Is podcast
Moja zgodba
Moja zgodba
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali posnetek pogovora ob predstavitvi monografije V senci Beethovnove 3, ki so jo pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O celicah UDBE, ki so bile po drugi svetovni vojni del mreže skrivnih zaporov je sicer malo znanega, njihovo odkritje, zgodovino in nedavno prenovo pa nam bodo predstavile Mateja Čoh Kladnik, Jelka Piškurić in Marta Keršič.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali posnetek pogovora ob predstavitvi monografije V senci Beethovnove 3, ki so jo pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O celicah UDBE, ki so bile po drugi svetovni vojni del mreže skrivnih zaporov je sicer malo znanega, njihovo odkritje, zgodovino in nedavno prenovo pa nam bodo predstavile Mateja Čoh Kladnik, Jelka Piškurić in Marta Keršič.
Moja zgodba
Nova oddaja o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja je v Moji zgodbi prinesla pogovor z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem o bogoslovcu Emilu Keteju. Tega so novembra 1944, komaj 20-letnega, kot nedolžno žrtev ubili komunisti samo zato, ker je bil bogoslovec in študent teologije. Njegovi sorodniki so truplo najprej našli v plitvem grobu blizu Šempasa in ga nato skrivaj pokopali jeseni 1948 na pokopališče v Braniku.
Moja zgodba
Nova oddaja o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja je v Moji zgodbi prinesla pogovor z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem o bogoslovcu Emilu Keteju. Tega so novembra 1944, komaj 20-letnega, kot nedolžno žrtev ubili komunisti samo zato, ker je bil bogoslovec in študent teologije. Njegovi sorodniki so truplo najprej našli v plitvem grobu blizu Šempasa in ga nato skrivaj pokopali jeseni 1948 na pokopališče v Braniku.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo predstavili antologijo z naslovom Brez križa in imena in podnaslovom Pesnjenje na drugi strani: 1941–1945 in po vojni, ki jo je uredila akademikinja ddr. prof. Marija Stanonik. Ta se že 50 let ukvarja s pesniki iz medvojnega časa. Antologija Brez križa in imena je nastala v želji po enakovredni obdelavi pesnjenja »z druge strani«, to je pesmi avtorjev, ki se niso pridružili komunistični Osvobodilni fronti.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo predstavili antologijo z naslovom Brez križa in imena in podnaslovom Pesnjenje na drugi strani: 1941–1945 in po vojni, ki jo je uredila akademikinja ddr. prof. Marija Stanonik. Ta se že 50 let ukvarja s pesniki iz medvojnega časa. Antologija Brez križa in imena je nastala v želji po enakovredni obdelavi pesnjenja »z druge strani«, to je pesmi avtorjev, ki se niso pridružili komunistični Osvobodilni fronti.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo gostili umetnostnega zgodovinarja dr. Igorja Kranjca, avtorja bogate monografije z naslovom Brata Kralj. Knjiga je leta 2022 izšla v domoznanski zbirki občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, kot prispevek k boljšemu poznavanju vrhunskih umetnikov Franceta in Toneta Kralja, ki sta bila po drugi svetovni vojni po krivici odrinjena na rob pozabe.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo gostili umetnostnega zgodovinarja dr. Igorja Kranjca, avtorja bogate monografije z naslovom Brata Kralj. Knjiga je leta 2022 izšla v domoznanski zbirki občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, kot prispevek k boljšemu poznavanju vrhunskih umetnikov Franceta in Toneta Kralja, ki sta bila po drugi svetovni vojni po krivici odrinjena na rob pozabe.
Moja zgodba
V oddaji Moj zgodba smo govorili o posledici montiranega sodnega procesa, ki ga poznamo pod imenom Nagodetov proces. Na njem je bil obsojen tudi Boris Furlan, ki je bil po štirih letih, ko je bil večinoma zaprt v samici, zaradi zdravstvenih težav pogojno izpuščen. Od prihoda na pogojno svobodo leta 1951, pa do smrti leta 1957, si je dopisoval s hčerko Stašo, ki je živela v Ameriki. O tej korespondenci, ki je zdaj izšla v knjigo Skozi gosto noč, smo govorili z urednico knjige, prevajalko, publicistko, nekdanjo novinarko Alenko Puhar.
