Is podcast
Prisluhnete lahko enajsti oddaji o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Zgodovinar mag. Jurij Pavel Emeršič je predstavil tragično usodo učiteljice Anice Drobnič iz Bégunj pri Cerknici, ki je bila ena od obtoženih na smrt na montiranem Kočevskem procesu leta 1943. Njeni domači so ob prekopu leta 2003 povedali, da so prepričani, da so jo partizani ubili iz sovraštva do njenega dela na verskem področju. Ubili so jo zato, ker je bila tako verna, ker je delala za Cerkev, ker je delala za katoliško prosveto.
Prisluhnete lahko enajsti oddaji o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Zgodovinar mag. Jurij Pavel Emeršič je predstavil tragično usodo učiteljice Anice Drobnič iz Bégunj pri Cerknici, ki je bila ena od obtoženih na smrt na montiranem Kočevskem procesu leta 1943. Njeni domači so ob prekopu leta 2003 povedali, da so prepričani, da so jo partizani ubili iz sovraštva do njenega dela na verskem področju. Ubili so jo zato, ker je bila tako verna, ker je delala za Cerkev, ker je delala za katoliško prosveto.
Prisluhnete lahko enajsti oddaji o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Zgodovinar mag. Jurij Pavel Emeršič je predstavil tragično usodo učiteljice Anice Drobnič iz Bégunj pri Cerknici, ki je bila ena od obtoženih na smrt na montiranem Kočevskem procesu leta 1943. Njeni domači so ob prekopu leta 2003 povedali, da so prepričani, da so jo partizani ubili iz sovraštva do njenega dela na verskem področju. Ubili so jo zato, ker je bila tako verna, ker je delala za Cerkev, ker je delala za katoliško prosveto.
Moja zgodba
Oddaja Moja zgodba je tokrat nekoliko drugačna, umeščena v rubriko posebno, saj smo govorili o Avtobusih in trolejbusih Ljubljane med letoma 1927 in 1994. To je naslov bogate monografije nekaj večjega formata od A4, ki obsega 656 strani in tehta dva in pol kilograma. Njen avtor je diplomirani inženir kemije Jožef Trpin, ki je vse življenje delal v farmaciji v podjetju Lek, a je imel za avtobuse vedno čas in se zanje nikoli ni nehal zanimati.
Pozabi je iztrgal vrsto podatkov o prevozu potnikov v Ljubljani. Zanimali so ga tehniški podatki o vozilih, njihovi načrti, oznake, registrske tablice, vozni redi in še marsikaj, kar je povezano z javnim mestnim prometom.
Moja zgodba
Oddaja Moja zgodba je tokrat nekoliko drugačna, umeščena v rubriko posebno, saj smo govorili o Avtobusih in trolejbusih Ljubljane med letoma 1927 in 1994. To je naslov bogate monografije nekaj večjega formata od A4, ki obsega 656 strani in tehta dva in pol kilograma. Njen avtor je diplomirani inženir kemije Jožef Trpin, ki je vse življenje delal v farmaciji v podjetju Lek, a je imel za avtobuse vedno čas in se zanje nikoli ni nehal zanimati.
Pozabi je iztrgal vrsto podatkov o prevozu potnikov v Ljubljani. Zanimali so ga tehniški podatki o vozilih, njihovi načrti, oznake, registrske tablice, vozni redi in še marsikaj, kar je povezano z javnim mestnim prometom.
Moja zgodba
Založba Družina je izdala posebno izdajo revije SLO časi, kraji, ljudje - Ukrajina in Slovenija, slovanska naroda v trpljenju in zorenju, ki v ospredje postavlja stoletne zgodovinske vezi med narodoma. Revijo v kateri boste našli prispevke najboljših slovenskih poznavalcev ukrajinske zgodovine, smo predstavili z urednico Katarino Jurjávčič iz Muzeja Novejše in sodobne zgodovine.
Poleg tega ste lahko slišali tudi nekaj begunskih zgodb ljudi, ki so se znašli na naših tleh.
Moja zgodba
Založba Družina je izdala posebno izdajo revije SLO časi, kraji, ljudje - Ukrajina in Slovenija, slovanska naroda v trpljenju in zorenju, ki v ospredje postavlja stoletne zgodovinske vezi med narodoma. Revijo v kateri boste našli prispevke najboljših slovenskih poznavalcev ukrajinske zgodovine, smo predstavili z urednico Katarino Jurjávčič iz Muzeja Novejše in sodobne zgodovine.
Poleg tega ste lahko slišali tudi nekaj begunskih zgodb ljudi, ki so se znašli na naših tleh.
