Is podcast Matija Ogrin ob 30 letnici samostojnosti Is podcast
Matija Ogrin ob 30 letnici samostojnosti

V oddaji Moja zgodba smo tokrat gostili dr. Matijo Ogrina, ki je v zborniku ob 30 letnici samostojnosti Slovenije z naslovom Z lepilom na podplatih, napisal besedilo: Notranja vez slovenske prenove: spomin na žrtve revolucije. Prav tako smo razmišljali o njegovem govoru, ki ga je imel letos kot predsednik Nove slovenske zaveze na slovesnosti za pobitimi domobranci v Kočevskem Rogu! 

Jože Bartolj

spomin politika Matija Ogrin Z lepilom na podplatih

20. 6. 2021
Matija Ogrin ob 30 letnici samostojnosti

V oddaji Moja zgodba smo tokrat gostili dr. Matijo Ogrina, ki je v zborniku ob 30 letnici samostojnosti Slovenije z naslovom Z lepilom na podplatih, napisal besedilo: Notranja vez slovenske prenove: spomin na žrtve revolucije. Prav tako smo razmišljali o njegovem govoru, ki ga je imel letos kot predsednik Nove slovenske zaveze na slovesnosti za pobitimi domobranci v Kočevskem Rogu! 

Jože Bartolj

VEČ ...|20. 6. 2021
Matija Ogrin ob 30 letnici samostojnosti

V oddaji Moja zgodba smo tokrat gostili dr. Matijo Ogrina, ki je v zborniku ob 30 letnici samostojnosti Slovenije z naslovom Z lepilom na podplatih, napisal besedilo: Notranja vez slovenske prenove: spomin na žrtve revolucije. Prav tako smo razmišljali o njegovem govoru, ki ga je imel letos kot predsednik Nove slovenske zaveze na slovesnosti za pobitimi domobranci v Kočevskem Rogu! 

Jože Bartolj

spominpolitikaMatija OgrinZ lepilom na podplatih

Moja zgodba

VEČ ...|5. 2. 2023
Slovenski mučenci XX. stoletja - uvodna oddaja o stanju v Lavantinski škofiji (Aleš Maver)

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost zgodovinar, klasični filolog, teolog, publicist in profesor dr. Aleš Maver, eden od zgodovinarjev, ki proučujejo življenja slovenskih mučencev žrtev totalitarizmov XX. stoletja. Prisluhnili ste lahko splošnemu prikazu razmer v Laventinski škofiji, ki so se močno razlikovale od tistih v Ljubljanski pokrajini. Prav tako ste lahko slišali nekaj več o škofu Ivanu Jožefu Tomažiču, ki je vodil maribrsko škofijo med drugo svetovno vojno.

Slovenski mučenci XX. stoletja - uvodna oddaja o stanju v Lavantinski škofiji (Aleš Maver)

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost zgodovinar, klasični filolog, teolog, publicist in profesor dr. Aleš Maver, eden od zgodovinarjev, ki proučujejo življenja slovenskih mučencev žrtev totalitarizmov XX. stoletja. Prisluhnili ste lahko splošnemu prikazu razmer v Laventinski škofiji, ki so se močno razlikovale od tistih v Ljubljanski pokrajini. Prav tako ste lahko slišali nekaj več o škofu Ivanu Jožefu Tomažiču, ki je vodil maribrsko škofijo med drugo svetovno vojno.

spomin politika Aleš Maver slovenski mučenci XX stoletja

Moja zgodba

Slovenski mučenci XX. stoletja - uvodna oddaja o stanju v Lavantinski škofiji (Aleš Maver)

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost zgodovinar, klasični filolog, teolog, publicist in profesor dr. Aleš Maver, eden od zgodovinarjev, ki proučujejo življenja slovenskih mučencev žrtev totalitarizmov XX. stoletja. Prisluhnili ste lahko splošnemu prikazu razmer v Laventinski škofiji, ki so se močno razlikovale od tistih v Ljubljanski pokrajini. Prav tako ste lahko slišali nekaj več o škofu Ivanu Jožefu Tomažiču, ki je vodil maribrsko škofijo med drugo svetovno vojno.