Moja zgodba
V oddaji Moj zgodba smo govorili o posledici montiranega sodnega procesa, ki ga poznamo pod imenom Nagodetov proces. Na njem je bil obsojen tudi Boris Furlan, ki je bil po štirih letih, ko je bil večinoma zaprt v samici, zaradi zdravstvenih težav pogojno izpuščen. Od prihoda na pogojno svobodo leta 1951, pa do smrti leta 1957, si je dopisoval s hčerko Stašo, ki je živela v Ameriki. O tej korespondenci, ki je zdaj izšla v knjigo Skozi gosto noč, smo govorili z urednico knjige, prevajalko, publicistko, nekdanjo novinarko Alenko Puhar.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko poslušate pričevanje o časih po drugi svetovni vojni s strani naslednje generacije. O svojem dedu Žanu Pircu je spregovorila njegova vnukinja, dr. medicine, Kristina Lovšin Salmič. Svoje razmišljanje o travmatični družinski zgodovini in o tem kako ji jo je uspelo preseči je tudi opisala pod naslovom Mnogo več kot žrtve. Salmičeva je tudi avtorica litanij slovenskih mučencev. Vabljeni k poslušanju ob 20. uri.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko poslušate pričevanje o časih po drugi svetovni vojni s strani naslednje generacije. O svojem dedu Žanu Pircu je spregovorila njegova vnukinja, dr. medicine, Kristina Lovšin Salmič. Svoje razmišljanje o travmatični družinski zgodovini in o tem kako ji jo je uspelo preseči je tudi opisala pod naslovom Mnogo več kot žrtve. Salmičeva je tudi avtorica litanij slovenskih mučencev. Vabljeni k poslušanju ob 20. uri.
Oddaja nastaja v sodelovanju med Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Študijskim centrom za narodno spravo, Komisijo vlade republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic in radiem Ognjišče. Gre za raziskovalno, dokumentacijsko središče, v katerem odkrivamo, zapisujemo, snemamo, raziskujemo in predstavljamo življenjske usode, ki jih je na različne načine prizadel totalitarni teror 20. stoletja in njegove posledice na slovenskem ozemlju, med izseljenci, zdomci, emigranti in imigranti, med domačini in prišleki. V središču dialoške pozornosti so vsi, ki so uspeli preseči travmatske udarce usode s svojo odločitvijo za spravno konverzijo, odpuščanje, za aktivno preseganje zla in tragedij s spravno ljubeznijo. Drugi del ohranjanja zgodovinskega spomina se dotika zgodb, zapisov in dokumentacije o vseh, ki so kakorkoli prispevali k razvoju slovenske suverenosti, državnosti. Urednika oddaj sta Jože Bartolj in Jože Dežman, poleg Dežmana pa oddaje pripravljajo še Majda Pučnik Rudl, Irena Uršič, Monika Kokalj Kočevar, Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič. Več o oddaji: Spletna stran oddaje Moja zgodba
Pogovor o
V tokratni oddaji smo se pogovarjali o spletnem vplivništvu. Kaj to je in kakšne so njegove pasti? Spletno vplivništvo kot poklic in kot prostočasna dejavnost. Prisluhnili ste lahko poglobljenemu pogovoru z Lucijo Firbas - katoličanko, ženo in mamo štirih otrok, ki delček svojega življenja deli tudi na instagramu z nekaj več kot 3000 sledilci.
Naš pogled
Naj najprej povem, da ta komentar ni naročen, ne plačan ali karkoli drugega. V zadnjem času sem tudi sama izkusila, kaj pomenijo dolge čakalne vrste v zdravstvu. Za fizioterapijo, ki jo načeloma potrebuješ takoj, sem s stopnjo zelo hitro datum dobila čez tri mesece …
Zgodbe za otroke
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Spoznanje več, predsodek manj
Gosta oddaje sta bila zgodovinarja, urednika in publicista ter doktorja znanosti Stane Granda in Renato Podbersič mlajši. Teme pogovora so bile povezane z obletnicami meseca maja in začetka junija, med drugim pa smo se vprašali tudi ali drži vtis, da se aktualna vlada ukvarja z zgodovino veliko več kot se je katerakoli pred njo …
Ritem srca
Povabili smo na jutrišnji mega slavljenski koncert skupine Hillsong UNITED, ki se bo odvil v ikonični puljski areni. Tam bo nastopil tudi Matt Maher ter kopica krščanskih izvajalcev iz okoliških držav.
V oddaji smo slišali:
Kolokvij
Oddaja Kolokvij je povabila na Uskovniške tedne za mlade, ki jih že leta zavzeto pripravljajo salezijanci. Letošnji nosijo naslov Že tli, naj zagori, naslonili pa se bodo na preroka Elija.
Petkov večer
V prvem junijskem Petkovem večeru utripamo v ritmu največjega festivala sodobne krščanske glasbe pri nas. Podoživeli smo dogajanje, čustva in vzdušje, ki so nas prežemali na letošnjem Ritmu srca, na katerem se je predstavilo šest novih pesmi najrazličnejših izvajalcev.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.