocojšnji oddaji smo predstavili bogato življenje katoliškega javnega delavca, dvakratnega begunca in soustvarjalca slovenskega verskega, kulturnega, publicističnega, političnega ter športnega dogajanja v Gorici prof. Martina Krannerja. Njegovo knjigo S svetimi Višarjami v srcu so predstavili na Študijskem centru za narodno spravo 15. novembra 2023, na predstavitvi pa so sodelovali urednica Erika Jazbar, urednik zbirke Zapisi iz zdomstva Ivo Jevnikar, hčerka Martina Krannerja Marjeta Kranner in avtor oddaje Pričevalci dr. Jože Možina.

spomin politika Martin Kranner Erika Jazbar Jože Možina Ivo Jevnikar Marjeta Kranner S svetimi Višarjami v srcu

Moja zgodba

Martin Kranner - S svetimi Višarjami v srcu

V nocojšnji oddaji smo predstavili bogato življenje katoliškega javnega delavca, dvakratnega begunca in soustvarjalca slovenskega verskega, kulturnega, publicističnega, političnega ter športnega dogajanja v Gorici prof. Martina Krannerja. Njegovo knjigo S svetimi Višarjami v srcu so predstavili na Študijskem centru za narodno spravo 15. novembra 2023, na predstavitvi pa so sodelovali urednica Erika Jazbar, urednik zbirke Zapisi iz zdomstva Ivo Jevnikar, hčerka Martina Krannerja Marjeta Kranner in avtor oddaje Pričevalci dr. Jože Možina.

VEČ ...|11. 2. 2024
Martin Kranner - S svetimi Višarjami v srcu

V nocojšnji oddaji smo predstavili bogato življenje katoliškega javnega delavca, dvakratnega begunca in soustvarjalca slovenskega verskega, kulturnega, publicističnega, političnega ter športnega dogajanja v Gorici prof. Martina Krannerja. Njegovo knjigo S svetimi Višarjami v srcu so predstavili na Študijskem centru za narodno spravo 15. novembra 2023, na predstavitvi pa so sodelovali urednica Erika Jazbar, urednik zbirke Zapisi iz zdomstva Ivo Jevnikar, hčerka Martina Krannerja Marjeta Kranner in avtor oddaje Pričevalci dr. Jože Možina.

Jože Bartolj

spomin politika Martin Kranner Erika Jazbar Jože Možina Ivo Jevnikar Marjeta Kranner S svetimi Višarjami v srcu

Moja zgodba

VEČ ...|4. 2. 2024
Slovenski mučenci XX. stoletja - Antonija (s. Karmela) Premrov (Jurij Pavel Emeršič)

V oddaji Moja zgodba lahko spoznate življenjsko zgodbo mučenke Antonije Premrov, rojene leta 1912 v Martinjaku pri Cerknici. Kot redovnica, Marijina sestra, si je nadela ime Karmela in se usposobila za bolniško sestro. Ko so leta 1945 prišli na oblast komunisti, so se okoliščine delovanja sester grobo spremenile. Na prigovarjanje družine je izstopila iz samostana in postala šivilja in organistka v Cerknici. Na partijskem sestanku so razpravljali, kaj naj s to sestro, ki tako vpliva na versko življenje v kraju. 14. januarja 1949 je izginila, njeno truplo so našli ob Cerkniškem jezeru leta 1951.

Slovenski mučenci XX. stoletja - Antonija (s. Karmela) Premrov (Jurij Pavel Emeršič)

V oddaji Moja zgodba lahko spoznate življenjsko zgodbo mučenke Antonije Premrov, rojene leta 1912 v Martinjaku pri Cerknici. Kot redovnica, Marijina sestra, si je nadela ime Karmela in se usposobila za bolniško sestro. Ko so leta 1945 prišli na oblast komunisti, so se okoliščine delovanja sester grobo spremenile. Na prigovarjanje družine je izstopila iz samostana in postala šivilja in organistka v Cerknici. Na partijskem sestanku so razpravljali, kaj naj s to sestro, ki tako vpliva na versko življenje v kraju. 14. januarja 1949 je izginila, njeno truplo so našli ob Cerkniškem jezeru leta 1951.