VEČ ...|5. 2. 2023
Slovenski mučenci XX. stoletja - uvodna oddaja o stanju v Lavantinski škofiji (Aleš Maver)

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost zgodovinar, klasični filolog, teolog, publicist in profesor dr. Aleš Maver, eden od zgodovinarjev, ki proučujejo življenja slovenskih mučencev žrtev totalitarizmov XX. stoletja. Prisluhnili ste lahko splošnemu prikazu razmer v Laventinski škofiji, ki so se močno razlikovale od tistih v Ljubljanski pokrajini. Prav tako ste lahko slišali nekaj več o škofu Ivanu Jožefu Tomažiču, ki je vodil maribrsko škofijo med drugo svetovno vojno.

Jože Bartolj

spomin politika Aleš Maver slovenski mučenci XX stoletja

Moja zgodba

VEČ ...|29. 1. 2023
O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

spomin politika aleksandrinke Ivan Vetrih Angela Vetrih Marija Stanonik Franček Bertolini Ljubezen na daljavo Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

Moja zgodba

O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

VEČ ...|29. 1. 2023
O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

Jože Bartolj

spomin politika aleksandrinke Ivan Vetrih Angela Vetrih Marija Stanonik Franček Bertolini Ljubezen na daljavo Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

Moja zgodba

VEČ ...|22. 1. 2023
Posvet Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu 1

11. januarja je minilo dvajset let od prezgodnje smrti dr. Jožeta Pučnika, ki je pomembno zaznamoval novejšo slovensko zgodovino. Bivši predsednik države Borut Pahor ga je opredelil za najpomembnejšega slovenskega politika, očeta slovenske države. Ob obletnici je Muzej slovenske osamosvojitve, ki so ga v teh dneh ukinili, že lansko jesen, 3. in 4. oktobra, pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili nekaterim odlomkom, med drugim takratnemu predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju in predsedniku osamosvojitevne vlade Lojzetu Peterletu.

Posvet Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu 1

11. januarja je minilo dvajset let od prezgodnje smrti dr. Jožeta Pučnika, ki je pomembno zaznamoval novejšo slovensko zgodovino. Bivši predsednik države Borut Pahor ga je opredelil za najpomembnejšega slovenskega politika, očeta slovenske države. Ob obletnici je Muzej slovenske osamosvojitve, ki so ga v teh dneh ukinili, že lansko jesen, 3. in 4. oktobra, pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili nekaterim odlomkom, med drugim takratnemu predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju in predsedniku osamosvojitevne vlade Lojzetu Peterletu.

spomin politika Jože Pučnik Lojze Peterle Borut Pahor Gorazd Pučnik Alenka Puhar Željko Oset Muzej slovenske osamosvojitve

Moja zgodba

Posvet Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu 1

11. januarja je minilo dvajset let od prezgodnje smrti dr. Jožeta Pučnika, ki je pomembno zaznamoval novejšo slovensko zgodovino. Bivši predsednik države Borut Pahor ga je opredelil za najpomembnejšega slovenskega politika, očeta slovenske države. Ob obletnici je Muzej slovenske osamosvojitve, ki so ga v teh dneh ukinili, že lansko jesen, 3. in 4. oktobra, pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili nekaterim odlomkom, med drugim takratnemu predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju in predsedniku osamosvojitevne vlade Lojzetu Peterletu.

VEČ ...|22. 1. 2023
Posvet Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu 1

11. januarja je minilo dvajset let od prezgodnje smrti dr. Jožeta Pučnika, ki je pomembno zaznamoval novejšo slovensko zgodovino. Bivši predsednik države Borut Pahor ga je opredelil za najpomembnejšega slovenskega politika, očeta slovenske države. Ob obletnici je Muzej slovenske osamosvojitve, ki so ga v teh dneh ukinili, že lansko jesen, 3. in 4. oktobra, pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili nekaterim odlomkom, med drugim takratnemu predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju in predsedniku osamosvojitevne vlade Lojzetu Peterletu.

Jože Bartolj

spomin politika Jože Pučnik Lojze Peterle Borut Pahor Gorazd Pučnik Alenka Puhar Željko Oset Muzej slovenske osamosvojitve

Moja zgodba

VEČ ...|15. 1. 2023
Dr. Željko Oset - Udbovski učbenik

Slovenska Udba je konec leta 1947 ali v začetku leta 1948 iz srbščine v slovenščino prevedla gradivo za usposabljanje svojih agentov in operativcev Udbovski učbenik in o tem smo tokrat govorili v oddaji Moja zgodba! Naš gost je bil zgodovinar, predavatelj na Univerzi v Novi Gorici, direktor Muzeja slovenske osamosvojitve dr. Željko Oset, ki je izdal komentirano verzijo omenjene publikacije. 
 