Moja zgodba
Zdaj že ukinjeni Muzej slovenske osamosvojitve je lani pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Tokrat lahko prisluhnete dvema prispevkoma iz tega posveta. Dr. Stane Granda je spregovoril o Pučnikovem članku O Dilemah našega kmetijstva, to je analizi kmečkega vprašanja objavljena v reviji Perspektive leta 1963, publicist mag. Igor Omerza pa je predstavil ohranjene Udbovske dokumente o Jožetu Pučniku.
Moja zgodba
Zdaj že ukinjeni Muzej slovenske osamosvojitve je lani pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Tokrat lahko prisluhnete dvema prispevkoma iz tega posveta. Dr. Stane Granda je spregovoril o Pučnikovem članku O Dilemah našega kmetijstva, to je analizi kmečkega vprašanja objavljena v reviji Perspektive leta 1963, publicist mag. Igor Omerza pa je predstavil ohranjene Udbovske dokumente o Jožetu Pučniku.
Moja zgodba
Gost oddaje Moja zgodba je bil sveže upokojeni, zadnji direktor ukinjenega Muzeja Novejše zgodovine Slovenije dr. Jože Dežman. Večji del oddaje smo se ukvarjali s terminom novostalinizem, ki se pod našo skrajno levičarsko vlado vse bolj uveljavlja. 23. avgust je bil evropski dan spomina na vse žrtve totalitarizmov 20. stoletja. Zakaj si nekateri še vedno ne zmorejo priznati, da v družbo fašizma in nacizma sodi tudi komunizem?
Moja zgodba
Gost oddaje Moja zgodba je bil sveže upokojeni, zadnji direktor ukinjenega Muzeja Novejše zgodovine Slovenije dr. Jože Dežman. Večji del oddaje smo se ukvarjali s terminom novostalinizem, ki se pod našo skrajno levičarsko vlado vse bolj uveljavlja. 23. avgust je bil evropski dan spomina na vse žrtve totalitarizmov 20. stoletja. Zakaj si nekateri še vedno ne zmorejo priznati, da v družbo fašizma in nacizma sodi tudi komunizem?
Moja zgodba
Zdaj že ukinjeni Muzej slovenske osamosvojitve je 3. in 4. oktobra lani, pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Na njem je več sogovornikov obudilo spomin na očeta samostojne slovenske države, od katerega smrti je minilo že dvajset let. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dr. Alešu Gabriču, ki je spregovoril o cenzuri Pučnikovih tekstov, prof. dr. Ludvik Toplak pa ob naslovu: Srečanja z Jožetom Pučnikom.
Moja zgodba
Zdaj že ukinjeni Muzej slovenske osamosvojitve je 3. in 4. oktobra lani, pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Na njem je več sogovornikov obudilo spomin na očeta samostojne slovenske države, od katerega smrti je minilo že dvajset let. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dr. Alešu Gabriču, ki je spregovoril o cenzuri Pučnikovih tekstov, prof. dr. Ludvik Toplak pa ob naslovu: Srečanja z Jožetom Pučnikom.
Moja zgodba
predstavljali smo knjigo dr. Dimitrija Rupla z naslovom “Pomen osamosvojitve” in s podnaslovom “Priročnik za zagovornike in nasprotnike slovenske osamosvojitve”. Knjiga je izšla spomladi, v njej pa je predstavljena zgodovinska in politična analiza ključnih slovenskih in mednarodnih pobud, ki so vplivale na osamosvojitev Slovenije. Avtor se opira na obsežno raziskavo in osebne izkušnje, da predstavi pomembna zgodovinska dejstva ter vključi vpogled v politično dogajanje z vidika slovenskih in tujih politikov. Oddajo je pripravil Tone Gorjup.
Moja zgodba
predstavljali smo knjigo dr. Dimitrija Rupla z naslovom “Pomen osamosvojitve” in s podnaslovom “Priročnik za zagovornike in nasprotnike slovenske osamosvojitve”. Knjiga je izšla spomladi, v njej pa je predstavljena zgodovinska in politična analiza ključnih slovenskih in mednarodnih pobud, ki so vplivale na osamosvojitev Slovenije. Avtor se opira na obsežno raziskavo in osebne izkušnje, da predstavi pomembna zgodovinska dejstva ter vključi vpogled v politično dogajanje z vidika slovenskih in tujih politikov. Oddajo je pripravil Tone Gorjup.