spomin politika Antonija Premrov s. Karmela Premrov Jurij Pavel Emeršič

Moja zgodba

Slovenski mučenci XX. stoletja - Antonija (s. Karmela) Premrov (Jurij Pavel Emeršič)

V oddaji Moja zgodba lahko spoznate življenjsko zgodbo mučenke Antonije Premrov, rojene leta 1912 v Martinjaku pri Cerknici. Kot redovnica, Marijina sestra, si je nadela ime Karmela in se usposobila za bolniško sestro. Ko so leta 1945 prišli na oblast komunisti, so se okoliščine delovanja sester grobo spremenile. Na prigovarjanje družine je izstopila iz samostana in postala šivilja in organistka v Cerknici. Na partijskem sestanku so razpravljali, kaj naj s to sestro, ki tako vpliva na versko življenje v kraju. 14. januarja 1949 je izginila, njeno truplo so našli ob Cerkniškem jezeru leta 1951.

VEČ ...|4. 2. 2024
Slovenski mučenci XX. stoletja - Antonija (s. Karmela) Premrov (Jurij Pavel Emeršič)

V oddaji Moja zgodba lahko spoznate življenjsko zgodbo mučenke Antonije Premrov, rojene leta 1912 v Martinjaku pri Cerknici. Kot redovnica, Marijina sestra, si je nadela ime Karmela in se usposobila za bolniško sestro. Ko so leta 1945 prišli na oblast komunisti, so se okoliščine delovanja sester grobo spremenile. Na prigovarjanje družine je izstopila iz samostana in postala šivilja in organistka v Cerknici. Na partijskem sestanku so razpravljali, kaj naj s to sestro, ki tako vpliva na versko življenje v kraju. 14. januarja 1949 je izginila, njeno truplo so našli ob Cerkniškem jezeru leta 1951.

Jože Bartolj

spomin politika Antonija Premrov s. Karmela Premrov Jurij Pavel Emeršič

Moja zgodba

VEČ ...|28. 1. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - dr. Podbersič 1. oddaja

V Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev v Trstu je 22. septembra 2023 potekal znanstveni posvet z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev. V prvi oddaji ste lahko poslušali uvodne prispevke in pa predavanje dr. Renata Podbersiča o delovanju italijanskega šolstva na okupiranem ozemlju med letoma 1915–1917. 

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - dr. Podbersič 1. oddaja

V Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev v Trstu je 22. septembra 2023 potekal znanstveni posvet z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev. V prvi oddaji ste lahko poslušali uvodne prispevke in pa predavanje dr. Renata Podbersiča o delovanju italijanskega šolstva na okupiranem ozemlju med letoma 1915–1917. 

spomin politika Gentilejeva šolska reforma Renato Podbersič Prišli da bi ostali italijansko šolstvo na okupiranem ozemlju

Moja zgodba

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - dr. Podbersič 1. oddaja

V Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev v Trstu je 22. septembra 2023 potekal znanstveni posvet z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev. V prvi oddaji ste lahko poslušali uvodne prispevke in pa predavanje dr. Renata Podbersiča o delovanju italijanskega šolstva na okupiranem ozemlju med letoma 1915–1917. 

VEČ ...|28. 1. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - dr. Podbersič 1. oddaja

V Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev v Trstu je 22. septembra 2023 potekal znanstveni posvet z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev. V prvi oddaji ste lahko poslušali uvodne prispevke in pa predavanje dr. Renata Podbersiča o delovanju italijanskega šolstva na okupiranem ozemlju med letoma 1915–1917. 

Jože Bartolj

spomin politika Gentilejeva šolska reforma Renato Podbersič Prišli da bi ostali italijansko šolstvo na okupiranem ozemlju

Moja zgodba

VEČ ...|21. 1. 2024
Rodbina Umnik odpušča morilcu njihovega starega očeta, župana Antona Umnika

V časnikih Delo in Gorenjski glas je v petek 19. januarja izšla osmrtnica za šenčurskim županom Antonom Umnikom, ki so ga 3. septembra 1942 ubili partizani. Umnik je bil leta 2023 sodno rehabilitiran in njegova rodbina v osmrtnici poudarja, da odpušča njegovemu morilcu Janku Beleharju. Primer odpustitve nam so nam predstavili vnuka pokojnega župana Jana Umnik Lešnik in Anton Umnik (mlajši), ter Peter Hribar, ki je bil pobudnik dejanja.