Dr. Željko Oset - Udbovski učbenik

Slovenska Udba je konec leta 1947 ali v začetku leta 1948 iz srbščine v slovenščino prevedla gradivo za usposabljanje svojih agentov in operativcev Udbovski učbenik in o tem smo tokrat govorili v oddaji Moja zgodba! Naš gost je bil zgodovinar, predavatelj na Univerzi v Novi Gorici, direktor Muzeja slovenske osamosvojitve dr. Željko Oset, ki je izdal komentirano verzijo omenjene publikacije. 
 

spomin politika Željko Oset Udbovski učbenik UDBA

Moja zgodba

Dr. Željko Oset - Udbovski učbenik

Slovenska Udba je konec leta 1947 ali v začetku leta 1948 iz srbščine v slovenščino prevedla gradivo za usposabljanje svojih agentov in operativcev Udbovski učbenik in o tem smo tokrat govorili v oddaji Moja zgodba! Naš gost je bil zgodovinar, predavatelj na Univerzi v Novi Gorici, direktor Muzeja slovenske osamosvojitve dr. Željko Oset, ki je izdal komentirano verzijo omenjene publikacije. 
 

VEČ ...|15. 1. 2023
Dr. Željko Oset - Udbovski učbenik

Slovenska Udba je konec leta 1947 ali v začetku leta 1948 iz srbščine v slovenščino prevedla gradivo za usposabljanje svojih agentov in operativcev Udbovski učbenik in o tem smo tokrat govorili v oddaji Moja zgodba! Naš gost je bil zgodovinar, predavatelj na Univerzi v Novi Gorici, direktor Muzeja slovenske osamosvojitve dr. Željko Oset, ki je izdal komentirano verzijo omenjene publikacije. 
 

Jože Bartolj

spomin politika Željko Oset Udbovski učbenik UDBA

Moja zgodba

VEČ ...|8. 1. 2023
Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Jazbar, Batič)

23. septembra 2022 je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba lahko poslušate dve predavanji z omenjenega posveta: Erika Jazbar je predstavila »Samostojno politično nastopanje Slovencev na Tržaškem, Goriškem in Videmskem v novih okvirih narodne manjšine«, dr. Matic Batič, pa je spregovoril o spremembah v kulturni krajini na Primorskem v letih 1943–1954. 

Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Jazbar, Batič)

23. septembra 2022 je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba lahko poslušate dve predavanji z omenjenega posveta: Erika Jazbar je predstavila »Samostojno politično nastopanje Slovencev na Tržaškem, Goriškem in Videmskem v novih okvirih narodne manjšine«, dr. Matic Batič, pa je spregovoril o spremembah v kulturni krajini na Primorskem v letih 1943–1954. 

spomin politika 75 let Pariške mirovne pogodbe Erika Jazbar Matic Batič

Moja zgodba

Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Jazbar, Batič)

23. septembra 2022 je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba lahko poslušate dve predavanji z omenjenega posveta: Erika Jazbar je predstavila »Samostojno politično nastopanje Slovencev na Tržaškem, Goriškem in Videmskem v novih okvirih narodne manjšine«, dr. Matic Batič, pa je spregovoril o spremembah v kulturni krajini na Primorskem v letih 1943–1954. 

VEČ ...|8. 1. 2023
Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Jazbar, Batič)

23. septembra 2022 je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba lahko poslušate dve predavanji z omenjenega posveta: Erika Jazbar je predstavila »Samostojno politično nastopanje Slovencev na Tržaškem, Goriškem in Videmskem v novih okvirih narodne manjšine«, dr. Matic Batič, pa je spregovoril o spremembah v kulturni krajini na Primorskem v letih 1943–1954. 