Moja zgodba
Prisluhnete lahko 10. oddaji o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Akademik dr. Janez Juhant, nam je predstavil zgodbo duhovnika, mučenca Valentina Oblaka, ki je bil zadnja smrtna žrtev v duhovniških vrstah v času boljševistične revolucije v Sloveniji. Ubit je bil v župnišču, v Preski, leta 1951 in je že na svoja stara leta občutil trdoto komunističnega režima. Pri 76 letih je postal žrtev totalitarizma, ki je zelo premišljeno in dobro načrtovano preganjal vero in Katoliško cerkev.
Moja zgodba
Prisluhnete lahko 10. oddaji o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Akademik dr. Janez Juhant, nam je predstavil zgodbo duhovnika, mučenca Valentina Oblaka, ki je bil zadnja smrtna žrtev v duhovniških vrstah v času boljševistične revolucije v Sloveniji. Ubit je bil v župnišču, v Preski, leta 1951 in je že na svoja stara leta občutil trdoto komunističnega režima. Pri 76 letih je postal žrtev totalitarizma, ki je zelo premišljeno in dobro načrtovano preganjal vero in Katoliško cerkev.
Oddaja nastaja v sodelovanju med Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Študijskim centrom za narodno spravo, Komisijo vlade republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic in radiem Ognjišče. Gre za raziskovalno, dokumentacijsko središče, v katerem odkrivamo, zapisujemo, snemamo, raziskujemo in predstavljamo življenjske usode, ki jih je na različne načine prizadel totalitarni teror 20. stoletja in njegove posledice na slovenskem ozemlju, med izseljenci, zdomci, emigranti in imigranti, med domačini in prišleki. V središču dialoške pozornosti so vsi, ki so uspeli preseči travmatske udarce usode s svojo odločitvijo za spravno konverzijo, odpuščanje, za aktivno preseganje zla in tragedij s spravno ljubeznijo. Drugi del ohranjanja zgodovinskega spomina se dotika zgodb, zapisov in dokumentacije o vseh, ki so kakorkoli prispevali k razvoju slovenske suverenosti, državnosti. Urednika oddaj sta Jože Bartolj in Jože Dežman, poleg Dežmana pa oddaje pripravljajo še Majda Pučnik Rudl, Irena Uršič, Monika Kokalj Kočevar, Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič. Več o oddaji: Spletna stran oddaje Moja zgodba
Globine
V septembrskih Globinah smo se dotaknili obširnega področja, ki ga zajema družbeni nauk Cerkve. Od kdaj je Cerkev vpeta v teme, ki zadevajo socialno pravičnost, vlogo države, solidarnost, človekovo dostojanstvo in skrb za okolje? Številni danes razumejo to kot nepotrebno vmešavanje Cerkve v družbeno politično dogajanje. Je res? Posebej smo se ustavili tudi pri vprašanju smisla človeškega dela z vidika socialne moralne teologije. Naš sogovornik je bil župnik iz Šmihela pri Novem mestu Štefan Hosta.
Za življenje
V oddaji Za življenje je bila z nami dr. Andreja Poljanec. Pogovarjali smo se, kako vztrajati na začrtanih poteh. Zdi se, da smo pri načrtovanju boljši, kot pri vztrajanju, predvsem takrat, ko se zgodijo prvi padci. Kako se pobrati po težkih življenjskih preizkušnjah in vztrajati v dobrem?
Pogovor o
Je medvrstniškega nasilja danes več kot ga je bilo nekoč? Kako ga prepoznati in se nanj odzvati? Kaj lahko naredi šola in kaj smo dolžni narediti starši? Na ta in še mnoga druga vprašanja smo odgovarjali s strokovnjaki z različnih področij.
Sol in luč
Ni pomembno, kdaj dosežeš cilj, pomembno je, da sprejmeš izziv, je sporočilo Chloe, ki je po hudih težavah v šoli proti vsem pričakovanjem prišla celo do diplome. Ta in še tri navdihujoče zgodbe, ki so ganile srca mnogih in so jih opisali na spletni strani Aleteia.si, smo objavili v tokratni oddaji.
Zgodbe za otroke
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Minute za kmetijstvo in podeželje
Petek 29. september je mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Žal še vedno velja, da bolj kot je družba razvita, večje so količine zavržene hrane, kar pa seveda ni prav in gre pravzaprav za protislovje razvitosti. Zavržena hrana namreč pomeni hudo in nepotrebno dodatno obremenjevanje Zemlje in izziv vseh nas je, da s hrano ravnamo spoštljivo in omogočimo, da bo na voljo vsem. Vse to pri nas v Sloveniji zasleduje tudi Akcijski načrt za izvajanje Strategije za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano, ki je v sklepni fazi sprejemanja, pravi Tadeja Kvas Majer z MKGP.
Duhovna misel
Stekel je naprej in splezal na divjo smokvo, da bi ga videl (Lukov evangelij 19, 4).