Rodbina Umnik odpušča morilcu njihovega starega očeta, župana Antona Umnika

V časnikih Delo in Gorenjski glas je v petek 19. januarja izšla osmrtnica za šenčurskim županom Antonom Umnikom, ki so ga 3. septembra 1942 ubili partizani. Umnik je bil leta 2023 sodno rehabilitiran in njegova rodbina v osmrtnici poudarja, da odpušča njegovemu morilcu Janku Beleharju. Primer odpustitve nam so nam predstavili vnuka pokojnega župana Jana Umnik Lešnik in Anton Umnik (mlajši), ter Peter Hribar, ki je bil pobudnik dejanja.

spomin politika Anton Umnik Janko Belehar Jana Umnik Lešnik Peter Hribar Franc Štefe Miško

Moja zgodba

Rodbina Umnik odpušča morilcu njihovega starega očeta, župana Antona Umnika

V časnikih Delo in Gorenjski glas je v petek 19. januarja izšla osmrtnica za šenčurskim županom Antonom Umnikom, ki so ga 3. septembra 1942 ubili partizani. Umnik je bil leta 2023 sodno rehabilitiran in njegova rodbina v osmrtnici poudarja, da odpušča njegovemu morilcu Janku Beleharju. Primer odpustitve nam so nam predstavili vnuka pokojnega župana Jana Umnik Lešnik in Anton Umnik (mlajši), ter Peter Hribar, ki je bil pobudnik dejanja.

VEČ ...|21. 1. 2024
Rodbina Umnik odpušča morilcu njihovega starega očeta, župana Antona Umnika

V časnikih Delo in Gorenjski glas je v petek 19. januarja izšla osmrtnica za šenčurskim županom Antonom Umnikom, ki so ga 3. septembra 1942 ubili partizani. Umnik je bil leta 2023 sodno rehabilitiran in njegova rodbina v osmrtnici poudarja, da odpušča njegovemu morilcu Janku Beleharju. Primer odpustitve nam so nam predstavili vnuka pokojnega župana Jana Umnik Lešnik in Anton Umnik (mlajši), ter Peter Hribar, ki je bil pobudnik dejanja.

Jože Bartolj

spomin politika Anton Umnik Janko Belehar Jana Umnik Lešnik Peter Hribar Franc Štefe Miško

Moja zgodba

VEČ ...|14. 1. 2024
Zaporniška zgodba Srečka Kristana

Prisluhnete lahko zaporniški zgodbi Srečka Kristana, ki je bil po prvi svetovni vojni Maistrov borec na Koroškem, nato je bil učitelj v različnih slovenskih krajih, po drugi svetovni vojni pa so ga na montiranem sodnem procesu obsodili na dolgoletno zaporno kazen. Njegovo življenje nam je predstavil dr. Marko Štepec iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije.

Zaporniška zgodba Srečka Kristana

Prisluhnete lahko zaporniški zgodbi Srečka Kristana, ki je bil po prvi svetovni vojni Maistrov borec na Koroškem, nato je bil učitelj v različnih slovenskih krajih, po drugi svetovni vojni pa so ga na montiranem sodnem procesu obsodili na dolgoletno zaporno kazen. Njegovo življenje nam je predstavil dr. Marko Štepec iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije.

spomin politika Srečko Kristan Marko Štepec politični zapornik Maistrov borec

Moja zgodba

Zaporniška zgodba Srečka Kristana

Prisluhnete lahko zaporniški zgodbi Srečka Kristana, ki je bil po prvi svetovni vojni Maistrov borec na Koroškem, nato je bil učitelj v različnih slovenskih krajih, po drugi svetovni vojni pa so ga na montiranem sodnem procesu obsodili na dolgoletno zaporno kazen. Njegovo življenje nam je predstavil dr. Marko Štepec iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije.