Jože Bartolj

spomin politika 75 let Pariške mirovne pogodbe Erika Jazbar Matic Batič

Moja zgodba

VEČ ...|1. 1. 2023
Slovenski mučenci XX. stoletja - Srečko Huth (Jurij Pavel Emeršič)

Poslušate lahko tretjo oddaja v sklopu o mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Z nami je bil eden od zgodovinarjev, ki pomagajo pri postopkih ugotavljanja zgodovinskih dejstev mag. Jurij Pavel Emeršič. Predstavil je svoje delo in nekatere ugotovitve ob primeru mučenca, duhovnika Srečka Hutha.

Slovenski mučenci XX. stoletja - Srečko Huth (Jurij Pavel Emeršič)

Poslušate lahko tretjo oddaja v sklopu o mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Z nami je bil eden od zgodovinarjev, ki pomagajo pri postopkih ugotavljanja zgodovinskih dejstev mag. Jurij Pavel Emeršič. Predstavil je svoje delo in nekatere ugotovitve ob primeru mučenca, duhovnika Srečka Hutha.

spomin politika mučenci 20 stoletja Jurij Pavel Emeršič Srečko Huth

Moja zgodba

Slovenski mučenci XX. stoletja - Srečko Huth (Jurij Pavel Emeršič)

Poslušate lahko tretjo oddaja v sklopu o mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Z nami je bil eden od zgodovinarjev, ki pomagajo pri postopkih ugotavljanja zgodovinskih dejstev mag. Jurij Pavel Emeršič. Predstavil je svoje delo in nekatere ugotovitve ob primeru mučenca, duhovnika Srečka Hutha.

VEČ ...|1. 1. 2023
Slovenski mučenci XX. stoletja - Srečko Huth (Jurij Pavel Emeršič)

Poslušate lahko tretjo oddaja v sklopu o mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Z nami je bil eden od zgodovinarjev, ki pomagajo pri postopkih ugotavljanja zgodovinskih dejstev mag. Jurij Pavel Emeršič. Predstavil je svoje delo in nekatere ugotovitve ob primeru mučenca, duhovnika Srečka Hutha.

Jože Bartolj

spomin politika mučenci 20 stoletja Jurij Pavel Emeršič Srečko Huth

Moja zgodba

VEČ ...|25. 12. 2022
Božič na fronti - Primorci v italijanski vojaški suknji

Oddajo Moja zgodba smo tokrat posvetili primorskim Slovencem, ki so bili med obema svetovnima vojnama in med 2. svetovno vojno vpoklicani in mobilizirani v italijanske oborožene sile. Prisluhnili bomo utrinkom iz doživljanja Svetega večera in Božiča na bojiščih in v vojnem ujetništvu tako rekoč po vsem svetu. Lahko poslušate spomine Virgilija Tavčarja, Franca Pračka, Dušana Kozma in Bojana Bizjaka. Oddajo je pripravila Irena Uršič.

Božič na fronti - Primorci v italijanski vojaški suknji

Oddajo Moja zgodba smo tokrat posvetili primorskim Slovencem, ki so bili med obema svetovnima vojnama in med 2. svetovno vojno vpoklicani in mobilizirani v italijanske oborožene sile. Prisluhnili bomo utrinkom iz doživljanja Svetega večera in Božiča na bojiščih in v vojnem ujetništvu tako rekoč po vsem svetu. Lahko poslušate spomine Virgilija Tavčarja, Franca Pračka, Dušana Kozma in Bojana Bizjaka. Oddajo je pripravila Irena Uršič.

spomin politika božič na fronti Virgilij Tavčar Franc Praček Dušan Kozem Bojan Bizjak mobilizirani slovenci v italijansko vojsko Irena Uršič

Moja zgodba

Božič na fronti - Primorci v italijanski vojaški suknji

Oddajo Moja zgodba smo tokrat posvetili primorskim Slovencem, ki so bili med obema svetovnima vojnama in med 2. svetovno vojno vpoklicani in mobilizirani v italijanske oborožene sile. Prisluhnili bomo utrinkom iz doživljanja Svetega večera in Božiča na bojiščih in v vojnem ujetništvu tako rekoč po vsem svetu. Lahko poslušate spomine Virgilija Tavčarja, Franca Pračka, Dušana Kozma in Bojana Bizjaka. Oddajo je pripravila Irena Uršič.