VEČ ...|14. 1. 2024
Zaporniška zgodba Srečka Kristana

Prisluhnete lahko zaporniški zgodbi Srečka Kristana, ki je bil po prvi svetovni vojni Maistrov borec na Koroškem, nato je bil učitelj v različnih slovenskih krajih, po drugi svetovni vojni pa so ga na montiranem sodnem procesu obsodili na dolgoletno zaporno kazen. Njegovo življenje nam je predstavil dr. Marko Štepec iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije.

Jože Bartolj

spomin politika Srečko Kristan Marko Štepec politični zapornik Maistrov borec

Moja zgodba

VEČ ...|7. 1. 2024
Slovenski mučenci XX. stoletja - Pisatelj Narte Velikonja (Renato Podbersič)

V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar v postopku za razglasitev mučencev XX. stoletja za blažene dr. Renato Podbersič. Govorili smo o Narteju Velikonji pisatelju in kulturnem delavcu, doma s Primorske, ki je večino življenja preživel v Ljubljani. Znan je bil po svojih novelah in romanih. Med vojno je deloval v protikomunističnem gibanju. Zato je bil takoj po vkorakanju partizanov v Ljubljano 11. maja aretiran, obsojen in 25. junija 1945 tudi ustreljen. Po tem je bil obsojen še na izgubo spomina in izgnan iz javnosti.

Slovenski mučenci XX. stoletja - Pisatelj Narte Velikonja (Renato Podbersič)

V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar v postopku za razglasitev mučencev XX. stoletja za blažene dr. Renato Podbersič. Govorili smo o Narteju Velikonji pisatelju in kulturnem delavcu, doma s Primorske, ki je večino življenja preživel v Ljubljani. Znan je bil po svojih novelah in romanih. Med vojno je deloval v protikomunističnem gibanju. Zato je bil takoj po vkorakanju partizanov v Ljubljano 11. maja aretiran, obsojen in 25. junija 1945 tudi ustreljen. Po tem je bil obsojen še na izgubo spomina in izgnan iz javnosti.

spomin politika Renato Podbersič Narte Velikonja slovenski mučenci 20. stoletja

Moja zgodba

Slovenski mučenci XX. stoletja - Pisatelj Narte Velikonja (Renato Podbersič)

V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar v postopku za razglasitev mučencev XX. stoletja za blažene dr. Renato Podbersič. Govorili smo o Narteju Velikonji pisatelju in kulturnem delavcu, doma s Primorske, ki je večino življenja preživel v Ljubljani. Znan je bil po svojih novelah in romanih. Med vojno je deloval v protikomunističnem gibanju. Zato je bil takoj po vkorakanju partizanov v Ljubljano 11. maja aretiran, obsojen in 25. junija 1945 tudi ustreljen. Po tem je bil obsojen še na izgubo spomina in izgnan iz javnosti.

VEČ ...|7. 1. 2024
Slovenski mučenci XX. stoletja - Pisatelj Narte Velikonja (Renato Podbersič)

V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar v postopku za razglasitev mučencev XX. stoletja za blažene dr. Renato Podbersič. Govorili smo o Narteju Velikonji pisatelju in kulturnem delavcu, doma s Primorske, ki je večino življenja preživel v Ljubljani. Znan je bil po svojih novelah in romanih. Med vojno je deloval v protikomunističnem gibanju. Zato je bil takoj po vkorakanju partizanov v Ljubljano 11. maja aretiran, obsojen in 25. junija 1945 tudi ustreljen. Po tem je bil obsojen še na izgubo spomina in izgnan iz javnosti.

Jože Bartolj

spomin politika Renato Podbersič Narte Velikonja slovenski mučenci 20. stoletja

Moja zgodba

Oddaja nastaja v sodelovanju med Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Študijskim centrom za narodno spravo, Komisijo vlade republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic in radiem Ognjišče. Gre za raziskovalno, dokumentacijsko središče, v katerem odkrivamo, zapisujemo, snemamo, raziskujemo in predstavljamo življenjske usode, ki jih je na različne načine prizadel totalitarni teror 20. stoletja in njegove posledice na slovenskem ozemlju, med izseljenci, zdomci, emigranti in imigranti, med domačini in prišleki. V središču dialoške pozornosti so vsi, ki so uspeli preseči travmatske udarce usode s svojo odločitvijo za spravno konverzijo, odpuščanje, za aktivno preseganje zla in tragedij s spravno ljubeznijo. Drugi del ohranjanja zgodovinskega spomina se dotika zgodb, zapisov in dokumentacije o vseh, ki so kakorkoli prispevali k razvoju slovenske suverenosti, državnosti. Urednika oddaj sta Jože Bartolj in Jože Dežman, poleg Dežmana pa oddaje pripravljajo še Majda Pučnik Rudl, Irena Uršič, Monika Kokalj Kočevar, Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič.

Več o oddaji: Spletna stran oddaje Moja zgodba

Jože Bartolj

Jože Bartolj

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|24. 2. 2024
Želela sem biti misijonarka za železno zaveso

Margaret Grace Davis je Angležinja, ki že več kot 50 let živi v Sloveniji. Delala je na Filozofski fakulteti, prevedla precej knjig, prehodila skoraj vse naše gore in v zrelih letih postala vodnica terapevtske psičke Tačke Pomagačke, s katero prinašata veselje otrokom in ostarelim. Njen duh je živ in svež, krepi ga z branjem Svetega pisma in trdno vero, da nebeški Oče skrbi zanjo. Prehodila je skoraj vse slovenske gore in to ji je prinašalo ogromno veselja. 

Želela sem biti misijonarka za železno zaveso

Margaret Grace Davis je Angležinja, ki že več kot 50 let živi v Sloveniji. Delala je na Filozofski fakulteti, prevedla precej knjig, prehodila skoraj vse naše gore in v zrelih letih postala vodnica terapevtske psičke Tačke Pomagačke, s katero prinašata veselje otrokom in ostarelim. Njen duh je živ in svež, krepi ga z branjem Svetega pisma in trdno vero, da nebeški Oče skrbi zanjo. Prehodila je skoraj vse slovenske gore in to ji je prinašalo ogromno veselja. 

Meta Potočnik

Margaret DavisTačke pomagačkečas komunizma

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Duhovna misel

VEČ ...|26. 2. 2024
Verujem

Verujem, da življenje ni pustolovščina ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Verujem

Verujem, da življenje ni pustolovščina ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Dogodki

VEČ ...|6. 1. 2024
Radijska igra: Stopinje na vodi

Božični čas je prinesel novo avtorsko radijsko igro Maje Morela z naslovom Stopinje na vodi. Vstopili smo v pripoved angela Gabrijela, ki nas je popeljal v zgodbo rojstva nebogljenega otroka - Odrešenika - pred več kot dva tisoč leti. Popelje nas po stopinjah, ki sta jih za seboj pustila Jožef in Marija, ko sta utirala pot novorojenemu.

Radijska igra: Stopinje na vodi

Božični čas je prinesel novo avtorsko radijsko igro Maje Morela z naslovom Stopinje na vodi. Vstopili smo v pripoved angela Gabrijela, ki nas je popeljal v zgodbo rojstva nebogljenega otroka - Odrešenika - pred več kot dva tisoč leti. Popelje nas po stopinjah, ki sta jih za seboj pustila Jožef in Marija, ko sta utirala pot novorojenemu.

Maja Morela, Jakob Čuk

božičrojstvoJezusradijska igra

Sol in luč

VEČ ...|20. 2. 2024
Postni nagovor p. Christiana Gostečnika.

Pripravili smo posnetek nagovora p. Christiana Gostečnika, ki ga je imel lani pri maši na pepelnično sredo, v drugem delu pa ste lahko slišali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Zgodbe za veselje do življenja, ki jo je uredil Božo Rustja in je izšla pri založbi Ognjišče.

Postni nagovor p. Christiana Gostečnika.