VEČ ...|25. 12. 2022
Božič na fronti - Primorci v italijanski vojaški suknji

Oddajo Moja zgodba smo tokrat posvetili primorskim Slovencem, ki so bili med obema svetovnima vojnama in med 2. svetovno vojno vpoklicani in mobilizirani v italijanske oborožene sile. Prisluhnili bomo utrinkom iz doživljanja Svetega večera in Božiča na bojiščih in v vojnem ujetništvu tako rekoč po vsem svetu. Lahko poslušate spomine Virgilija Tavčarja, Franca Pračka, Dušana Kozma in Bojana Bizjaka. Oddajo je pripravila Irena Uršič.

Jože Bartolj

spomin politika božič na fronti Virgilij Tavčar Franc Praček Dušan Kozem Bojan Bizjak mobilizirani slovenci v italijansko vojsko Irena Uršič

Moja zgodba

VEČ ...|18. 12. 2022
Predstavitev nove knjige Igorja Omerze: Kocbek, Pahor, Jančar in UDBA

Igor Omerza je izdal novo knjigo z naslovom Kocbek, Pahor, Jančar in Udba. Knjiga obravnava spremljanje treh pisateljev, ki jih je nadzorovala tajna politična policija bivšega komunističnega sistema. Avtor poudarja, da je še leta 1987 v Sloveniji Udba strogo nadzorovala več kot tisoč posameznikov ter še 15. 000 drugih, ki so bili z njimi povezani. Poleg tega so opravili skoraj 7 tisoč popolnih preverb in slabih 95 tisoč delnih preverb. Skupaj so torej v enem letu, tik pred začetkom demokratičnih sprememb še vedno nadzorovali skoraj 120.000 oseb. 


 

Predstavitev nove knjige Igorja Omerze: Kocbek, Pahor, Jančar in UDBA

Igor Omerza je izdal novo knjigo z naslovom Kocbek, Pahor, Jančar in Udba. Knjiga obravnava spremljanje treh pisateljev, ki jih je nadzorovala tajna politična policija bivšega komunističnega sistema. Avtor poudarja, da je še leta 1987 v Sloveniji Udba strogo nadzorovala več kot tisoč posameznikov ter še 15. 000 drugih, ki so bili z njimi povezani. Poleg tega so opravili skoraj 7 tisoč popolnih preverb in slabih 95 tisoč delnih preverb. Skupaj so torej v enem letu, tik pred začetkom demokratičnih sprememb še vedno nadzorovali skoraj 120.000 oseb. 


 

spomin politika Igor Omerza Boris Pahor Drago Jančar Edvard Kocbek

Moja zgodba

Predstavitev nove knjige Igorja Omerze: Kocbek, Pahor, Jančar in UDBA

Igor Omerza je izdal novo knjigo z naslovom Kocbek, Pahor, Jančar in Udba. Knjiga obravnava spremljanje treh pisateljev, ki jih je nadzorovala tajna politična policija bivšega komunističnega sistema. Avtor poudarja, da je še leta 1987 v Sloveniji Udba strogo nadzorovala več kot tisoč posameznikov ter še 15. 000 drugih, ki so bili z njimi povezani. Poleg tega so opravili skoraj 7 tisoč popolnih preverb in slabih 95 tisoč delnih preverb. Skupaj so torej v enem letu, tik pred začetkom demokratičnih sprememb še vedno nadzorovali skoraj 120.000 oseb. 


 

VEČ ...|18. 12. 2022
Predstavitev nove knjige Igorja Omerze: Kocbek, Pahor, Jančar in UDBA

Igor Omerza je izdal novo knjigo z naslovom Kocbek, Pahor, Jančar in Udba. Knjiga obravnava spremljanje treh pisateljev, ki jih je nadzorovala tajna politična policija bivšega komunističnega sistema. Avtor poudarja, da je še leta 1987 v Sloveniji Udba strogo nadzorovala več kot tisoč posameznikov ter še 15. 000 drugih, ki so bili z njimi povezani. Poleg tega so opravili skoraj 7 tisoč popolnih preverb in slabih 95 tisoč delnih preverb. Skupaj so torej v enem letu, tik pred začetkom demokratičnih sprememb še vedno nadzorovali skoraj 120.000 oseb. 


 

Jože Bartolj

spomin politika Igor Omerza Boris Pahor Drago Jančar Edvard Kocbek

Moja zgodba

Oddaja nastaja v sodelovanju med Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Študijskim centrom za narodno spravo, Komisijo vlade republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic in radiem Ognjišče. Gre za raziskovalno, dokumentacijsko središče, v katerem odkrivamo, zapisujemo, snemamo, raziskujemo in predstavljamo življenjske usode, ki jih je na različne načine prizadel totalitarni teror 20. stoletja in njegove posledice na slovenskem ozemlju, med izseljenci, zdomci, emigranti in imigranti, med domačini in prišleki. V središču dialoške pozornosti so vsi, ki so uspeli preseči travmatske udarce usode s svojo odločitvijo za spravno konverzijo, odpuščanje, za aktivno preseganje zla in tragedij s spravno ljubeznijo. Drugi del ohranjanja zgodovinskega spomina se dotika zgodb, zapisov in dokumentacije o vseh, ki so kakorkoli prispevali k razvoju slovenske suverenosti, državnosti. Urednika oddaj sta Jože Bartolj in Jože Dežman, poleg Dežmana pa oddaje pripravljajo še Majda Pučnik Rudl, Irena Uršič, Monika Kokalj Kočevar, Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič.

Več o oddaji: Spletna stran oddaje Moja zgodba

Jože Bartolj

Jože Bartolj

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|8. 2. 2023
Tudi delo na naših vrtovih je potrebno načrtovati

Zimsko spanje na naših vrtovih gre počasi h koncu. Prav je, da naredimo pregled lanskega dela, ugotovimo, kaj ni bilo prav in kaj naj spremenimo. Razmislimo, kaj želimo na naših vrtovih pridelati in naredimo načrt (kar s pisalom v roki). Potem pa se odločimo, ali bomo sejali ali bomo kupili sadike. Morda bomo sadike pridelali kar doma… Kdaj je pravi čas za prve posevke in katere so rastline, ki jih sejemo na naše vrtove že zdaj… To so vsebine, o katerih je spregovorila Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant.

Tudi delo na naših vrtovih je potrebno načrtovati

Zimsko spanje na naših vrtovih gre počasi h koncu. Prav je, da naredimo pregled lanskega dela, ugotovimo, kaj ni bilo prav in kaj naj spremenimo. Razmislimo, kaj želimo na naših vrtovih pridelati in naredimo načrt (kar s pisalom v roki). Potem pa se odločimo, ali bomo sejali ali bomo kupili sadike. Morda bomo sadike pridelali kar doma… Kdaj je pravi čas za prve posevke in katere so rastline, ki jih sejemo na naše vrtove že zdaj… To so vsebine, o katerih je spregovorila Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant.

Slavi Košir

svetovanjevrt

Naš gost

VEČ ...|4. 2. 2023
Naš gost Prešernov nagrajenec Herman Gvardjančič

Pred slovenskim kulturnim praznikom, ob prihajajočem 80 rojstnem dnevu in pred podelitvijo najvišjih državnih priznanj za delovanje na umetniških področjih, je bil v oddaji »Naš gost« letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, akademski slikar in pedagog Herman Gvardjančič! Z njim smo govorili o umetnosti in ustvarjanju o pedagoškem delu in tudi o praznovanju praznika kulture, kajti Slovenci smo verjetno edini narod, ki imamo ob tem prazniku tudi dela prost dan …

Kar tri velike Gvardjančičeve razstave bodo v tem letu na ogled. Prva v Galeriji Equrna, ki ga je tudi predlagala za Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zatem v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, tretja pa bo poleti v Škofji Loki.

Za Hermana Gvardjančiča je izjemno pomembna krajina. Ta je tista, ki ga resnično zanima. Ker prihaja iz okolice Škofje Loke (Gorenja vas – Reteče), smo govorili tudi o tem, da ima to mesto pri nas bržčas najdaljšo slikarsko tradicijo z brati Šubic, Ažbetom, Groharjem in še z vrsto drugih umetnikov brez katerih si težko predstavljamo slovensko slikarstvo, še posebej moderno. Sem se umešča tudi naš gost … 

Naš gost Prešernov nagrajenec Herman Gvardjančič

Pred slovenskim kulturnim praznikom, ob prihajajočem 80 rojstnem dnevu in pred podelitvijo najvišjih državnih priznanj za delovanje na umetniških področjih, je bil v oddaji »Naš gost« letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, akademski slikar in pedagog Herman Gvardjančič! Z njim smo govorili o umetnosti in ustvarjanju o pedagoškem delu in tudi o praznovanju praznika kulture, kajti Slovenci smo verjetno edini narod, ki imamo ob tem prazniku tudi dela prost dan …

Kar tri velike Gvardjančičeve razstave bodo v tem letu na ogled. Prva v Galeriji Equrna, ki ga je tudi predlagala za Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zatem v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, tretja pa bo poleti v Škofji Loki.