Pripravili smo posnetek nagovora p. Christiana Gostečnika, ki ga je imel lani pri maši na pepelnično sredo, v drugem delu pa ste lahko slišali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Zgodbe za veselje do življenja, ki jo je uredil Božo Rustja in je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

odnosiduhovnost

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|26. 2. 2024
Ljudski pevci iz Tuhinjske doline praznujejo 10 let

Gostje tokratne oddaje o ljudski glasbi so bili pevci iz Tuhinjske doline, ki beležijo 10 let organiziranega delovanja. Večina jih poje v cerkvenem zboru, nekateri pa delujejo tudi v mešanem pevskem zboru Mavrica v Šmartnem v Tuhinju. Po pevskih vajah in nedeljskih mašah pogosto nadaljujejo s spontanim prepevanjem v gostilni. Ljudska pesem pa se oglasi še ob žegnanjih, rojstnodnevnih zabavah in drugih neformalnih druženjih.

Ljudski pevci iz Tuhinjske doline praznujejo 10 let

Gostje tokratne oddaje o ljudski glasbi so bili pevci iz Tuhinjske doline, ki beležijo 10 let organiziranega delovanja. Večina jih poje v cerkvenem zboru, nekateri pa delujejo tudi v mešanem pevskem zboru Mavrica v Šmartnem v Tuhinju. Po pevskih vajah in nedeljskih mašah pogosto nadaljujejo s spontanim prepevanjem v gostilni. Ljudska pesem pa se oglasi še ob žegnanjih, rojstnodnevnih zabavah in drugih neformalnih druženjih.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|26. 2. 2024
Klepet s poslušalci in glasbene želje

Tokrat smo poslušali narodno-zabavno glasbo po izboru naših poslušalcev in poslušalk.

Klepet s poslušalci in glasbene želje

Tokrat smo poslušali narodno-zabavno glasbo po izboru naših poslušalcev in poslušalk.

Matjaž Merljak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 2. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 2. 2024
Spletni obrazci na občinah avstrijske Koroške tudi v slovenščini

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pozdravlja, da so za občine na avstrijskem Koroškem po novem na voljo spletni obrazci tudi slovenskem jeziku. Projekt je izvedla občina Globasnica s podporo Urada zveznega kanclerja. „Ponosni smo, da s tem projektom prispevamo k spodbujanju dvojezičnosti in izboljšanju javnih storitev za slovensko narodno skupnost in slovenske državljane EU v vseh koroških občinah“, je za Slovenski spored ORF dejal župan občine Globasnica Bernard Sadovnik. Pripravljenih je 98 obrazcev od rojstnega lista in potrdila za državljanstvo, prek prijave prebivališča, prošnje za gradbeno dovoljenje do prošnje za izstavitev izvlečka iz registra umrlih. Obrazci na voljo vsem občinam na območju avstrijske Koroške, ne le dvojezičnim. Novi spletni obrazci bodo v vseh občinah avstrijske Koroške dobrodošli tudi za državljane Slovenije, ki tam bivajo. 

Spletni obrazci na občinah avstrijske Koroške tudi v slovenščini

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pozdravlja, da so za občine na avstrijskem Koroškem po novem na voljo spletni obrazci tudi slovenskem jeziku. Projekt je izvedla občina Globasnica s podporo Urada zveznega kanclerja. „Ponosni smo, da s tem projektom prispevamo k spodbujanju dvojezičnosti in izboljšanju javnih storitev za slovensko narodno skupnost in slovenske državljane EU v vseh koroških občinah“, je za Slovenski spored ORF dejal župan občine Globasnica Bernard Sadovnik. Pripravljenih je 98 obrazcev od rojstnega lista in potrdila za državljanstvo, prek prijave prebivališča, prošnje za gradbeno dovoljenje do prošnje za izstavitev izvlečka iz registra umrlih. Obrazci na voljo vsem občinam na območju avstrijske Koroške, ne le dvojezičnim. Novi spletni obrazci bodo v vseh občinah avstrijske Koroške dobrodošli tudi za državljane Slovenije, ki tam bivajo. 

Matjaž Merljak

družbarojaki