Za Hermana Gvardjančiča je izjemno pomembna krajina. Ta je tista, ki ga resnično zanima. Ker prihaja iz okolice Škofje Loke (Gorenja vas – Reteče), smo govorili tudi o tem, da ima to mesto pri nas bržčas najdaljšo slikarsko tradicijo z brati Šubic, Ažbetom, Groharjem in še z vrsto drugih umetnikov brez katerih si težko predstavljamo slovensko slikarstvo, še posebej moderno. Sem se umešča tudi naš gost … 

Radio Ognjišče

spominživljenjeHerman Gvardjančič

Dogodki

VEČ ...|29. 1. 2023
Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Radio Ognjišče

nedleja blagrovErvin Mozetičpridiga

Program zadnjega tedna

VEČ ...|9. 2. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 09. februar 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 09. februar 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Naš pogled

VEČ ...|7. 2. 2023
Mirjana Furlan: Kako zvenijo imena ali Bo kdaj razglašeno Balantičevo leto?

Kdaj bomo torej znali svoje velikane ceniti po njihovih delih in jim ne bomo dodajali političnih predznakov, ki jih delajo neenakovredne. Katera leva vlada bo torej razglasila Balantičevo leto?

Naš pogled je pripravila profesorica slovenščine Mirjana Furlan.

Mirjana Furlan: Kako zvenijo imena ali Bo kdaj razglašeno Balantičevo leto?

Kdaj bomo torej znali svoje velikane ceniti po njihovih delih in jim ne bomo dodajali političnih predznakov, ki jih delajo neenakovredne. Katera leva vlada bo torej razglasila Balantičevo leto?

Naš pogled je pripravila profesorica slovenščine Mirjana Furlan.

Mirjana Furlan

komentarkulturadružbapolitikaspomin

Program zadnjega tedna

VEČ ...|9. 2. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 09. februar 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 09. februar 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Spominjamo se

VEČ ...|9. 2. 2023
Spominjamo se dne 9. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 9. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|9. 2. 2023
Od teologije in filozofije preko matematike do uspešne inženirke

Špela Poklukar je inženirka. Bila je v ožjem izboru za Naj inženirko lanskega leta. Začela je s študijem filozofije in teologije, potem pa vzporedno začela še z matematiko, ki jo je vse bolj pritegnila. Ukvarja se z umetno inteligenco

Od teologije in filozofije preko matematike do uspešne inženirke

Špela Poklukar je inženirka. Bila je v ožjem izboru za Naj inženirko lanskega leta. Začela je s študijem filozofije in teologije, potem pa vzporedno začela še z matematiko, ki jo je vse bolj pritegnila. Ukvarja se z umetno inteligenco

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|9. 2. 2023
Evidence in birokracija v EKO kmetijstvu

Kmetje z letošnjim letom stopajo v novo obdobje t.i. SKP in zaradi tega je letos izjemoma še do konca februarja čas, da se odločijo in morda stopijo v, odslej se bo temu reklo, intervencijo Ekološko kmetijstvo in Ekološko čebelarstvo. Mnogih je strah birokracije, evidenc, in ostale papirnate vojne. Aleš Fister, eko kmet in predsednik Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije pa pravi, da je stvar obvladljiva.

Evidence in birokracija v EKO kmetijstvu

Kmetje z letošnjim letom stopajo v novo obdobje t.i. SKP in zaradi tega je letos izjemoma še do konca februarja čas, da se odločijo in morda stopijo v, odslej se bo temu reklo, intervencijo Ekološko kmetijstvo in Ekološko čebelarstvo. Mnogih je strah birokracije, evidenc, in ostale papirnate vojne. Aleš Fister, eko kmet in predsednik Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije pa pravi, da je stvar obvladljiva.

Robert Božič

naravakmetijstvoEKO

Rožni venec

VEČ ...|9. 2. 2023
Svetli del dne 9. 2.

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Svetli del dne 9. 2.

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Radio Ognjišče